Toliko je enih manipulacij, izsiljevanj, postavljanj pogojev in razglabljanj okoli dediščine, da se že resno vprašaš …ali je to bistvo življenja?

In komu, ter koliko dati se razglabljanja že začasa življenja …samo zato, da lahko starci svoje otroke držijo na kratko oz ” v šahu”.

Svetujem vsem staršem, ki s to j*beno dediščino pametujete že 20 let prej in posledično s tem izsiljujete in omejujete svoje otroke, da enostavno vse …popolnoma VSE, kar ste do sedaj ustvarili tukaj … ODNESETE s seboj na oni svet. Tako bo vsaj mir.

S tem bi bili rešeni skoraj vsi problemi. Tako bi vsi živeli bolj SVOBODNO, bolj v miru in bolj na izi.
Ne bi prihajalo do sporov med sorojenci in sorodniki po vaši smrti.
Ne pa, da se takrat začnejo prave vojne in tožbe okoli … dediščine.
Namesto, da bi bili sorojenci med seboj v dobrih odnosih, se zaradi dediščine sprejo, tožarijo, koljejo in tožarijo.
A ni to hecno, ker itak nihče nič ne nese s seboj na oni svet…

Po tem, kar tule dostikrat berem, so predvsem potomci tisti, ki so obremenjeni z dediščino, ki jim kao pripada, in to še takrat, ko so starši še čili in zdravi.

Še ena hčerkica, ki bi rada čimprej prišla do premoženja drugih….

Imaš možnost reči ne vsakršnjemu izsiljevanju… takoj ko ti kdo omeni dediščino, se ji odrečeš.

še huje – kar je blo zadnjič mogoče prebrati tukaj: eden oz. ena je spraševal/a, kakšen je zakonski red dolžnosti skrbi za partnerja v primeru, če ta ima nizko penzijo in hudo zboli in ni mogoče več krbeti zanj in gre v dom – kakšen je vrstni red kdo plačuje dom?

in je ta avtor razlagal,d a to sprašuje z vidika zaščite didiščine še živečega partnerja…
… mislim groza no – jaz si to sploh ne morem predstavljati – da bi en partner za obnemoglega zakonca ne hotel skrbeti, ker mu je bolj pomembno ohranjanje bajte in vsega njegovega premoženja.
se res vprašam kje je ljubezen in želja po zdravju in biti s partnerjem, pomagati mu, stati mu ob strani? So res bolj pomembne stene in bančni računi od življenja zakonca?
Mislim mi je grozljivo,če pomisli,d a obstaja človek, ki se sprašuje naokoli, če obstaja res zakon zaradi katerega je on dolžen poskrbeti za zakoncaKer on očitno raje ne bi, in ga bolj skrbi za bajto in trr-je.

jih je tudi na MON.u dosti, ki si jemljejo aro na dediščino ☺
bolj pregnani/e pa celo lovijo bodoče premožne dediče/nje ☺

ker je.bat ga – človeška družba pač pozna privat lastnino, dediče, dediščino …

bistvo življenja je SODELOVANJE.
SLIŠATI IN BITI SLIŠAN.

In to je vsa skrivnost.
ki jo večina ljudi ne zmore.

Nimam odgovora. Sem edinka in pri nas teh problemov nimamo. Verjetno je problem ko je vec dedicev in vsi igrajo neposteno.

Mladi naj ne nasedajo na to, pa bo rešeno. Sej vsi na srečo niso tako naivni, pa dobijo stari samo prst v rit za svoje cegle..

To je rezultat kapitalizma, katerega načelo je, naj vsak poskrbi zase. Oprali so vam glavo, da ni važen človek, ampak denar, imetje. Zakaj se zdaj čudiš?

Še ena hčerkica, ki bi rada čimprej prišla do premoženja drugih….[/quote]

Si mimo usekala.

Spodaj sem brala temo – “stara tašča”, kjer mati treh sinov trdi, da ima VSE TRI ENAKO RADA.
Po drugi strani pa se očitno vidi, da samo išče “napake” pri sinovih (snahah in celo vnukih) in na podlagi “poslušnosti in vdanosti” le- teh bo razdelila tisto, kar ne bo odnesla s seboj na oni svet.
In kaj bo s tem dosegla? NIČ.

A je to brezpogojna starsevska ljubezen?
Daleč od tega, ker so na vsakem koraku očitno sami pogoji.

Njeni sinovi so recimo zdaj povezani in v dobrih odnosih, kar pa očitno kmalu več ne bodo.

Zaradi razlik v dediščini, ki jih bo na podlagi svojih ocen in všečnosti snah in vnukov naredila njihova mati, ki ima “vse tri sinove enako rada” bo verjetno zanetila spor med njimi.

Zato menim, da bi bilo bolje, da vse odnese s seboj, da bo mir.
Ne pa, da samo opreza, ocenjuje in sešteva točke, koliko si kdo od njih zasluži.
Pa še snaha ji mora biti všeč.

usedlino kere kave si gledalo ☺

kaj, ko bi se brigalo za sebe ??
Sploh pa – svoja mnenja podajaj v temi, ki jo tukaj komentiraš … ker takle pristop je navadno zelo gnusno obrekovanje.

družini the težav nimamo.
tašča bi manipulirala, pa ji je moj rekel, da noče nič od nje, od mojih ne pričakujem nič.
Sinu sva že dala kolikor sva lahko, ker si sedaj gradi hišo, ena hči je še pri nama. Ko bo ona zletela iz gnezda, se lahko zgodi, da bova prodala hišo.

Si mimo usekala.

Spodaj sem brala temo – “stara tašča”, kjer mati treh sinov trdi, da ima VSE TRI ENAKO RADA.
Po drugi strani pa se očitno vidi, da samo išče “napake” pri sinovih (snahah in celo vnukih) in na podlagi “poslušnosti in vdanosti” le- teh bo razdelila tisto, kar ne bo odnesla s seboj na oni svet.
In kaj bo s tem dosegla? NIČ.

A je to brezpogojna starsevska ljubezen?
Daleč od tega, ker so na vsakem koraku očitno sami pogoji.

Njeni sinovi so recimo zdaj povezani in v dobrih odnosih, kar pa očitno kmalu več ne bodo.

Zaradi razlik v dediščini, ki jih bo na podlagi svojih ocen in všečnosti snah in vnukov naredila njihova mati, ki ima “vse tri sinove enako rada” bo verjetno zanetila spor med njimi.

Zato menim, da bi bilo bolje, da vse odnese s seboj, da bo mir.
Ne pa, da samo opreza, ocenjuje in sešteva točke, koliko si kdo od njih zasluži.
Pa še snaha ji mora biti všeč.[/quote]

Nihče ni mimo usekal. Kaj kdo dela s SVOJIM premoženjem je čisto njegova stvar.

ps : Če so ti sinovi dobro povezani, si bodo potem že razdelili kot je treba, kajne?

To je rezultat kapitalizma, katerega načelo je, naj vsak poskrbi zase. Oprali so vam glavo, da ni važen človek, ampak denar, imetje. Zakaj se zdaj čudiš?[/quote]
meni ni nihče opral glave, – zame ni bolj pomemben denar za ceno človeka… če je zate opravičilo kapitalizem in to kar sprejemaš – potem so tebi oprali glavo, ne meni…

Pa kaj pol če si edinka? Prav tako bi te starši lahko poizkušali manipulirati ali pa ti njih. Nebroj je primerov, ko ostarela mati ne da iz rok kmetije 50+ sinu, in vse mogoče kombinacije vključno obrnjeno po spolu.

Problem ljudi je, ker svojega življenja živeti nočejo niti toliko, da bi si sami ustvarili zadovoljive pogoje za svoje bivanje.

Dediščina, partner in vse kar drugi navajajo ni problem, temveč ne posledica. Posledica lenobe, vseh grdob grdobe.

mičkeno narobe ste interpretirali moje vprašanje. Tema je bila o tem, da so otroci želeli zaščititi bodočo dediščino pred maminim partnerjem. Večina se je kar strinjala s tem, da partnerja ne smeta poskrbeti eden za drugega, če bi na ta račun trpela dediščina, ki si jo otroci obetajo.
Je pa dejansko in imam izkušnje, da si stari ne upajo vzeti pomoči, ker bo potem dediščina za otroke manjša oz. beri večna vprašanja, če CSD zahteva denarno pomoč nazaj in koliko je jajcanja okrog tega.

Za naslovno avtorico pa: vsak se lahko dediščini odreče in tako nimajo zapustniki prav nobene moči nad dediči več.

Kakšna večina neki? Večina otrok mogoče res, posebej tistih pogoltnih…. Potrebno je vedeti, da je premoženje last osebe in ne dedičev ter je izključno razpolaganje v njenih rokah….

PS. kako sem se nasmejal, ko preberem take cvetke : dediščina, ki si jo obetajo….

mičkeno narobe ste interpretirali moje vprašanje. Tema je bila o tem, da so otroci želeli zaščititi bodočo dediščino pred maminim partnerjem. Večina se je kar strinjala s tem, da partnerja ne smeta poskrbeti eden za drugega, če bi na ta račun trpela dediščina, ki si jo otroci obetajo.
Je pa dejansko in imam izkušnje, da si stari ne upajo vzeti pomoči, ker bo potem dediščina za otroke manjša oz. beri večna vprašanja, če CSD zahteva denarno pomoč nazaj in koliko je jajcanja okrog tega.

Za naslovno avtorico pa: vsak se lahko dediščini odreče in tako nimajo zapustniki prav nobene moči nad dediči več.[/quote]
ne razumem te – recimo, da si sam v najlepših letih in imaš otroke in najdeš novega partnerja in lepo dolgo obdobje recimo 30 in več let – skupaj preživljata vse , ustvarjata in potem eden zboli in ker nima dovolj visoke penzije tebi ne bo mar zanj in ga buš pustil umreti, zato, ker boto tvoji otroci (od prej) rekli, da jim ta tvoja partnerica s katero si živel 30 in več let ni nič in hočejo zaščitit dediščino, ki jo bodo oni od tebe dedovali in ztao ti za svojo ženno zdaj po tej logiki ne bi poskrbel… resno??? bi jo pustil umreti zato,d a bodo tvoji otroci dobili nedotaknjeno dediščino???, da slučajno kak evro ne bi zapravil od tega svojega imetja za njeno oskrbbo. resno???
Mi gre kar na jok zraven – kaj nekaterim naredi denar.
Po 30 letih recsimo skupnega bivanja in skupnih financ, kot to so v zakonu… resno – ona nima pravice niti do pomoči za življenje, imajo večjo pravico otroci, da zaščitijo kao svojo bodočo dediščino. Si to hotel povedati?
Jaz sem brez besed.

jaz razumem,d a se da otrokom in da se otrokom praviično in enakovredno razdeli imetje staršev, ko njih več ni… samo, da pa bi nekdo svojega lastnega partnerja pustil umreti in mu ne bi pomagal živeti, skrbeti za zdravje za skupno živlljenje, zato,da bodo otroci podedovali več enkrat nekoč in torej za partnerja ne bi zapravil niti ficka…. to mi je pa grozno…
zame je partner na prvem mestu. otroci ja so samostojni bodo enkrat vse dobili, ampak ko staršev več ne bo, ne pa da bi nekdo pustil partnerja umreti, samo zato, da ne bo z zdravljenjem strošek, ki bo oklestil dediščino… o moj bog… sem zaprepadena res…

Točno tako kot ti pišeš je bilo večinsko mnenje mona. Meni je logično, da si partnerja pomagata in skrbita drug za drugega. Večino pa bolj skrbi oškodovanje dediščine. Je pares, da dostikrat slišim stare, ki že majhnim otrokom govorijo, da bo to nekoč vse njihovo, čeprav nimajo pojma, kako se bo življenje obrnilo.

saj nič ne rečem, z veseljem vsak starš vse zapusti otrokom vse kar ostane po tem ko se poslovi iz tega sveta – tudi razumno in odgovornos delaš s tem za časa življenja, ker si valjda želiš tudi,d a bi lahko tudi otroci še kaj od tega imeli… to je vse lepo in prav –
da bi se pa lastnik ali pa nekdo, ki soustvarja za časa svojega življenja odpovedoval ali celo trpel, zato,d a bodo dediči lahko imeli… to mi je pa mimo… in bi mi bilo mimo z vidika tudi dedičev,d a bi to pričakovali…
in če bi npr. moj starš zbolel, pa jaz če imam prodam še svoje, da mu pomagam, če le lahko, ne pa da bi pričakovala, da se bo on lastnemu odpovedal in se prej poslovil, zato,da bi meni ostalo… enako bi veljalo za partnerja- tudi enako naredim- prodam vse kar imam,d a mu pomagam, življenje je na prvem mestu – sploh pa življenje nekoga, ki ga imam najraje in si želim svoje življenje deliti z njim… noben denar mi ne nadomesti človeka, ki ga imam rada… ne vem no, tako jaz to gledam… pa če sem z njim v baraki… boljše kot brez njega in v prazni ogromni bajturini in z milijoni na trr-ju kaj mi bodo milijoni, brez človeka, ki ga imam rada… če imam milijone vse zapravim,d a ozdravi in da lahko uživam v sreči z njim… meni je to čist tako srčno spontano…