Najdi forum

Po dolgoletni zvezi sem bila kar nekaj časa samska, sem v dvajsetih letih. Poleti sem spoznala fanta s katerim sva se v kakih dveh mesecih parkrat dobila. Od začetka mi je bil všeč, ampak nisem bila pretirano zainteresirana, sva si pa dopisovala, ko sva se prvič dobila je bilo super in imela sem občutek da sem mu všeč. Postajal mi je bolj in bolj všeč, z njim mi je prijetno, sva pa vsak iz svojega kraja in se ne moreva videt vsak dan. On je bil tisti, ki je rekel da je za resno zvezo če bi videla da bo uspevalo in nisem imela občutka da samo zato da me spravi v posteljo. Od začetka sem si rekla, da se bi samo dobila z njim, brez misli na to kaj še bo, ko mi je postajal bolj všeč in omenjal zvezo, sem si rekla da mogoče pa še lahko kaj nastane iz tega, takrat pa očitno grejo stvari navzdol. Vmes je bil kak teden, ko se nisva slišala, ker je bil kdo od naju odsoten, ampak ko sva se spet dobila, je šlo vse okej. Zdaj pa dva tedna vse stoji na miru. Nazadnje ko sva se dobila nisem imela občutka, da bi šlo narobe. Ne poznava se še dobro, ampak nič ni bilo drugače. Če mu pišem, sicer odpiše, ampak zdi se mi neumno dopisovat v smislu kako si, kaj počneš, potem pa tišina. Kot da je na sredi neka blokada in ne vem, zakaj in kako je nastala. Sicer sva si res veliko pisala samo na začetku ampak vseeno.

Med nama še ni bilo toliko resno, da bi karkoli dorekla, se kakorkoli resneje pogovarjala o zvezi, samo spoznavala sva se brez nekega pritiska, sem pa imela občutek da je vse skupaj na dobri poti in da se imava lepo, noben od naju pa ni tak, da bi pretirano “izlival” čustva, razpravljal o njih, vsaj zaenkrat še ne .

a sem toliko ven iz vsega, da preprosto zapletam zadeve, da ne znam pristopit, ne vem niti kaj in kako vprašat in ali sploh še stopit v kontakt z njim če on ne bo z mano. Po eni strani si rečem, da ni vredno če so že komplikacije. Po drugi bi rada videla kam to vodi, ker mi je postal precej všeč in se sprašujem kaj bi še lahko bilo. Ampak preprosto ne vem kaj naredit, kaj napisat, kako pristopit in kaj mu sploh reč brez da izpadem posesivno… rabim samo iskren drug pogled na zadevo ali pa eno brco, nasvet kaj in kako da se neham spraševat..

Ne vem, zakaj pa se ne bi malo pohecala iz te tvoje zadrege, v smislu, da ti je všeč in lepo z njim, vendar da upaš, da ti ne zameri, ker si malo nerodna, saj te že dolgo nihče ni tako “očaral”.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Ni se neumno dopisovat, če druga oseba z veseljem odpiše. Je pa res, da človeka lahko spoznavaš le v živo. Dogovori se z njim za srečanje in mu ob priliki razkriješ svoja čustva. Če on čuti podobno, se bo seveda pozitivno odzval. Če te bo hladnokrvno zavrnil, potem bo sicer bolelo, vendar boš vsaj vedela pri čem si, da za brezveze izgubljaš energijo in čas zanj. Vem, vsi bi radi kdaj sanjali, ampak pasti po sladkih sanjah v smrdljivo betonsko luknjo še dosti bolj boli kot če se že danes namažemo z blatom.

nova
Uredništvo priporoča

Se vprašam, tako kot ti, kaj se dogaja.

Če prav razumem sta se ene dvakrat, trikrat dobila, nekaj dopisovala in on nekako hladen. Se mu ne ljubi več pisati? Ker se še ne poznata dobro, najverjetneje razen nekakšnih iskric ni bilo ničesar, ne?

Čudno, da ni probal…Si prepričana, da je samski?

Tudi takemu, ki ni se ne zdi, kaj takšnega, če gre s kako prijateljico na kavo, pa čeprav ve, da ji je všeč? Morda mu godi…pa ne misli nič resnega…samo popestritev. Pa po vsej verjetnosti niti ni hotel, da bi te prizadel. Tisto, da bomo videli kam pelje…se mi zdi fraza. Seveda na začetku ne moreš nekomu rečt, ja s tabo se želim poročiti, imeti dva otroka, hišo in še psa…ja, postarati se želim s tabo. Nekako tiho se prepustiš toku, čas pokaže kaj bi lahko bilo.

Če pa je samski, nevezan potem pa rabi morda malo spodbude. Škoda se je spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo…vprašat, kaj misli? Poveš, da imaš občutek, da se ti umika. Po njegovi reakciji, njegovem odgovoru boš zagotovo vedela.

Nikar se ne sprašuj (če je samski) tisoče vprašanj, če ti lahko prav preprosto on vse te odgovore posreduje. Morda ti z enim samim odgovorom odgovori na stotine vprašanj. Jasna bo slika.

Če pač ne želi nadaljevati z vajinim videvanjem, prijateljevanjem…se postavi na noge, sprejmi to kot darilo. Težko je sprejeti resnico, najtežje pa je živeti v nevednosti. Zakaj bi trpela zaradi njega…morda sploh tega ni vreden, si pomislila na to? Tvoja predstava o njem ti zadaja bolečino, resnica pa lahko boli takoj, nato je vsak dan lažje. Ne delaš si utvar, ampak sprejemaš dejstva. Ne bo lahko, bo pa vedno boljše.

Izkušnje nas bogatijo, slabe nam dajo to, da znamo ceniti tiste boljše, ki zagotovo prihajajo…takrat boš znala drugače ceniti, tistega, ki ti bo vračal ljubezen. To je neprecenljivo. Morda boš še celo hvaležna za to izkušnjo. Bodi pogumna.

New Report

Close