Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Cepljenja Norice

Norice

Pozdravljeni

Imam eno vprasanje. Sin je 14.dan noric in je ze OK. 2 mesecna dojencica je zaenkrat zdrava, ampak seveda se v inkubacijski dobi. V nedeljo imamo dogodek, kjer bo vsa zlahta in me zanima ali je mozna potencialna okuzba od dojencice na odraslo osebo, ki jo ne bi pestovala (odrasla oseba se ni prebolela noric, kljub temu, da so njeni otroci zboleli in se ni nalezla). Ali se lahko kako zasciti, da se ne bi nalezla? hvala

Spoštovani!
Norice so ena izmed najbolj kužnih nalezljivih bolezni, saj se prenaša aerogeno. To pomeni z delci (aerosoli) po zraku – na razdalji. Gripa, npr. se prenaša, kapljično – s kapljicami na dometu 1 metra od kužne osebe, norice pa na večje razdalje. Tako kot norice, se prenašajo še ošpice, tuberkuloza, včasih pa so še črne koze. To pomeni, da v primeru kužne dojenčice – neposreden stik (pestovanje) ni potreben, pa se osebe v okolici vseeno lahko okužijo.
Drugo vprašanje pa je, ali se bo dojenčica sploh okužila. Če ste imeli norice vi, ste protitelesa v času nosečnosti prenesli nanjo. V prvem trimesečju po rojstvu je teh protiteles še relativno veliko, zato so okužbe v tem obdobju redke (jasno to velja je pri dojenčkih mater, ki so norice prebolele). Lepo vas pozdravljam, Nina

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani,

se bom navezala kar na to temo, imela bi nekaj vprašanj v zvezi z noricami.

Sin (5 let) je na morju zbolel za noricami. Ni imel povišane temperature, ni se počutil slabo, v bistvu je imel samo izpuščaje, ki ga niti niso srbeli (mogoče je dvakrat rekel, da ga srbi, takrat smo dali nekaj proti alergiji).

Takoj, ko so se pojavili izpuščaji smo obiskali tamkajšnjega zdravnika. Potrdil je vodene koze, svetoval pa nam je, da se sin kopa v morju, saj mu bo to ublažilo srbenje in da mu nič ne bo škodilo, če nima vročine in se ne počuti slabo. Vse kar smo bili opozorjeni, da se izogibamo drugih ljudi. V stiku z drugimi takrat nismo bili, bili smo v družinski hiši in se kopali v neposredni bližini, tako da drugih nismo ogrožali, prav tako nismo hodili na javna mesta, v trgovske centre, igrišča ipd. Nismo bili opozorjeni niti na to, da se je potrebno izogibati sonca in se na soncu dobro zaščititi. Sami tudi nismo tega vedeli.

Torej kopal se je v bistvu skoraj ves čas, ko je imel norice, mislim da se ni dva dni bolj na začetku, sicer pa ja. Norice je imel po trupu -hrbet in trebuh in po obrazu, drugje ne. V vodi je bil tudi daljše obdobje skupaj, saj zelo rad čofota. Glede na priporočilo tamkajšnjega zdravnika se nam ni zdelo s tem nič narobe. Bili pa smo stran od drugih ljudi. V vodi je bil ves čas oblečen v majici z UV zaščito, klobuček občasno. Sicer je imel kar precej izpuščajev, ki pa so se hitro posušili, bili so manjši. V enem tednu so mu odpadle skoraj vse kraste in se skoraj nič ni videlo, da je imel norice.

Sedaj pa berem, da je potrebna stroga zaščita pred soncem, mirovanje, itd. da ne pride do posledic pa se sprašujem, zakaj tako različna mnenja zdravnikov (tudi pri nas), saj eni rečejo da ni to nič, da ni potrebno nobeno mirovanje, drugi pa da še 14 dni po noricah otrok ne sme ven. Kako potem vedeti kaj je prav?

Moje vprašanje je sledeče – berem, da lahko norice povzročijo vnetje srčne mišice, vnetja možganov in možganskih ovojnic, pljučnico, itd. skratka precej zapletov pa me zanima, ali lahko to, da je otrok v času prebolevanja noric običajno aktiven, vpliva na to, da pride do morebitnih navedenih posledic? Razmišljam, če je otrok med prebolevanjem noric bolj aktiven, ali to bolj obremeni srce in lahko vpliva na vnetje srčne mišice, možganov? Ali na vse to vpliva zgolj virus, aktivnost otroka pa ne in se s počivanjem ne da preprečiti? Kdaj se morebitne navedene posledice izkažejo – že v času prebolevanja noric ali mogoče kasneje, tudi čez leta in kako? Zakaj se tako svari izogibanje pred soncem? Če pride do zastrupitve norice s streptokokom ali kakšno drugo bakterijo, se to vidi takoj ali šele kasneje, ko so kraste že odpadle (to me skrbi, ker je bil veliko v vodi, da se ni kaj zastrupilo pa da se ni pokazalo)? Kako se kaže?

Pa še to me zanima, kdaj je oseba, okužena z noricami, najbolj kužna in koliko časa je inkubacijska doba? Na spletu je zaslediti do 23 dni, torej če se po enem mesecu bratec ni okužil, je inkubacijska doba že mimo?

Iz srca vam bom hvaležna, če mi boste na zastavljeno vprašanje odgovorili, da bomo tudi v naprej vedeli kako postopati.

Hvala in lep dan.

nova
Uredništvo priporoča

Spoštovani, zastavili ste zelo zanimivo vprašanje, na katerega bi najlažje odgovorila: “po zdravi pameti”.
Potek noric se od osebe do osebe izjemno razlikuje, prvenstveno pa je odvisen od človekovih imunskih značilnosti. Inkubacijska doba znaša 6 do 23 dni in če bratec tudi 1 mesec po tem, ko so se bratcu posušili izpuščaji, ni zbolel, sedaj tudi ne bo (razen če je imel izjemno blago obliko s par izpuščaji, ki ste jo spregledali).
Nekateri otroci so ob noricah zelo prizadeti, imajo visoko vročino ob zagonih, znake akutne okužbe zgornjih dihal, izpuščaji se kar zlivajo, krvavijo in se zagnojijo…. Pri takih je, seveda, potrebna previdnost, mirovanje…
Dejstvo je, da je virus noric med najbolj kužnimi in se prenaša aerogeno, (po zraku z aerosoli), zato je izjemno pomembno, da takrat otrok ni v stiku z drugimi ljudmi.
Kopanje? Zakaj pa ne, če otroku ustreza in če potem splaknete s sladko vodo. Sončenje: navedli ste ste, da otrok nosil majico z UV zaščito in klobuček.
Narobe bi bilo izpuščaje mazati na debelo z mazili proti srbenju (tega že dolgo ne uporabljamo več), ker maskirajo morebitno zagnojenje norice (izpuščaja), spregledamo okužbo s streptokokom.
Če je otrok “običajno” aktiven med prebolevanjem noric, ni prav nič večje nevarnosti za zaplete, kot sicer. Kaj pa je “običajna” aktivnost, je odvisno od počutja posameznika. Če bi se vaš malček izrazito slabo počutil, verjemite, da ne bi bilo “običajne” aktivnosti. To pomeni, da je najpomembnejše, da poslušamo in gledamo otroka. Ker ste res izpostavili zanimivo temo, vam bom napisala še nekaj: mnogi starši že ob malce povičani telesni temperaturi dajejo otroku antipiretik – sredstvo za nižanje temperature. Ampak: temperatura je dobra: ker pri povišani temperaturi imunski procesi hitreje potekajo; in telo pogosto hitreje opravi s povzročitelji; ker se sprošča več imunskih snovi – le to sproščanje marsikateri otrok zazna kot “neprijetno”, je jokav, zaspan, utrujen, razdražljiv – in manj pripravljen na akcijo. Vse to otroka na nek način “prisili” v počitek – in hitrejši boj proti povzročitelju. Če z antipiretiki to prekinemo, proces borbe nekoliko spremenimo, ali celo upočasnimo. Vaš otrok ima očitno odličen imunski odziv na virus noric, odlično splošno telenso odpornost, vi pa ste ravnali, kot je bilo v danem trenutku najbolje.

A ja, glede zastrupitve (okužbe) s streptokokom: le ta nastane v fazi izpuščaja, okoli ene norice, mesto postane rdeče, oteklo, otrok razvije visoko vročino, postane septičen…. Vse to je pri vašem otroku že zdavnaj mimo. Lepo vas pozdravljam, Nina

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani,

najlepša hvala za obsežen odgovor.
Glede klobučka – nosila ga je predvsem zunaj, v vodi pa le občasno, ker s klobučkom se pač ni možno tunkati in ga je dal stran :-/ če bi vedela, da ne sme biti na soncu, bi to prepovedala, ker pa nisem pač sem zahtevala, da ima klobuček takrat ko ni v senci. Ali je izpostavljanje soncu problem zaradi tega, da se pike potem bolj vidijo ali zaradi česa drugega?

Še to bi vprašala, glede možnih zapletov – npr. vnetje srčne mišice – kako bi vedeli, da je do tega prišlo – ali sploh bi vedeli? Če prav razumem, to da je bil aktiven, nič ne vpliva na to, da bi bilo srce bolj obremenjeno in bi do tega zapleta lažje prišlo?

Naj pa še dodam, da sem kar malo v dvomih, ali so res bile norice (čeprav potrjene s strani tamkajšnjega zdravnika, ki je otroka malo bolj mimogrede pogledal), saj se jih ni nalezel ne bratec, ki sta bila ves čas skupaj, kot tudi ne dojenčka dvojčka, s katerima je prav tako veliko skupaj. No malo mi je čudno. Je še kaj drugega podobnega noricam? Sama ne vem kako zgledajo, da bi lahko rekla, da so bile 100%.

Bi pa imela še eno vprašanje, ki sicer z navedenim nima veze pa vidim, da velikokrat odgovarjate tudi kaj v zvezi z dojenjem in bi vam bila hvaležna za mnenje. Dvojčka sta bila le delno dojena pa še to le slaba dva meseca. Sta nedonošena (35t), imela sem carski rez, zanosila spontano. Pristavljati sem ju pričela takoj, ko je bilo po cr to možno, oba sta imela tudi (za moje pojme) kar dober sesalni refleks, tako da sem ju že v porodnišnici pred vsakim hranjenjem pristavljala. Seveda so jima v porodnišnici takoj dajali tudi dodatek, saj sta kljub dojenju in dodatku še vedno kar nekaj izgubila na teži. Deček je malo bolj vlekel kot deklica, ker je bil malo močnejši. V dojenje sem nato doma vlagala veliko napora, pristavljanje, črpanje, kombiniranje, samo da sta oba dobila vsaj malo mojega mleka. Kljub velikemu naporu, se dojenje ni vzpostavilo in sem si v celem dnevu lahko načrpala le za en obrok, tega sem nato razdelila, saj sem želela da imata enako. Po slabih dveh mesecih je še to malo mleka zmanjkalo, tako smo prenehali. Kar hudo mi je, da sta dobila tako malo mojega mleka, sedaj pa tako ni več mogoče nič narediti (sta malo več kot 10 m stara).

Bi vas pa na tem mestu vprašala, ali sta dvojčka, kljub temu, da sta bila dojena zelo malo, vseeno prejela potrebna protitelesa za odpornost, ki naj bi jih dojenčki prejeli z materinim mlekom? Začetno mleko sta zagotovo dobila, vendar zraven še dodatek. Jima bo to v korist, čeprav sem ves čas dodajala pretežni del umetnega mleka? Prednosti dojenja naj bi bile za zdravje otrok velike, zato sem si to želela, vendar ni šlo. To me najbolj obremenjuje v tej zgodbi, crkljanje se da nadoknaditi.

Imajo mogoče kaj veze z vzpostavljanjem mleka tudi injekcije za razvoj pljuč (flosteron), ki sem jih prejela 10 dni pred cr? Lahko te injekcije za pljuča zavirajo nastanek mleka? Lahko pri otrocih pustijo kakšne dolgoročne posledice? Lahko vplivajo na nastanek kakšnih bolezni v prihodnje, v odrasli dobi?

Tudi pri prvih dveh otrocih, ki sem ju rodila naravno in veliko pristavljala, sploh prvega, ves čas, pa se mi ni dojenje nikoli vzpostavilo do te mere, da bi samo dojila, vedno sem morala dodajati. Pa čas res ni bil problem, prav tako sta imela otroka dober sesalni refleks. Ne vem zakaj je tako.

Najlepša hvala še enkrat za prejšnji odgovor in že vnaprej hvala za vaše mnenje in odgovore na tole pisanje.

Želim vam lep dan.

Spoštovani!
Izpostavljanje soncu je problematično predvsem zaradi poškodbe kože z UV žarki. Ko je koža že tako in tako poškodovana zaradi številnih izpuščajev, je vsaka dodatna poškodba neželena.
Vnetje srčne mišice je težek, a hvala bogu – zelo zelo redek – zaplet ob virusnih (in drugih) okužbah. Poteka pa zelo različno: v najhujših primerih se lahko konča tudi z odpovedjo srca in potrebo po presaditvi. Poteka z utrujenstjo, posameznik se hitro zadiha, ne zmore napora, prihaja do motenj ritma, pospešenega bitja, nadalje otekanja okončin, zastajanja vode, .., skratka motena je funkcija delovanja srca, Mnoga vnetja minejo sama po sebi, pri mnogih je potrebna podporna terapija (delovanju srca, odvajanju vode), pogosti so sprejemi v bolnišnico, ob najhujših primerij, je, kot rečeno, potrebno prevesti na zunaj-telesni obtok in izvesti presaditev srca.
Kot rečeno, je napad visusa na srčno mišico posledica predsvem specifičnih genetskih značilnosti posameznika (in njegovega imunskega sistema).
Če je to res, da se niti 10-mesečna dvojčka, niti sorojenec niso nalezli, se je treba resno vprašati, ali je sin sploh imel norice. s številnimi ovdenimi izpuščaji lahko potekajo tudi nekatere enteroviroze, ki jih, poleg izpuščaja. pogosto spremljajo tudi prebavne težave? Svetujem, da pri otroku opravite testiranje protiteles na norice.
Dojenje: kakršnokoli dojenje, kolikor časa gre, je pomembno in za otroka blagodejno. Ogromna količina protiteles je v kolostrumu (prvem mleku), ki sta ga dvojčka prejela takoj po rojstvu; v zrelem mleku so predvsem protitelesa tipa Ig A, ki ščitijo dojenčkovo sluznico pred črevesnimi povzročitelji in druge imunske snovi. Prav gotovo sta nkaj teh zaščintih snpvo otroka prejela, ki pa sta jih sedaj že porabila. Zaščita je namreč vezana na čas dojenja, saj se preko prebavnega trakta prejete snovi hitro izpočajo.
Flosteron naj ne bi vplival na vzpostavljanje laktacije, prav gotovo pa ob 1x prejemu nima kasnejših posledic na otroka. Če bi ga v času nosečnosti prejeli večkrat, bi sicer pospešil razvoj plodovih pljuč, a bi hkrati upočasnil rast in imel za posledico nižjo porodno težo, zato izjemno pazimo, da ga res damo ravno pravočasno pred načrtovanim rojstvom (torej da izkoristimo pozitiven vpliv na razvoj pljuč in preprečimo negativen vpliv na upočasnitev rasti). Kot rečeno, kasnejših vplivov ni pričakovati.
Vsekakor vam čestitam za pozitiven pristop k dojenju. Prav gotovo ima tudi tu genetika posameznice pomembno vlogo, izjemno pomembno pa je tudi stalno pristavljanje. In ravno tu nastajajo ekstremne razlike. Pri otrocih, ki slabo vlečejo, slabo črpajo, je težava vnajvečja (saj zlasti stalna in intenzivna stimulacija mlečnih žlez spodbuja nadaljnje nastajanje mleka). To pa pomeni, da so nekateri otroci praktično priklopljeni 24 ur dnevno. Kot rečeno, pa so razlike ogromne: otroke z izvrstnim sesalnim refleksom, ki intenzivno vlečejo in imajo še to srečo, da mati že v osnovi producira nekoliko več mleka, je možno hraniti celo v nekem ritmu. Drugi pa se hranijo praktično ves dan.
Pri tistih, ki se že tako in tako slabo prisesavajo, včasih sami povzročimo težave, ko jim ponujamo dude, nastavke, jim dajemo piti iz stekleničke, ipd. Ampak saj vse to veste. Zato še enkrat – vse čestite za trud. Lepo vas pozdravljam, Nina

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Spoštovani,

hvala za tako hiter odgovor in lepe besede.

Glede poškodbe z UV žarki, ki jih navajate, lahko kaj več poveste o posledicah tega? Kakšne so, kdaj se pojavijo? Tudi sama sem razmišljala o testiranju sina na prebolete norice, mi lahko svetujete kje to samoplačniško opravim?

Glede dojenja, pač sprijazniti se je treba, čeprav težko. Če prav razumem v začetnem mleku so ta “dolgoročna” protitelesa, v nadaljevalnem pa bolj ta protitelesa, za “sprotno” zaščito? Zakaj to sprašujem? Precej sem brala o dojenju že prej in se spomnim, ko sem naletela na en članek, kjer so bile kot prednosti, poleg tistih splošno znanih, navedene tudi npr. da otroci, ki se dojijo (ne vem kaj je tukaj mišljeno, ali samo dojijo ali tudi delno dojeni) manj izpostavljeni obolevanju za kroničnimi črevesnimi boleznimi, levkemijo, punce naj bi bile celo manj izpostavljene zbolevanju za rakom na dojki v odrasli dobi, če so bile vsaj malo dojene. To se mi je zdelo zelo zanimivo, hkrati pa se sprašujem kdaj otrok prejme protitelesa, ki ga pred temi boleznimi lahko varujejo, je to že s kolostrumom ali kasneje? Kolikšen je dejanski vpliv dojenja na vse navedeno?

Naj še pohvalim vaš forum. Zelo rada prebiram vaše odgovore, čeprav sem se za pisanje odločila šele pred kratkim. Hvala še enkrat za vaš čas in znanje, ki ga delite z nami.

Spoštovani, o kratkotrajnih (opekline različnih stopenj), kot dogotrajnih vplivih (staranje kože, hiperpigmentacije, kožni rak) sončnih žarkov, zlasti UV. na kožo je lepo opisal kolega, specialist družinske medicine, dr. Beigot, zato vam pripenjam povezavo http://www.ambulanta-selnica.si/sl/iskrice/koza-in-sonce/
Glede testiranja na protitelesa noric predlagam, da pokličete na eno izmed izpostav – epidemiološka ambulanta NIJZ (Ljubljana, Celje, Ravne, Koper, Nova Gorica, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Kranj) in se dogovorite za odvzem krvi in samoplačniško testiranje. Lahko pa vprašate tudi izbranega pediatra, saj imajo mnogi izvajalci pogodbe z laboratoriji neposredno.
Študij o dojenju je ogromno. Za razumevanje vpliva delovanja protiteles iz materinega mleka je treba poznati malce več imunologije, pa tudi mikrobiologije. Pri dojenju so pomembna protitelesa, ki neposredno zaščitijo sluznico dojenčka (na ta način preprečujejo okužbe s povzročitelji, vstop le teh in njegovih strupnin, posledično zgodnjih okvar črevesne stene, posledično preobčutljivosti na posamezne snovi. in kasneje kroničnih okvar. Ta protitelesa so pomemba tudi če ob dojenju dodajamo.
Sestava materinega mleka – razmerje beljakovine/ sladkorji/ maščobe, vrsta beljakovin, pa ugodno delujejo na presnovo samo (posledično so otroci, ki so bili dlje samo dojeni brez dodajanja) manj nagnjeni k prekomerni telesni teži (veste pa, da so s prekomerno telesno težo povezane razne bolezni, kot so povišan krvni pritisk, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, …). Sestava materinega mleka vpliva tudi na kolonizacijo črevesja z bakterijami, ki potem živijo v črevesju.
Črevesje otroka je izjemno pomembno vstopno mesto za povzročitelje različnih okužb in način, kako le ti vstopajo, je pomemben tudi za kasneje – pri razvoju kroničnih bolezni, preobčutljivosti… Z okužbami pa potem povezujemo različna obolenja., vključno z nekaterimi rakavimi. Pomembna so vsa protitelesa, ki jih otrok prejme z dojenjem, kot rečeno, pa jih je največ v prvem mleku.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Pozdravljeni,

prejšnji teden sem dal kri za določitev protiteles za norice, saj proti njim nisem cepljen. V otroštvu sem norice baje prebolel brez izpuščajev. Ker imam stik z majhnimi otroci in ker norice sedaj na veliko razsajajo, sem želel preveriti, kakšna je možnost, da se okužim oz. ali glede na zelo blago obliko bolezni v otroštvu sploh imam kaj protiteles, saj ne želim zboleti za noricami. Rezultati so naslednji:

Variz. Zoster IgG-abs:  315 mIU/mL

Reference range: < 100 Method: LIA Komentar: Probably earlier contact with varicella or after vaccination. Immunity has to be considered with IGg levels > 150 mIU/mL. If no vaccination: suspicion of acute or recent varicella infection.  Follow-up recommended in 7-10 days as well as varicella IgM-abs.

Lepo prosim za interpretacijo izvida. Ali so moja protitelesa visoka/nizka? Kakšna protitelesa imajo v primerjavi z menoj preboleli in cepljeni? Kaj pomeni stavek, da sumijo akutno okužbo ali pa okužbo pred kratkim? Nikoli nisem bil bolan. Ali sem zaščiten pred okužbo ali priporočate cepljenje?

Najlepša hvala za odgovor.

 

Spoštovani, v laboratoriju ne vedo, zakaj so ugotavljali vaša protitelesa in zato zapišejo vse možnosti. Sicer pa vaš izvid (glede na vašo anamnzeo) govori o tem, da ste se virusom noric res srečali v preteklosti in ste imuni. Nikakršni drugi ukrepi niso potrebni, višina titra protiteles ni pomembna.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Pozdravljeni…še jaz imam vprašanje glede noric. Moj sin je prvo dobil prejšnjo nedeljo 23.7, naslednji dan jih je imel že kar precej po telesu. Vmes je imel malo vročine, srbenje….zdaj ga srbi že 4 dni nič in tudi počutje je b.p. Problem je sledeč: danes bi moral iti na tabor, a mu na roki tri kozice ne izginejo že več kot 5 dni. Ima jih na roki. Ena je čisto temno rjava, druga je čisto sploščena-bolj “trda”, na strani roke pa ima še en mehurček,ki je tudi bolj trd…vse troje se že par dni manjša a se ne spremeni v krasto. To pomeni, da je še kužen in ne sme iti na tabor kajne? Pediatrinja mu je v petek rekla, da ne bo več kužen, ko boso vse kozice počile. A njemu se to tako vleče, da te ne počijo….od začetka je že 10 dni te pa ima že najmanj 5 dni.. nočemo nikogar okužit a rad bi se vrnil med vrstnike

Hvala, Cvetka

Načeloma otrok ni več kužen, ko se vse vezikule spremenijo v kraste, oz. par dni po tem, ko se nove vezikule ne pojavljajo več. Takole kot opisujete, z veliko verjetnostjo ni več kužen. Če vzamete še dan do dva za rezervo za večjo varnost in ga na tabor dostavite čez 2 dni, nikogar ne bo okužil.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Najlepša Hvala za odgovor…bomo upoštevali vaš nasvet .

Lp, Cvetka

Pozdravljeni,

zanima me sledecče starejša hči(3,5 let) je 20.1. zbolela z noricami. 8 dneh sem opazila da kraste ze pocasi luscijo. Zdaj je  pa mlajsa (10m) hci dobila izpuscaje 2.2. Ali lahko gre starejsa hci normalno v vrtec?

Hvala, lp

Spostovani, otrok ni vec kuzen in gre lahko v vrtec, ko se zadnja vezikula spremeni v krasto. Glede na to, da je od zacetka ze 14 dni, se je to prav gotovo ze zgodilo in kraste odpadajo. V vrtec lahko torej gre. Virus noric, ki bi ga hci ev. s seboj nosila na oblacilih (po predhodnem stiku s sestrico) na zraku v 15 minutah propade.

Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

New Report

Close