Pozdravljeni,
rada bi zastavila vprašanje, če sploh sem depresivna, a odgovor nanj žal že poznam. Ampak vseeno. Sem depresivna? Zadnje leto imam težave s spancem, različne okužbe in glivice me napadajo iz vseh strani, veliko časa posvečam razmišljanju o smrti in samomoru. Odmikam se iz družbe, ves čas sem zaspana. Sploh se ne znam več iskreno nasmejati. Ves čas razmišljam o tem, kako sem slabša od ostalih, bedna, da ne sodim sem, da mi nikdar ne bo uspelo, da nisem normalna… Pa še režem se, včasih se tepem, ščipam in grizem.
Sedaj pa moje pravo vprašanje; kako sama pridem ven iz tega? Niti najmanjšega namena se nimam pogovoriti doma s starši, ker ne bi razumeli. Prijatelji pa bi me potem le pomiljevali. Kaj naj storim? Ker preprosto nimam več moči, da bi tako nadaljevala. In res ne morem več.

Pozdravljeni,

pogovor s starši bi pomagal samo toliko, da bi vas lahko podprli, vendar vi potrebujete strokovno pomoč in ne pomoč staršev. Pravtako, sama si ne boste pomagala, ker če bi to zmogla, bi si že.
Če mi pišete na mail in sporočite kje živite, vam lahko pomagam poiskati ustrezno pomoč v vašem kraju.

Lep pozdrav,

Daniela Fiket