V soboto je sosed na levi strani drkal travo s to nitkasto pisdarijo, ki ropota za popisdit!!
V nedeljo (včeraj) se je tako rekreiral sosed na desni strani.

DANES!! Danes pa sosed nasproti. Za popizdit.

A sem jaz čist zmešan ali kwa? Kje so očanci, ki je prišel s koso, popil en štamperle, nesel travo domov za zajce in fertik!

Samo to hočem vedet – a sem že zmešan?

hahaha, si me pa nasmejal:)))
ampak res…po moje bi bili s koso prej frej kot s tisto nitko okol mahat. Sam najbrž nimajo več kose (napredek pa to), al pa je ne znajo več uporabljat 🙂

Ne, sam lačn, pa posledično ful drugačn.

Ne vem, ali ima to kaj veze s tvojo temo.
A naj dodam tole….
Problem v teh vukojebinah se začne tam enkrat konec aprila in traja do konec avgusta.
Hrup cel dan, od vseh možnih sosedov.
Smo bili lani poleti pri sorodnikih za vikend, da se spočijemo od hrupa v mestu.
Malo morgen.
Zjutraj je en sosed začel že ob 5.30 z motorko žagat hlode. Ob 8 ih je nehal.
In tako čez cel dan. Skoz nekaj rogovilijo in šarijo okoli bajt.
Jaz ne vem no, a so ti na vasi vsi nekaj hiperaktivni.
V glavnem, domov sem prišla utrujena od tega nenehnega hrupa in ugotovila, da pri nas v mestu sploh ni tako hudo kot sem mislila.

Katero nitkasto zadevo to kosijo ?

Ja v tem je čar podeželjskega življenja,da se stalno nekaj dela. KER NA VASI NI KOMUNALE DA BI TO NAREDILA KOT V MESTU. Vsak ima rad svojo vukojebino urejeno.

Rešitev je zelo enostavna! Ostaneš doma v mestni idili in si s telefonom kaj dobrega skuhaš!

Zato normalni ljudje živimo v mestu, kjer imamo kulturne sosede in cel vikend blažen mir. če pa kdo kosi z električno kosilnico, ni hrupa.

V večjem mestu je definitivno več hrupa. A ni stvar v hrupu, ampak v navajenosti na vrsto hrupa.

le kje na dezeli si bil ta vikend,da se ti je milo storilo in zdaj iz totalne fovsije stresas frustracije po forumu? Je blo za znort prit nazaj v od ene 30 nedeljskih zupc zasmrajen hodnik v bloku in zvecer poslusat zvok dvigala ter gledat asfalt , an? ti bo kaj lazje, ce bo se kaksen blokovc potrdil tvojo zalost?

V večjem mestu je definitivno več hrupa. A ni stvar v hrupu, ampak v navajenosti na vrsto hrupa.[/quote]

Nimaš ti pojma, kaj je milina, se vidi, da nikoli nisi živel na obrobju večjega slovenskega mesta.

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega!

Avtor, svetujem ti, da se preseliš na podeželje. Nobenega hrupa, trgovine 10, 20km stran. Prvi sosed 15minut stran.
Lahko v miru spiš kadar hočeš. Razen kaki mestjanarji se znajo od kje pripeljat in spraševat za pot, ampak to je redko.

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]

Amen.

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]

Ja na vasi si skoz pod drobnogledom.
Starejši ljudje sedijo na klopcah pred bajto in ne moreš mimo, preden te ne izprašajo v detajle. V primeru, da nisi “prijazen” in ne odgovarjaš na zastavljena vprašanja, čez 2 uri ve to že cela vas. Potem te pa opravljajo.

Pa bog ne daj, da ima sosed nov traktor ali kosilnico. Je treba takoj v akcijo, pa magar na kredit kupit še boljši model.

Pa potem ženske, to ne moreš verjet kako tekmujejo, katera ima lepše rože na balkonu, pa lepši paradižnik, pa ograjo …

Pa greš zjutraj v lokalni Mercator (drugega itak ni v bližini) to vse zveš vse. To je huje kot FB.
Izveš kdo je s kom in kolikokrat.
Izveš vse od tega kdo se je ločil, izgubil delo, kdo je komu kaj dolžan, pa Lojze je pripeljal eno novo iz Ukrajine, pa Micka in Poldka sta bile v sekti Hepi, Hepi.
Pa kar je zelo pomembno, kaj oz koliko denarja je kdo dobil za birmo.
In potem toliko časa poizvedujejo, da odkrijejo tudi zmagovalca, srečneża, ki je dobil največ.

še huje – si že pacient

Ne, sam lačn, pa posledično ful drugačn.[/quote]

al pa zmačkan po prejšnji noči , pa mu bre bzzzz, bzzzzz, bzzzzzzzzzzzz nikarske kose nenormalno na živce .P

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]

Hehehehe, si me spomnila: režem veje, ki segajo na mojo stran, grm posajen na služnostni poti zunaj – ni njena zemlja – pa je že pripilila soseva v belem šlafroku ven in težila, da naj pustim ( je taka vampirka, vse zarašeno, dnjihova revesa pol previsoka na njihovem vrtu, samo čakamo kdaj bo strela trešnila pa buhpumahej, da se goreče ne zvrne na njeno in našo hišo):
Pa ob ob pol dvanajstih dopoldan v soboto še v šlafroku okrog straši, je ven pripililia, ko v sanatoriju, pa se verjetno še niti ni streznila od včeraj , je bila zato tečna 🙂

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]
Sredi Ljubljane smrtna tišina ? :))))))
Eni ste res pravi zafrustriranci in tako lažete sebi, da je vse skupaj že ironično. 🙂

Živim na vasi in nič ne vem o zgornjem nakladanju o prepirih, šinfanju, lokalnem mečkatorju….
V nobenem bloku ne more biti takšne tišine, kot jo imaš v lastni hiši.
Na stotine tem o težavah s sosedi in hrupom je dovolj zgovoren dokaz.

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]
Sredi Ljubljane smrtna tišina ? :))))))
Eni ste res pravi zafrustriranci in tako lažete sebi, da je vse skupaj že ironično. 🙂

Živim na vasi in nič ne vem o zgornjem nakladanju o prepirih, šinfanju, lokalnem mečkatorju….
V nobenem bloku ne more biti takšne tišine, kot jo imaš v lastni hiši.
Na stotine tem o težavah s sosedi in hrupom je dovolj zgovoren dokaz.[/quote]

Sem živela v Trnovem 25 let, Kolezija……smrtna tišina, idila, zjutraj ptički zbudijo. Tako da kar vrjami, je možno in res….

Isti smo. 🙂
Ko sem jaz prišla na obisk, sredi Ljubljane – smrtna tišina. Samo nekje v daljavi si občasno slišal rešilce.
Kako vljudni ljudje, vsak se briga zase. Čeprav se vidi tudi ‘menekenke’, kako lepo ločujejo odpadke.
Sory, sem kadila na balkonu in videla, nisem nek redar! 🙂

Na deželi ne prdneš, da ni vsaj treh nosov za vogalom. Pa kreg za šop trave. ‘Kwa je, to je moje!’
Če hočeš idilo, morš v hribe pa da 1 km naokol ni nobenega![/quote]
Sredi Ljubljane smrtna tišina ? :))))))
Eni ste res pravi zafrustriranci in tako lažete sebi, da je vse skupaj že ironično. 🙂

Živim na vasi in nič ne vem o zgornjem nakladanju o prepirih, šinfanju, lokalnem mečkatorju….
V nobenem bloku ne more biti takšne tišine, kot jo imaš v lastni hiši.
Na stotine tem o težavah s sosedi in hrupom je dovolj zgovoren dokaz.[/quote]

Koliko pa ima vaša vas nadmorske višine?
1000 m? Ker vas in hribovske kmetije, ni eno in isto.
Tam nad 1000 m (n.v.) je pa res bolj kot ne …tišina.

Živim na vasi in nič ne vem o zgornjem nakladanju o prepirih, šinfanju, lokalnem mečkatorju….
V nobenem bloku ne more biti takšne tišine, kot jo imaš v lastni hiši.
Na stotine tem o težavah s sosedi in hrupom je dovolj zgovoren dokaz.

hahaha, takele izjavljajo glavne opravljivke na vasi:) one nič ne vejo o tem, ker so one same vir ;)))

Sori, sem z vasi, odseljena v mesto. In bo kr držalo…če nisi ravno na neki hribovski kmetiji, kjer vse delate ročno, potem sori, na vasi ni miru. Non stop traktorji, kosilnice, motorke… ni da ni. Mami pride večkrat k meni in ne more verjet, kakšen mir je pri nas.

Glede težav s sosedi bi se pa dalo debatirat. Mal prebrskaj MON, kolk je problemov sosedi tud na vasi (gradnja do meje, drevo visi čez ograjo, sosedov cucek serje po vasi..).

Vas je za kmete, turiste in take, ki jim paše, d ajih imajo skozd rugi na očeh.

kdor sebi hoče dobro, živi v mestu.

Dejstvo je, da je v Ljubljani v soboto in nedeljo (največkrat) MIR in tišina, na vasi pa vsi k norci delajo okrog hiše.
Motorke, žage, kosilnice, traktorji, konbajni itd… da se ti zmeša.
Pa to obvezno že zjutraj, takoj ko petelin zakikirika.

Problem je samo v tajmingu.
Jaz živim v taki vukojebini, par kmetij, par hiš, ostalo vikendi.
Čez teden je tišina, da boli.
Čez vikend pa direndaj – kmetje (ki so čez teden po službah)
dirjajo s traktorji gor in dol, gozd se čisti, vikendaši besno kosijo
na vse strani, mešalci laufajo, radijo na ves glas, žurke….
V ponedeljek zjutraj pa spet tišina, ptički….

Pejt avtor med tednom gor, pa bo.