Moj dojenček ima 7 tednov, se polno dojiva, v povprečju na 2h, ponoči pospi 4-5h, vendar čez dan nadoknadi, tako da imamo na dan 9-12 obrokov, vsak obrok traja nekje od 10-20 min (ponavadi 20 min). Za vsak obrok uporabim drugo dojko. Ker se je glede na težo pokazalo, da ta sistem deluje, ga ne bi spreminjala, čeprav bi po eni strani rada, da bi iz 2h dojenja prešli na 3h.

Ampak moje vpr. je drugje; patronažna mi je rekla, da sicer dokrtina pravi, da se lahko je vse, da pa vseeno naj ne jem svežega sadja, predvsem ne jagod, pomaranč, zelenjave (npr.brokoli, stročji fižol…), svinjine, paštet, tunine iz konzerve, sploh pa ne nobenih oreškov.

Prve tri tedne sem se tega držala zelo striktno, vendar se mi zdi, da so bili moji obroki zelo enolični (pa tudi ne preveč zdravi-kruh, krompir, riž, bučke, piščanec, maslo na kruhu, kak jogurt, praktično skoraj nič zelenjave in sadja), predvsem mi je manjkal sladkor, zato sem jedla petit beurre kekse, sedaj pa pojem kak košček riževe čokolade ali vanilijevega sladoleda. Vem, da sladkor ni priporočljiv, ampak se mu res težko uprem. Bom s tem škodovala svojemu otročku?
Večji problem pa mi, da ne smem jesti sadja. Zelo rada bi si izstisnila sok iz pomaranč, pojedla grozdje, hruške… Občasno bi si tudi privoščila košček pršuta ali pojedla pico s šunko. Zakaj tega naj ne bi jedla, ker je morda alerheno? Do kakšne reakcije lahko pride pri dojenčku? In kaj je narobe s tunino v konzervi?

Hvala za odgovore.

Pozdravljeni!

Imate 7t starega fantka, ki se dobro doji. Skrbi vas stroga dieta, ki jo imate ob dojenju.

Vsakokrat se podoji na eni dojki – dokler ob tem dobro napreduje, ni treba nič spreminjati, večina dojenčkov (z nemirom, cukanjem dojke, zaganjanjem v dojko ipd.) sporoči, kdaj bi želeli tudi na drugo stran. Ker je materino mleko hitro in lahko prebavljivo, ni nujno, da bi otrok kljub dojenju na obeh dojkah zaradi tega povečal razmak med podoji. Nekateri dojenčki se prve mesece pač dojijo na manjše razmake, vzroki so številni in to je normalno. Torej ni nikakor povezano samo s količino mleka, ki jo je otrok pripravljen popiti pri vsakem podoju oz. s tem, če se doji na eni ali vedno na obeh dojkah. Idealno se dojenje vzpostavi in nadaljuje, kadar zdrav, aktiven dojenček podoje uravnava na svojo pobudo, urniki odraslih oz. naše želje pa so včasih nerealne glede na potrebe otroka, zato lahko postavljanje urnika otroku, ki ima drugačne potrebe, dojenje tudi ovira.

Izkušnje milijonov mater po vsem svetu, ki dojijo svoje otroke, in ugotovitve znanstvenih raziskav uglednih in strokovnih ustanov, ki se ukvarjajo z dojenjem, dokazujejo podobno – da večina naravne in običajne hrane, ki jo zaužije mati, ne vpliva na kolike oz. prebavne težave, alergije doječega se otroka. Kolike imajo lahko številne vzroke, ne le to, če je mati “nekaj pojedla”! Lahko pa se v določenih okoliščinah take težave pojavijo v povezavi z materino prehrano, kar ni zelo pogosto. Je pa dobro, da so najpogostejša živila, ki povzročajo mnogim dojenčkom težave, praviloma kar dobro poznana.

Med ta živila vsekakor praviloma NE sodita sveže sadje in zelenjava. Zakaj ne, sem utemeljila bolj na dolgo tukaj. Mati ne upa jesti surove hrane:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4118089
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980724

Priporočam v branje tudi tale članek in povezavo, kjer je razloženo precej temeljito. Prehrana doječe matere – članek:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=11&i=256064&t=255977
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4125970 (krajše o možni težavni hrani)

Ima vaš dojenček kakšne težave? Ste zaznali kolike, nenavadno blato ali kakšne kožne izpuščaje (dermatitis, ekcemi ipd.)? Imate v družini kakšne alergije? Če ne, potem je dieta nepotrebna

Doječim materam La Leche League ne priporoča enoličnega prehranjevanja, posebej ne brez sveže vitaminske hrane (pomanjkanje vitaminov zniža odpornost, upočasni okrevanje po porodu, poveča tveganje za vnetja, tudi vnetja dojk, torej mastitis ipd.)! Če vidimo, da bi utegnil imeti otrok večje težave s prebavo ali kolikami, poskušamo ugotoviti, od kod to, ali lahko mamica izloči glavne alergene z jedilnika in ali bi to pomagalo (ne nujno, kot rečeno).

Številka ena, daleč daleč najpogostejši alergen, ki lahko povzroča reakcije pri otroku na koži, blatu ali pri prebavi, je kravje mleko, ne sveže sadje ali zelenjava!

Drži, da mnogo dojenčkov dobi kožni posip, če je mati uživala jagde, zato se jagod prvo leto ali vsaj prve mesece izogibamo. Nekatere matere lahko pojedo par jagod, ne da bi imel otrok težave.

Agrumi – če so v družini alergije, se jih izognemo. Mnoge matere lahko brez težav pijejo limonado, okisajo jedi z limono ali popijejo kakšen doma stisnjem pomarančni sok, pojedo agrum, ne da bi imel otrok težave. Južno sadje, ki ni običajno v naših krajih, priporočamo zmerno in v manjših količinah, primernejše je domače in sezonsko sadje, npr. jabolka, hruške, breskve, grozdje,… Mnogokrat ima otrok pri sadju in zelenjavi težave s pesticidi in konzervansi, ne s sadežem samim (agrumi so močno obdelani z njimi! če imate možnost, kupite morda eko limone/pomaranče).

Brokoli in cvetača ter grah in fižol oz. stročnice nasploh – nekatere ljudi napenjajo, druge ne. Če ima mati težave s prebavo nekega živila, je več verjetnosti, da jih bo imel tudi otrok (materina prebavila morda te hrane ne prebavijo dovolj dobro, to prehaja slabo prebavljeno v kri in od tam v materino mleko). Ta hrana pa seveda ni na kakem seznamu prepovedanih ali odsvetovanih živil, vsaka mamica naj sama presodi svoje počutje po zaužitju tovrstne hrane.

Svinjina – problem je predvsem zaradi hranjenja farmskih prašičev z antibiotiki, raznimi drugimi zdravili, rastnimi hormoni … skratka, industrijska svinjina je lahko zelo toksična in alergena, ni pa nujno, da bomo imeli težave z doma vzgojenimi viri svinjine, podobno pa velja tudi za piščance.

Moderator foruma Zdravilstvo Dominik Golenhofen pravi tudi takole, citiram: “Prašiči so se predvsem zaradi množične reje razvili v zelo obremenjene živali. V preteklosti so bile svinje veliko bolj robustne. Naši stari starši se še spomnijo, da so jih lahko celo jezdili. Hrbet gojenega prašiča danes ni več sposoben prenesti tolikšne teže. Prašiči se odzovejo z visoko stopnjo stresa, visokim izločanjem adrenalina in srčnim infarktom. O tem vedo precej povedati rejci prašičev. Zaradi velike občutljivosti morajo prašiča, ki v grozljivih razmerah množične reje živi svoje kratko življenje, na veliko “pitati” s cepivi in preventivnimi odmerki antibiotikov in pomirjeval. Vse to pa ostane v svinjskem mesu, ki ga uživamo.”

Zakaj paštete, konzerve niso za doječe matere? Poleg kravjega mleka in poživilne hrane (kofeinske pijače, pravi čaj, čokolada) se majhen otrok velikokrat odzove prav na konzervanse, umetna barvila… tega pa je v izobilju v konzervirani, hitro pripravljeni ali drugače industrijsko pakirani hrani. Nekateri dojenčki imajo ob tem več težav, drugi manj. Doječa mati naj skrbno prebere nalepke na živilih, ki jih kupi v trgovini, in izbere tista, ki so neobremenjena ali čim manj obremenjena s temi dodatki.

Tunina iz konzerve – težava je, da je v konzervi (možno izločanje aluminja vanjo ipd.), da gre za množična gojišča s spornimi načini hranjenja teh rib, ne vem, kako je z vsebnostjo težkih kovin pri teh gojiščih… najbrž za nikogar to ni najboljša hrana za vsak dan, če pa občasno to pojemo, pa ne vidim posebnega razloga, da bi se moral dojenček odzvati s kako resno prebavno reakcijo.

Oreščki so težko prebavljivi in alergeni, nekaterim ljudem povzročajo težave, za otroke so odsvetovani prvo leto (tudi mleti ipd.), nekateri jih odsvetujejo tudi prva tri leta. Ne poznam pa nobenega dokaza, da bi jih morala doječa mati ob zmernem uživanju in dobri prebavi izločiti s svojega jedilnika zaradi dojenja. Možno je, da se otrok odzove z alergijo, seveda, ampak možno tudi, da ima alergijo na jabolko, korenje, krompir, kajne… Preventiva ni potrebna, zmernost je priporočljiva.

Popestrite mirno svoj jedilnik. Potreba po veliko sladkorjev in ogljikovih hidratov (kruh, peciva, sladkarije) je lahko posledica izločenja sadje (boljši sladkor, vitamini) in zelenjave (pri nekaterih ljudeh uravnoteži jedilnik in zavre to potrebo), lahko pa tudi nekoliko premalo maščob, pa se energija nadomešča z OH-ji.

Če otroka po malo čokolade ali sladoleda, pršut (v katerem so morda tudi konzervansi, pa nujno ne vemo), pico ipd., pa se otrok ne vede bistveno spremenjeno in zaskrbljujoče, se s tem ne obremenjujte. Poskrbite, da bo hrana čim bolj kakovostna, če kdaj pojemo kaj takega, kar ni najobljše, pa tudi običajno ni nič narobe.

Pozdravljeni,
Pridruzila se bom kar tej temi.
Pred nekaj dnevi sem rodila in imam zelo nizek hemoglobin. Ker me železo zapira, bi rada to reševala z drugimi preparati. S hčerko se polno dojiva, zato me zanima, če lahko jemljem floradix floravital in/ali 100% sok aronije, ali pa bo to povzročilo neželene reakcije pri otroku.

Hvala za mnenje, lep pozdrav.