Sin, druga triada OŠ. Vedno je bil med bolj priljubljenimi, v zadnjem času pa se je to spremenilo. Točnega razloga niti ne vem. Zadnje čase pa se je zbralo par otrok, ki ga ves čas zbadajo in zasmehujejo. Sin je mirnega karakterja in trenutno se ni sposoben postaviti zase.
Kako ukrepati? Kaj storiti?

Je prišel kak nov sošolec v razred in spremenil klimo? Sin se bo proti skupini težko postavil sam zase. Potrebnse je pogovoriti z razredničarko za začetek. Če ne bo videla problema, vztrajaj, tudi zbadanje je nasilje. Seveda se pogovarjaj tudi s sinom in vadita odgovore na zbadljivke, ki se ponavljajo.

Je prišel kak nov sošolec v razred in spremenil klimo? Sin se bo proti skupini težko postavil sam zase. Potrebnse je pogovoriti z razredničarko za začetek. Če ne bo videla problema, vztrajaj, tudi zbadanje je nasilje. Seveda se pogovarjaj tudi s sinom in vadita odgovore na zbadljivke, ki se ponavljajo.[/quote]

Se strinjam, tole je nasilje in ga je treba zatreti v kali. Tvoj sin se ne more sam branit. Razredničarka ima vpliv na to in če ga ni sposobna zadeve rešit, takoj do ravnatelja naprej. Verjemi, pomaga, sem imela podoben primer. Jaz sem naredila cel halo. Zdaj je mir.

Zakaj vzgajate fante v mevže? Vedno ne boš mogla biti na razpolago, da boš urejela njegove konflikte. Nauči ga raje, da se nauči postaviti sam zase. Lahko pa tudi vzgojiš maminega sinka, ki se bo držal za mamino kiklo še pri štiridesetih. Veš, ne bi rekla, da ga zbada nekdo starejši, močnejši.

Ga pa zbada 5 ali več komadov isto močnih in to je razmerje moči 5 : 1.

Bla bla bla. Sin sej je že postavil zase, ko je zaprosil za pomoč starejšega. Starša! In kaj, naj mu starš obrne hrbet z lapanjem kako naj bo dedec? Kaj ga naj nauči, kako naj bo do drugih nesramen nazaj? Bomo spodbujali nasilje? Se bo zbadanje ustavilo? Mu bo kos? Enostavno so eni otroci pravi tirani. Dlje to traja, prej ga lahko psihično zlomijo, dokler ne bo prepozno. Treba je mulcem povedat, da je to nasilje, da ni sprejemljivo pa pika. Tu se vzgoja začne! Kaj ni jasno?

mene so maltretirali v prvem razredu: doma nisem smela pisnit, avtoriteta, patriarhat. nisem se znala postavit zase, biti glasna, si najti prijatelje, malo šolo imam v spominu kot stres, nisem se znala vklopit: premila, pretiha, pa čeprav prijetna. take zavohajo.

moje fante pri podobni starosti učim, da naj se postavijo zase. bodi prijazen, a če drugi ni, mu povej, da se grdo obnaša in da ti to ni všeč. če te udari, ga pa daj nazaj. starejši fantek je sploh kot socialni delavec, vse bi “posvojil”, nikakor ni nasilen ali agresiven, pa mlajši tudi ne (zaradi moje vzgoje).
včasih ga vprašam, ali mu je bilo všeč kar je naredil ta in ta fantek. upam, da se bo naučil razmišljaš širše in se ne kar vdat v situacijo v katero ga potisnejo.
za vrtec mi je moral kar pokazat, kaj bi naredil ali rekel: “hudddd” sem in naj se skremži/če mu kdo nagaja. prisežem, da sva vadila! mislim, da se tako čuti samozavest in se grobijani takih izogibajo.

potrebno je ukrepat, ker osebno vem, da že tako nesamozavestno bitje take zadeve dajo v še slabši položaj. kaj bi bilo primerno za malo večje fantke ti težko rečem. vsekakor potrebuješ zelo točne podatke od tvojega fantiča. po možnosti se poveži s kakšno mamico, ali kaj vejo, kaj in zakaj se dogaja. sploh punce so čveke in doma ogromno povejo. pokliči jih. ali če je kakšen RD izkoristi za debato s starši (če bi moj komu fejst nagajal, bi jih še doma slišal!).
pri meni je v enem primeru pomagalo: podkupovanje z nekimi zadevami za ustvarjanje, ki mi jih je dala babica. mučiteljice so se razdelile na 2 tabora in en tabor so postale moje prijateljice!

našega sem vpisala tudi na karate. škodilo mu ne bo.

srečno!

a ni zdaj enkrat skupni sestanek v šoli, pa tam jasno zahtevaj odgovore (če le pridejo ti starši na sestanek, ker pišeš da točno veš za katere se gre)??

dopovej mu, da je onih nekaj pač zaostalo v razvoju za njim in, da največ kar lahko naredi za njih je, da se mu smilijo.
Ob tem ne pozabi izpostaviti česa, v čemer je najboljši ali pa vsaj boljši od drugih

Bla bla bla. Sin sej je že postavil zase, ko je zaprosil za pomoč starejšega. Starša! In kaj, naj mu starš obrne hrbet z lapanjem kako naj bo dedec? Kaj ga naj nauči, kako naj bo do drugih nesramen nazaj? Bomo spodbujali nasilje? Se bo zbadanje ustavilo? Mu bo kos? Enostavno so eni otroci pravi tirani. Dlje to traja, prej ga lahko psihično zlomijo, dokler ne bo prepozno. Treba je mulcem povedat, da je to nasilje, da ni sprejemljivo pa pika. Tu se vzgoja začne! Kaj ni jasno?[/quote]

Lepo si povedala, res.
Poleg tega hujskači namesto prve izberejo drugo žrtev, torej je treba njih prevzgojit, ne žrtve. Marsikatera šola čisto premalo časa posveča takim problemom. Ne smete gledat samo enega konkretnega otroka, ki je žrtev vrstniškega nasilja, temveč je treba delat z nasilneži.

Nasvet, naj otrok udari, je pa najbolj trapast sploh. Kaj bo naredil, če ga bo nadlegoval večji in močnejši ali več njih? Izzval z udarcem, da bo potem pa gotovo pokasiral še fizično. Ali pa si mogoče domišljate, da se bo 20 kil težji otrok ali cela gruča na lepem ustrašila in prenehala nadlegovati? Ja to bo.

Bi pa tebe rada videla kako bi se sama postavila proti skupini ljudi…. eni ste pa res primitivni

Ah, daj ne laprdaj.

Vsak normalen starš uči svoje otroke, naj se tudi sami postavijo zase. Če jim to ne uspeva, potem smo jim starši DOLŽNI pomagati in nasilje (kakršnokoli že pač je) preprečiti. Tisti otroci, ki tudi sami imajo malo nasilja v sebi, tisti si sigurno sami izborijo svoje varno mesto. Tisti, ki imajo bolj umirjeno naravo (pa niso zato že mamini sinčki, pa pupike ,….) tistim pa ne uspeva najbolje.

Me zanima, če bi ti mirno gledala, kako se tvoj otrok neuspešno otepa nasilnežev. In da ne govorim o tem, kako bi to psihično vplivalo nanj – najprej ga drugi zaje…ajo, potem pa še starš mirno gleda kako sam trpi….in po možnosti mu še ta starš prigovarja: “Daj, postavi se zase, daj ….”

In še to….govorim iz lastnih izkušenj. Tudi mojega sina so sošolci pripeljali skoraj do roba, najprej so ga maltretirali psihično, nato pa še fizično. Sin je mirne narave, poskušal zadevo reševati sam, verbalno. Nisem razumela, zakaj fant vsako jutro bruha, preden se odpravi v šolo. Mislila sem ,da ga mučijo ocene (iz 5 je nenadoma prišel na same 4). Rekla sem mu, da naj se ne sekira,ker bo do konca leta ocene že spravil v red.

Sam ni zmogel več, zato se je zlomil, ko sem opazila in ga vprašala, zakaj ima na stegnu modrico.

Njegova zgodba je bila grozna. Ker njemu samemu ni uspelo odbiti nasilnežev, sem sama vzela stvar v roke in šla do razredničarke in zahtevala da se pogovori z nasilneži in, da se mojemu sinu omogoči, da se bo v šoli počutil varnega.

Zadeva se je nato umirila, sinu pa sem rekla, da naj vedno, ko in če ga bo kdo udaril, nasilnežu vrne 2-kratno…tako, da si bo zapomnil in ne bo več poskušal.
Ker veš zakaj? Zato, ker nasilnež ne razume lepe besede, razume le jezik težke in hitre roke.

Moj sin je danes 20-letnik…samostojen, odgovoren, delaven, ker je študent živi večinoma sam.
Sam si tudi skuha, opere in zlika perilo, počisti stanovanje, popravi kolo in druge stvari.

In nikakor ni le eden “mamin sinček”, ker se je njegova mama nekoč pred leti postavila zanj.
To je bila takrat moja dolžnost in sem ponosna, da sem takrat stegnila jezik.

Kdo bi branil mojega otroka, če ga ne bi jaz, ko sam tega ni zmogel več? Kdo?????

Starši smo tukaj, da otroka varujemo. Pa ne samo v OŠ, tudi kasneje, tudi če so že starejši.
Če otrok rabi našo pomoč mu jo dajmo. Pa to ne pomeni, da mu moraš prinesti vse do riti, ampak če vidiš, da se trudi, pa mu nekaj ne gre in te prosi če pomgaš, potem pomagaj.

Kaj ima veze močnejši ali ne? Pa ne, da ti vzgajaš svoje, da druge namlatijo, če jim kaj rečejo? Tako se konfliktov ne rešuje.
Če bi ga zbadal le en sošolec, bi fanta lahko uredila sama. Dokler se pa več fantov spravlja na enega, mora posredovati šola.

Ah, daj ne laprdaj.

Vsak normalen starš uči svoje otroke, naj se tudi sami postavijo zase. Če jim to ne uspeva, potem smo jim starši DOLŽNI pomagati in nasilje (kakršnokoli že pač je) preprečiti. Tisti otroci, ki tudi sami imajo malo nasilja v sebi, tisti si sigurno sami izborijo svoje varno mesto. Tisti, ki imajo bolj umirjeno naravo (pa niso zato že mamini sinčki, pa pupike ,….) tistim pa ne uspeva najbolje.

Me zanima, če bi ti mirno gledala, kako se tvoj otrok neuspešno otepa nasilnežev. In da ne govorim o tem, kako bi to psihično vplivalo nanj – najprej ga drugi zaje…ajo, potem pa še starš mirno gleda kako sam trpi….in po možnosti mu še ta starš prigovarja: “Daj, postavi se zase, daj ….”

In še to….govorim iz lastnih izkušenj. Tudi mojega sina so sošolci pripeljali skoraj do roba, najprej so ga maltretirali psihično, nato pa še fizično. Sin je mirne narave, poskušal zadevo reševati sam, verbalno. Nisem razumela, zakaj fant vsako jutro bruha, preden se odpravi v šolo. Mislila sem ,da ga mučijo ocene (iz 5 je nenadoma prišel na same 4). Rekla sem mu, da naj se ne sekira,ker bo do konca leta ocene že spravil v red.

Sam ni zmogel več, zato se je zlomil, ko sem opazila in ga vprašala, zakaj ima na stegnu modrico.

Njegova zgodba je bila grozna. Ker njemu samemu ni uspelo odbiti nasilnežev, sem sama vzela stvar v roke in šla do razredničarke in zahtevala da se pogovori z nasilneži in, da se mojemu sinu omogoči, da se bo v šoli počutil varnega.

Zadeva se je nato umirila, sinu pa sem rekla, da naj vedno, ko in če ga bo kdo udaril, nasilnežu vrne 2-kratno…tako, da si bo zapomnil in ne bo več poskušal.
Ker veš zakaj? Zato, ker nasilnež ne razume lepe besede, razume le jezik težke in hitre roke.

Moj sin je danes 20-letnik…samostojen, odgovoren, delaven, ker je študent živi večinoma sam.
Sam si tudi skuha, opere in zlika perilo, počisti stanovanje, popravi kolo in druge stvari.

In nikakor ni le eden “mamin sinček”, ker se je njegova mama nekoč pred leti postavila zanj.
To je bila takrat moja dolžnost in sem ponosna, da sem takrat stegnila jezik.

Kdo bi branil mojega otroka, če ga ne bi jaz, ko sam tega ni zmogel več? Kdo?????

Starši smo tukaj, da otroka varujemo. Pa ne samo v OŠ, tudi kasneje, tudi če so že starejši.
Če otrok rabi našo pomoč mu jo dajmo. Pa to ne pomeni, da mu moraš prinesti vse do riti, ampak če vidiš, da se trudi, pa mu nekaj ne gre in te prosi če pomgaš, potem pomagaj.[/quote]

Bravo! To je zame prava mama.

Dokler nisem med odmorom sesul ?glavnega? na šoli, so tudi mene malce vkraj postavljali.
Pa običajno nisem nasilen, dokler mi kak butec ne spleza na vrh glave!

Me pa res zanima, kako žrtev dvakratno vrne po možnosti še enkrat večjemu nasilnežu ali trem hkrati.
Kot da noben nasilnež ne zna udarit nazaj?

Doma natrenirajte ostre odgovore na vse možno, kar ga zbadajo. Nešteto variant. Se pa mora sam naučiti braniti, zato mu morate pomagati, da bo to zmogel. Če seveda eskalira v neznosno nasilje, pa se pogovorite v šoli z razredničarko, službami. Lahko da s e je pojavil kak nasilnik, ki potezne za sabo še nekaj šibkih in se potem spravljajo na tiste, ki izgledajo šibki.

In od takrat si bil ti novi glavni na šoli?

KOKA+
kepo v želodcu sem dobila, ko sem brala o tem, kako se je otrok mučil.
zato je toliko lepše prebrati, da je danes vse OK! 🙂
očitno si dobro, srčno ravnala in veseli me, da je tako!
lp