Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Ali obstaja kaj, kar bi mi pomagalo pozabiti?

Ali obstaja kaj, kar bi mi pomagalo pozabiti?

Obstajajo zdravila za izboljšanje spomina, koncentracije,… Mene pa zanima, ali obstaja kaj, kar bi mi pomagalo pozabiti? Je namreč nekaj stvari iz mojega življenja, ki jih želim trajno izbrisati iz spomina, da se mi nikoli več ne vrnejo v glavo.

Nikoli ne bo odšlo iz spomina, ker se preveč s tem ukvarjaš.
Kar je zapisano je zapisano.
Bi bilo pa dobro zavestno misli preusmeriti drugam, na druge, prijetne stvari. Še prej pa sam/a s sabo razčistiti kaj te mori in zakaj!


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.

nova
Uredništvo priporoča


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]Kako pa to gre – sprejemanje namreč?


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]Kako pa to gre – sprejemanje namreč?[/quote]
da sprejmeš, kar si naredila in si to odpustiš


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]Kako pa to gre – sprejemanje namreč?[/quote]

Da sprejmeš stvari takšne kot so tako kot so.
Pa da odpustiš sebi ali drugemu. Če gre za ljudi in za prizadetost. No, ti veš za kaj gre.


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]

Tudi po moje je to prava pot.


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]Kako pa to gre – sprejemanje namreč?[/quote]
da pogledaš v bistvu na stvar tako, da je v bistvu dobro,d a se je spomniš, ker s tem ti ostaja izkušnja in vedenje kaj ne več ponoviti in kako praviočasno ukrepati,da se stvar ne ponovi. se pravi ohraniš spomin in vedenje kot naučeno izkušnjo, ki te neobremenjuje (to je pozitivno), ne ohraniš pa kot bolečino, ki te zavira pri napredku in novih izkušnjah v življenju.
Če pa jo popolnoma izbrišeš iz spomina npr. – pa bi lahko še enkrat ponovila isto napako.
Ala čist tak osnovni primer otroka – če se enkrat opeče t vročoo vodo – to je sicer v tistem trenutku boleča izkušnja, ampak jo bo ohranil kot izkušnjo in spomin, da bo naslednjič glede tega previden in vedel kako ravnati,d a se ne bo več opekel. Še vedno pa bo vodo zagrel in z vrpčo vodo rokoval, samo bo pazil,d a se ne bo opekel. narobe bi bilo zdaj razviti strah pred vročo vodo (ala primerjalno zgoraj bolečina, ki bi te omejevala pri razvoju)
Če bi to izkušnjo z vodo takrat pozabil in izbrisal iz spomina, pa nikakor ne bi bilo dobro, ker izkušnje ne bi imel in bi se naslednjič ponovno opekel.

Torej reci si zgodilo se je – je res,da boli, poglej iz vidika kako si našel/a moč kaj vse si zaradi tega prestal/a in kako v bistvu si močna,d a si vse to zmogla – to ti je dalo v bistvu novo osebnostno moč in rast… zdaj veš kaj je bilo narobe, da se je boleč dogodek zgodil in ker imaš izkušnjo z njim ga z veseljem sprejmeš kot del svoje preteklosti, in s to izkušnjo in znanjem lahko v prihodnje ukrepaš,d a boš podobne situacije peljala mimo nevarnosti,da bi se to ponovilo, ampak zgolj in samo do srečnega konca… prav ta izkušnja ti daje zdaj to moč…
ne bi bilo dobro je izbrisati – pohvali raje samo sebe kako si močna,d a si prestala in da si se soočila z njo in pogumno naprej v nove zmage. Ne dovoli,da te bremza, vpliva neg. na samopodobo, nadaljnjo pot v življenju.


Obstaja zdravilo, ki se mu reče sprejemanje.[/quote]Kako pa to gre – sprejemanje namreč?[/quote]
So že drugi napisali. Tako, da nimam kaj dodati.

Hipnoterapija..s pomocjo katere dogodgov vzames tezo tj pomen. Srecno!

Kako pa to gre – sprejemanje namreč?[/quote]
da pogledaš v bistvu na stvar tako, da je v bistvu dobro,d a se je spomniš, ker s tem ti ostaja izkušnja in vedenje kaj ne več ponoviti in kako praviočasno ukrepati,da se stvar ne ponovi. se pravi ohraniš spomin in vedenje kot naučeno izkušnjo, ki te neobremenjuje (to je pozitivno), ne ohraniš pa kot bolečino, ki te zavira pri napredku in novih izkušnjah v življenju.
Če pa jo popolnoma izbrišeš iz spomina npr. – pa bi lahko še enkrat ponovila isto napako.
Ala čist tak osnovni primer otroka – če se enkrat opeče t vročoo vodo – to je sicer v tistem trenutku boleča izkušnja, ampak jo bo ohranil kot izkušnjo in spomin, da bo naslednjič glede tega previden in vedel kako ravnati,d a se ne bo več opekel. Še vedno pa bo vodo zagrel in z vrpčo vodo rokoval, samo bo pazil,d a se ne bo opekel. narobe bi bilo zdaj razviti strah pred vročo vodo (ala primerjalno zgoraj bolečina, ki bi te omejevala pri razvoju)
Če bi to izkušnjo z vodo takrat pozabil in izbrisal iz spomina, pa nikakor ne bi bilo dobro, ker izkušnje ne bi imel in bi se naslednjič ponovno opekel.

Torej reci si zgodilo se je – je res,da boli, poglej iz vidika kako si našel/a moč kaj vse si zaradi tega prestal/a in kako v bistvu si močna,d a si vse to zmogla – to ti je dalo v bistvu novo osebnostno moč in rast… zdaj veš kaj je bilo narobe, da se je boleč dogodek zgodil in ker imaš izkušnjo z njim ga z veseljem sprejmeš kot del svoje preteklosti, in s to izkušnjo in znanjem lahko v prihodnje ukrepaš,d a boš podobne situacije peljala mimo nevarnosti,da bi se to ponovilo, ampak zgolj in samo do srečnega konca… prav ta izkušnja ti daje zdaj to moč…
ne bi bilo dobro je izbrisati – pohvali raje samo sebe kako si močna,d a si prestala in da si se soočila z njo in pogumno naprej v nove zmage. Ne dovoli,da te bremza, vpliva neg. na samopodobo, nadaljnjo pot v življenju.[/quote]Hvala vam za odgovor, a žal ne vem, kaj pozitivnega se lahko naučim iz izkušnje mobinga na prejšnjem delovnem mestu, niti pri najboljši volji ne vem, kako lahko mobing v prihodnje preprečim. Razen seveda s tem, da dam takoj potem, ko se začne mobirati, odpoved in grem na zavod za zaposlovanje (seveda brez denarnega nadomestila za brezposelnost, ker če dam odpoved sama, nimam pravice do nadomestila). Iskanje službe je pa boleča izkušnja v današnjem času. In če ti zdravje ne služi ravno najbolje, je službo še teže dobiti. Žal. Edino lahko mogoče kakšnega zdravnika podkupim, da mi da dobro pojasnilo za invalidsko komisijo, da bi šla v invalidski pokoj in tako ne bi nikoli več doživela mobinga. Ja, in NESPEČNOST je ena vrlina, ki sem jo dobila od tega mobinga. Ne morem tega sprejeti kot pozitivne izkušnje.

Sem to sprobala, in žal nič ne deluje. Nič.


da pogledaš v bistvu na stvar tako, da je v bistvu dobro,d a se je spomniš, ker s tem ti ostaja izkušnja in vedenje kaj ne več ponoviti in kako praviočasno ukrepati,da se stvar ne ponovi. se pravi ohraniš spomin in vedenje kot naučeno izkušnjo, ki te neobremenjuje (to je pozitivno), ne ohraniš pa kot bolečino, ki te zavira pri napredku in novih izkušnjah v življenju.
Če pa jo popolnoma izbrišeš iz spomina npr. – pa bi lahko še enkrat ponovila isto napako.
Ala čist tak osnovni primer otroka – če se enkrat opeče t vročoo vodo – to je sicer v tistem trenutku boleča izkušnja, ampak jo bo ohranil kot izkušnjo in spomin, da bo naslednjič glede tega previden in vedel kako ravnati,d a se ne bo več opekel. Še vedno pa bo vodo zagrel in z vrpčo vodo rokoval, samo bo pazil,d a se ne bo opekel. narobe bi bilo zdaj razviti strah pred vročo vodo (ala primerjalno zgoraj bolečina, ki bi te omejevala pri razvoju)
Če bi to izkušnjo z vodo takrat pozabil in izbrisal iz spomina, pa nikakor ne bi bilo dobro, ker izkušnje ne bi imel in bi se naslednjič ponovno opekel.

Torej reci si zgodilo se je – je res,da boli, poglej iz vidika kako si našel/a moč kaj vse si zaradi tega prestal/a in kako v bistvu si močna,d a si vse to zmogla – to ti je dalo v bistvu novo osebnostno moč in rast… zdaj veš kaj je bilo narobe, da se je boleč dogodek zgodil in ker imaš izkušnjo z njim ga z veseljem sprejmeš kot del svoje preteklosti, in s to izkušnjo in znanjem lahko v prihodnje ukrepaš,d a boš podobne situacije peljala mimo nevarnosti,da bi se to ponovilo, ampak zgolj in samo do srečnega konca… prav ta izkušnja ti daje zdaj to moč…
ne bi bilo dobro je izbrisati – pohvali raje samo sebe kako si močna,d a si prestala in da si se soočila z njo in pogumno naprej v nove zmage. Ne dovoli,da te bremza, vpliva neg. na samopodobo, nadaljnjo pot v življenju.[/quote]Hvala vam za odgovor, a žal ne vem, kaj pozitivnega se lahko naučim iz izkušnje mobinga na prejšnjem delovnem mestu, niti pri najboljši volji ne vem, kako lahko mobing v prihodnje preprečim. Razen seveda s tem, da dam takoj potem, ko se začne mobirati, odpoved in grem na zavod za zaposlovanje (seveda brez denarnega nadomestila za brezposelnost, ker če dam odpoved sama, nimam pravice do nadomestila). Iskanje službe je pa boleča izkušnja v današnjem času. In če ti zdravje ne služi ravno najbolje, je službo še teže dobiti. Žal. Edino lahko mogoče kakšnega zdravnika podkupim, da mi da dobro pojasnilo za invalidsko komisijo, da bi šla v invalidski pokoj in tako ne bi nikoli več doživela mobinga. Ja, in NESPEČNOST je ena vrlina, ki sem jo dobila od tega mobinga. Ne morem tega sprejeti kot pozitivne izkušnje.[/quote]
Sem doživela mobing- in ta izkšnja je me naučila to,d a strogo držim ločeno službo in zasebno življenje! To kot prvo!!!!
Ne vem kako si ti, ampak jaz sem ponosna nase, da sem vzdržala vse tiste dni in delala in delala strokovno in brez napak do zadnjega in prepoznala vsa podtikanja, kjer me je direktorica hotela z napačnimi navodili zavesti v napake, da bi njo poslušala kao, kjer je direktorica in bi upoštevala njena napačna navodila, potem bi pa jaz nosilaq posledice. Vse sem prepoznala in spregeledala pravočasno in to pove tudi nekaj o mojem znanju.
Je res,d a je glede službe težko in ja je nesprečnost in stres zaradi teh posledic… Amopak glede samopotrditve in z vidika kako sem sposobna trezno odreagirati v teh situacijah in koliko močna sem- pa ja mi je v ponos lahko. Da sem zdražala tudi do konca, čeprav mi je v fris rekla,d a če mi kaj ne paše kar mi počno, naj dam pa odpoved. E pa je nisem. Sem se pa postavila zase in jo prijavila, ne pustim, da se nekdo izživlja nad mano in da bi pometal z menoj… je ona bežala na izmišljen sestanek, ko je slišala,da me kliče inšpektorica.

aja, pa še to: sama sem tudi po tem še vedno brez službe – in ja zarad tega v stresu in vse kar sodi zraven – ampak meni je jasno,d a me sedaj bolijo posledice neupravičene izgube službe – ne pa sam dogodek tam. Torej ko bom jaz enkrat službo dobila stalno, bom mirno pozabila vse, ker že sedaj ne dajem več čustvene energije v spomine tega dogodka – mobinga – tisto me sploh ne boli… in zato se ne ukvarjam več s tem, pravzaprav nasprotno si želim nove izkušnje zaposlitve- nove službe, ni me strah mobinga, ker zaupam sama vase, vem da sem odgovorna in delovna in da za prejšnjo to izkušnjo ni bil v meni problem da je nastala… torej…
zdaj mi skrb povzročajo posledice te izgube službe – to je pomanjkanje ndenarja, nezmožnost izpolnjevanja vseh ciljev in želja, ki sem jih imela zastavljene v zvezi s stalno zaposlitvijo… torej ko bom stalno službo dobila- me ne bo nič več obremenjevalo… ker bodo vse te skrbi mimo…

jaz ne čutim nobene potrebe po tem,d a bi ta dogodek izbrisala iz psomina – jaz imam popolnoma čisto vest, vsakemu lahko pogledam v oči, nasprotno ona direktorica in tisti, ki so sodelovali z njo, pa ne morejo – so bežali in se skrivali… zanje je to črna pika, ne zame in zato nimam nobene potrebe, da bi jo izbrisala iz življkenja, nasprotno, jaz sem ponosna na svoje delo tam, ker je bilo vedno odgovorno, pošteno in natančno.

bravo! Edini zdravi način, da prežvečimo dogodke, jih prebavimo, iz njih potegnemo esenco in jo uporabimo v naslednjih dogodkih. Ni boljšega od opisanega “cepljenja”, ki zagotovo prime.

Lahko ti rečem samo bravo in ti čestitam. Malo je tako močnih ljudi, je pa seveda fajn prebrati, da so.

Hvala za tvoje odgovore in spodbudo. Ob branju tvojih doživljajev sem se zamislila. Tudi jaz sem bila deležna raznoraznih podtikanj, verbalnih napadov, napačnih navodil (tudi takih, ki bi jih moral razumeti drugače kot so bila zapisana), neplačanega dela preko polnega delovnega časa in zahtev, da še doma delam za službo (seveda neplačano) in da sem obenem zjutraj v službi fit, da ne zeham, da sem spočita,… Groza od groze! Nikoli se nisem mogla spočiti, sprostiti. Enkrat sem si vzela doma eno uro prosto (potem, ko sem bila v službi od 7. do 18. ure in še pol ure prevoza domov) in veš, kako mi je bilo takrat lušno – bilo je kot raj na zemlji. Naslednje jutro pa mi nadrejena očitala, da domače naloge nisem opravila kot bi morala (to je bila stalnica). Zdaj je v službi mir, delam drugje, a še vedno je ta STRAH, da se mobing utegne nekega dne ponoviti in podzavestni občutki, da sem jaz kriva, ker se nisem dovolj potrudila. Ne vem sploh, kdo je kriv za mobing in kako lahko vidim, koliko sem jaz kriva in koliko drugi… Je tako, da ko sem prišla, sem bila še začetnik in pravi zelenec v vsem, kar je bilo treba znati in lahko, da so mi že prve dneve dajali napačna navodila (no, to je pozneje prišlo na plan, ko delo ni bilo nikoli opravljeno tako kot je nadrejena želela), itd. Morala pa sem doma delati po službi že na samem začetku. Žal je to področje tako specifično, da o njem nisem mogla brati v nobeni literaturi…


Ko bi le bilo tako enostavno. Ne boš pozabila, ampak se spet soočila s svojimi vzorci, ki bodo vedno del tebe.
Vprašanje je le, kako boš od-reagirala. In šele na podlagi svoje reakcije boš videla, koliko si se dejansko naučila iz svojih izkušenj.
Najlažje se je izogibati določenim situacijam, ki v nas povzročijo občutke nemoči in nesamozavesti. Malo težje je reagirati na pravi način.


Ko bi le bilo tako enostavno. Ne boš pozabila, ampak se spet soočila s svojimi vzorci, ki bodo vedno del tebe.
Vprašanje je le, kako boš od-reagirala. In šele na podlagi svoje reakcije boš videla, koliko si se dejansko naučila iz svojih izkušenj.
Najlažje se je izogibati določenim situacijam, ki v nas povzročijo občutke nemoči in nesamozavesti. Malo težje je reagirati na pravi način.[/quote]

sploh pa ne vem kaj bi rad mi dopovedal – a hočeš me zdaj s tem pisarjenjem prepričati,d a sem nula in da bom še in spet trpela- tako rad ponižuješ očitno in zaničuješ ljudi in jih dol tlačiš – evo to pa je tvoj odziv… to si predelal zakaj imaš potrebo po tem… da tako črnogledo pišeš ljudem in jih na vasak način želiš potlačiti, četudi z nerealnimi argumenti?
zaradi mene lahko pišeš kako bo vse težko in kako se mi bo vse ponavljalo- ampak to je tvoj pesimizem, tvoj odnos do sočloveka, tvoj odziv in tvoj črn pogled- ne moj… jaz pa vem,da se ne bo… tako,da ukvarjaj se s samoim seboj zakaj imaš tako potrebo po tem… jaz sama sem imela sem tudi pozitivne zaposlitvene izkušnje, kjer smo se super razumeli in sem rada hodila na delo.
pa še ne izmišljuj si nekaj in ne opametuj nekaj abstraktno, še manj si pa izmišljuj. jaz nisem nikjer napisala,d a se čemurkoli izmikam in od česarkoli bežim.


Ko bi le bilo tako enostavno. Ne boš pozabila, ampak se spet soočila s svojimi vzorci, ki bodo vedno del tebe.
Vprašanje je le, kako boš od-reagirala. In šele na podlagi svoje reakcije boš videla, koliko si se dejansko naučila iz svojih izkušenj.
Najlažje se je izogibati določenim situacijam, ki v nas povzročijo občutke nemoči in nesamozavesti. Malo težje je reagirati na pravi način.[/quote]

sploh pa ne vem kaj bi rad mi dopovedal – a hočeš me zdaj s tem pisarjenjem prepričati,d a sem nula in da bom še in spet trpela- tako rad ponižuješ očitno in zaničuješ ljudi in jih dol tlačiš – evo to pa je tvoj odziv… to si predelal zakaj imaš potrebo po tem… da tako črnogledo pišeš ljudem in jih na vasak način želiš potlačiti, četudi z nerealnimi argumenti?
zaradi mene lahko pišeš kako bo vse težko in kako se mi bo vse ponavljalo- ampak to je tvoj pesimizem, tvoj odnos do sočloveka, tvoj odziv in tvoj črn pogled- ne moj… jaz pa vem,da se ne bo… tako,da ukvarjaj se s samoim seboj zakaj imaš tako potrebo po tem… jaz sama sem imela sem tudi pozitivne zaposlitvene izkušnje, kjer smo se super razumeli in sem rada hodila na delo.
pa še ne izmišljuj si nekaj in ne opametuj nekaj abstraktno, še manj si pa izmišljuj. jaz nisem nikjer napisala,d a se čemurkoli izmikam in od česarkoli bežim.[/quote]
In spet si reagirala užaljeno, ogroženo……Pa čeprav ti nihče ne želi nič slabega.
Če si pametna in res želiš predelati svoje vzorce, se boš zamislila nad svojim komentarjem, ki je tvoje ogledalo.
Če ne, pa tudi prav. Lahko se še naprej zapiraš pred “krutim” svetom.


Ko bi le bilo tako enostavno. Ne boš pozabila, ampak se spet soočila s svojimi vzorci, ki bodo vedno del tebe.
Vprašanje je le, kako boš od-reagirala. In šele na podlagi svoje reakcije boš videla, koliko si se dejansko naučila iz svojih izkušenj.
Najlažje se je izogibati določenim situacijam, ki v nas povzročijo občutke nemoči in nesamozavesti. Malo težje je reagirati na pravi način.[/quote]

sploh pa ne vem kaj bi rad mi dopovedal – a hočeš me zdaj s tem pisarjenjem prepričati,d a sem nula in da bom še in spet trpela- tako rad ponižuješ očitno in zaničuješ ljudi in jih dol tlačiš – evo to pa je tvoj odziv… to si predelal zakaj imaš potrebo po tem… da tako črnogledo pišeš ljudem in jih na vasak način želiš potlačiti, četudi z nerealnimi argumenti?
zaradi mene lahko pišeš kako bo vse težko in kako se mi bo vse ponavljalo- ampak to je tvoj pesimizem, tvoj odnos do sočloveka, tvoj odziv in tvoj črn pogled- ne moj… jaz pa vem,da se ne bo… tako,da ukvarjaj se s samoim seboj zakaj imaš tako potrebo po tem… jaz sama sem imela sem tudi pozitivne zaposlitvene izkušnje, kjer smo se super razumeli in sem rada hodila na delo.
pa še ne izmišljuj si nekaj in ne opametuj nekaj abstraktno, še manj si pa izmišljuj. jaz nisem nikjer napisala,d a se čemurkoli izmikam in od česarkoli bežim.[/quote]

Pa si prav in dobro prebrala?
Robi je napisal točno tako kot je. Realno.
Nikjer v tem, niti enem stavku, kar je napisal ne zaznam, da te dol tlači.

Avtor/avtorica, s samodisciplino (da se zavestno nočeš ukvarjati z mislimi z določeno temo) lahko to narediš. Je težko, ampak se da.

Skratka, začasno zadeve potlačiš. Ker ranjen človek ne more reševati problema, zaradi katerega je ranjen (hkrati pa nikakor ne smeš dopustiti, da ti kdo drug soli pamet, kako in kaj). In kasneje, ko se pomiriš, sprostiš, najdeš nove pomembne stvari v življenju – lahko to tudi čez mnoga leta – boš morda zopet lahko spustila ta spomin oziroma to temo v svoje misli in jih predelala (in boš videla, da te sploh ne bo več obremenjevala in boš zlahka racionalno pristopala do nje). Tako uspešno prideš iz začaranega kroga.

sploh pa ne vem kaj bi rad mi dopovedal – a hočeš me zdaj s tem pisarjenjem prepričati,d a sem nula in da bom še in spet trpela- tako rad ponižuješ očitno in zaničuješ ljudi in jih dol tlačiš – evo to pa je tvoj odziv… to si predelal zakaj imaš potrebo po tem… da tako črnogledo pišeš ljudem in jih na vasak način želiš potlačiti, četudi z nerealnimi argumenti?
zaradi mene lahko pišeš kako bo vse težko in kako se mi bo vse ponavljalo- ampak to je tvoj pesimizem, tvoj odnos do sočloveka, tvoj odziv in tvoj črn pogled- ne moj… jaz pa vem,da se ne bo… tako,da ukvarjaj se s samoim seboj zakaj imaš tako potrebo po tem… jaz sama sem imela sem tudi pozitivne zaposlitvene izkušnje, kjer smo se super razumeli in sem rada hodila na delo.
pa še ne izmišljuj si nekaj in ne opametuj nekaj abstraktno, še manj si pa izmišljuj. jaz nisem nikjer napisala,d a se čemurkoli izmikam in od česarkoli bežim.[/quote]

Pa si prav in dobro prebrala?
Robi je napisal točno tako kot je. Realno.
Nikjer v tem, niti enem stavku, kar je napisal ne zaznam, da te dol tlači.[/quote]
ja sem dobro prebrala… piše mi,d a se izogibam določenim situacijam – ne vem od kod to -,to je njegovo abstraktno pisanje in teoretiziranje neko brez podlage – jaz se nisem ničemur izogibala, pred ničemer bežala, tudi zdaj me ni strah v novo službo…

in zdaj oni mene prepričuje, da ne bom pozabila, ker on verjetno bolje ve kot jaz ali kako – jaz sem že pozabila v smislu predelave tega – da me to ne bremenjuje – nimam nočnih mor zaradi te direktorice niti zaradi nobenega dogodka tam – jaz vem,da tako je in da tako čusti, Kako lahko zdaj oni bolje od mene ve in me prepričuje v neko negativo – da ni tako kot jaz čutim, da to me bo še spremljalo in da ne bom pozabila… že sedaj se mi ne pojavljajo slike in spomini na tiste situacije – me ne obremenjujejo… on pa me prepričuje, da zagotovo me, in da me še bodo- a je to pozitivno?… to ni tlačenje dol?… seveda je.
pa valjda jaz bolje vem kako čutim kot pa on tukaj preko neta – sploh pa je vedno tako pameten – zadnjič nas je brezposelne učil in pametoval in tako kao vrhunsko strokovno teoretiziral in abstraktno pisal – o vplivu brezposlenosti na samopodobo, ker po njegovo brezposelnost ne vpliva neg. na samopodobo in celo to je podprl s strokovnim mnenjem in vrhunskim znanjem- da to zagotovo je tako, ker potem bi imeli vsi zaposleni po njegovem pa pozitivno samopodobo zaradi zaposlitve. vse nas je dol tlačil in pametoval tako in teoretiziral in celo da mi ne znamo razmišljati. Dokler mu nisem povedala naj se gre osnov statistike naučit, da lahko na nekaj vpliva več faktorjev ne samo eden – evo toliko o njegovem logičnem razmišljanju in njegovi širini razmišljanja in prepričanju da vse kar on napiše,da tako je- ja tako si on domišlja vedno… vedno samo nekaj tako abstraktno piše, zraven pa sploh niti logično ne pomisli. No, potem pa je kar izginil, ker je očitno uvidel, da je argument na mestu. Drugače pa če si bo pogledal kaj od faktorske analize pri statistiki bo pa tudi kaj več se lahko naučil… tudi pri ostalem tovrstnem razmišljanju… in kako se to v praksi lahko razlaga… in išče pomene in vplive določenih stvari in kako se jih presoja in pomembno tudi to,d a nimajo vse zadeve enakovrednega vpliva na določeno stvar… to je potem realna in vrednost teoretičnega psihološčega abstraktnega njegovega psianja, realna, kot se kaže dwjansko v praksi.


Nič nisem izginil. 🙂
Povem le svoje mnenje in nimam ne volje in ne časa, da bi prepričeval prepričane.
Živi svoje življenje kot tebi ustreza in verjemi v karkoli želiš. Popolnoma tvoj problem.

Tvoje besede in reakcija pa meni povedo dovolj. Pa še marsikomu drugemu, ki ni obremenjen s travmami.

Jaz ne vem, zakj ljudje sploh tu sprašujete, če pa ne prenesete drugega, kot to kar bi želeli slišat? In kakšen smisel je v tem, da vas bi nekdo nonstop zavijal v vatko in vam prikimaval, je iz tega res možen potem kak napredek?
Bolj realno kot je Robi napisal, je težko napisat in takoj napad na njega….eh…

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

New Report

Close