Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Prosti čas Domače živali in veterina (zavržene) MAČKE – napotki za posvojitelje

(zavržene) MAČKE – napotki za posvojitelje

Pozdravljeni!
Začela se je sezona mačjih mladičkov in z njo sezona zavrženih mladih in malo manj mladih mačk. Na srečo mnoge od njih najdejo nove domove, včasih le začasne, preden odidejo k novim stalnim lastnikom.
Mnogokrat so mucki še zelo majhni in ne vemo, kako ravnati z njimi in kaj potrebujejo. Tudi pri večjih mladičih in odraslih mačkah včasih nastane problem – kako ravnati z njimi, s čim jih hraniti. Upoštevala sem možnost, da nekateri najdenčki odidejo v domove, kjer novi skrbniki še nimajo izkušenj z mačkami. Zato sem se odločila, da napišem nekaj napotkov, da vam bo lažje. Kot prvo je potrebno mačko nahraniti in poskrbeti za njeno zdravje (cepljenja in testiranja npr.). Zato sem se v postih spodaj osredotočila ravno na to.

Lp, Yo

NEGA MAČIC – VZREJA MLADIČEV

Prvih nekaj tednov so mladiči popolnoma nemočni in potrebujejo veliko pozornosti. Za vse, kar potrebujejo v tem času, poskrbi njihova mati, kasneje pa že začenjajo raziskovati bližnjo okolico in postajajo samostojnejši.
Postopoma se mladiči odvajajo materinega mleka, v njihovo prehrano pa začnemo uvajati netekočo hrano. Pri starosti deset do dvanajst tednov naj bi bili mladiči popolnoma odstavljeni in sposobni zapustiti mater.

PRVI DAN
Pravkar rojeni mladič je popolnoma odvisen od svoje matere. Njegove veke so zaprte, ušesa pa zavihana nazaj, tako da niti ne vidi niti ne sliši.

EN TEDEN
Po sedmih dnevih se mladičem odprejo oči. Še vedno so zelo ranljivi in nemočni in potrebujejo mamo. Med spanjem se mladiči tiščijo skupaj, da se počutijo varne in jim je toplo.

TRIJE TEDNI
Nekaj tednov kasneje se mladiči že popolnoma samostojno gibljejo in hočejo raziskovati. Zdaj jim že lahko damo malo netekoče hrane (glej spodaj).

ŠTIRJE TEDNI
Ko preidejo na netekočo hrano, jih lahko začnemo privajati na posodo za iztrebke. Posodo namestimo na mirno mesto, mucke pa postavimo vanjo po vsakem obroku. Nikoli ne potiskajmo mucki gobčka v iztrebke, če ji je ponesreči ušlo drugje.

PET TEDNOV
Mladiče hranimo z raznoliko hrano, da bodo pridobili dobre prehranjevalne navade za kasnejše življenje. Poleg konzervirane hrane za mladiče jim lahko dajemo tudi drobno zmleto kuhano meso in kuhane bele ribe.

ŠEST TEDNOV
S poskakovanjem na igračko se mladiči učijo lovljenja. Bučne igre z bratci in sestricami so priložnost za učenje napada in obrambe.

OSEM do DEVET TEDNOV
Pri starosti osem do devet tednov je treba mladiče cepiti proti mačji gripi in okužbam črevesja. Mladičev ne smemo pustiti na prosto, dokler niso cepljeni.

UMETNO HRANJENJE – Hranjenje po steklenički

Mladiče brez matere lahko vzredimo tudi sami. Mladiči brez matere morajo biti na toplem, dobro hranjeni in čisti. Na začetku jih moramo hraniti vsaki dve uri s posebnim nadomestkom za mačje mleko. Po hranjenju moramo mladiču z navlaženim kosmom vate nežno obrisati zadnjik, da spodbudimo iztrebljanje.
Za navodila in nasvet povprašamo veterinarja.

PRIPOMOČKI ZA HRANJENJE
– steklenička za hranjenje
– kapalka
– brizgalka
Vse pripomočke za hranjenje moramo sterilizirati, mleko pa pripravljati točno po navodilih.

ODSTAVLJANJE MLADIČEV

Mladiče pričnemo hraniti pri starosti tri do štiri tedne, preden jih mačka povsem odstavi. Takoj ko mladiču zrastejo zobje, je sposoben sam jesti drugo hrano. Navadno je to v starosti štiri do pet tednov. Takšnemu mladičku dajemo lahko poleg mleka kuhano kunčje meso ali kuhane bele ribe brez kosti. Nekateri mladiči (posebno mladiči siamskih mačk) lahko prebavijo zmleto meso, ko so stari približno pet tednov. Pri nekaterih mladičih lahko surovo meso pred 7. ali 8. tednom povzroči rahlo diarejo.

Starost: 3 tedni
Vrsta hrane: Mačje mleko v prahu, malo drobno sesekljanega kuhanega mesa ali konzervirana hrana za mačje mladiče in materino mleko.
Število obrokov: Na krožniku 4-6-krat na dan.

Starost: 4 tedni
Vrsta hrane: Mačje mleko v prahu, drobno sesekljano kuhano meso ali konzervirana hrana za mačje mladiče in materino mleko.
Število obrokov: Na krožniku 4-6-krat na dan.

Starost: 5 tednov
Vrsta hrane: Drobno sesekljano kuhano meso ali konzervirana hrana za mačje mladiče ter materino mleko.
Število obrokov: Netekoča hrana 4-5-krat na dan.

Starost: 6 do 8 tednov
Vrsta hrane: Povečujemo količino netekoče hrane in omejimo sesanje pri materi.
Število obrokov: Netekoča hrana 3-4-krat na dan.

Starost: 8 tednov in več
Vrsta hrane: Mladiči so odstavljeni. Pred šestim mesecem jim dajemo kravje mleko (če ga prenašajo) ali mleko z nizko vsebnostjo laktoze.
Število obrokov: Netekoča hrana 3-4-krat na dan.

POVPREČNE TEŽE
en dan 70 – 135 g
en teden 110 – 250 g
tri tedne 215 – 420 g
štiri tedne 250 – 500 g
pet tednov 290 – 620 g
šest tednov 315 – 700 g
sedem tednov 400 – 900 g

NAPOTKI ZA HRANJENJE – Deset osnovnih pravil

1 – Kupujemo samo pripravljeno hrano priznanih proizvajalcev.
2 – Mački ne dajemo hrane, pripravljene za pse ali druge živali.
3 – Posoda in pribor za hrano naj bodo zmeraj čisti.
4 – Mački ne dajemo hrane, če sumimo, da je pokvarjena.
5 – Iz ribjega ali piščančjega mesa previdno odstranimo koščice.
6 – Hrana naj ima sobno temperaturo.
7 – Ko mačka neha jesti, hrano, ki jo je pustila, zavržemo.
8 – Skrbimo za mačkino težo in pazimo, da se ne zredi.
9 – Znova pogrete hrane ne dajemo nazaj v hladilnik.
10 – Če mačka 24 ur zavrača hrano, se posvetujemo z veterinarjem (op. velja za odrasle živali, pri mladičih čas vsaj razpolovimo).

PRIPRAVLJENA HRANA ZA MAČKE
– konzervirana hrana (sestavine: meso, ribe, želatina, maščoba, voda, vitamini in žito)
– suha hrana (briketirana hrana; Navadno služi kot sestavni del dnevnih obrokov. Mački ne sme zmanjkati sveže vode.)
– polsuha hrana
– mačji “žvečilni gumi” (prožne ploščice za utrjevanje dlesni in zobovja)
– mačji bonboni (posladek, več okusov)
Op. Po nekaterih podatkih oz. prepričanjih naj bi briketirano hrano uporabljali le občasno, ker naj bi povzročala težke okvare ledvic (kamni, nefroze).
Op. Izbiramo hrano priznanih proizvajalcev!

SVEŽA HRANA
Potrebe naše mačke po uravnoteženi prehrani najlaže zadovoljimo s pripravljeno hrano za mačke enega izmed priznanih proizvajalcev. Enkrat ali dvakrat tedensko pa ji lahko privoščimo tudi svež obrok ter tako obogatimo njen jedilnik.

PRIPRAVLJANJE SVEŽE HRANE

SLASTNA POJEDINA
Mačke imajo navadno rade okus in čvrstost sveže hrane. Spremembe v jedilniku bodo vesele še toliko bolj, če jih sicer večidel hranimo s pripravljeno mačjo hrano v konzervah.
(op. Velja za muce, pri katerih jih na raznovrstno hrano navajamo od vsega začetka.)

NAJPRIMERNEJŠA HRANA ZA MAČKE

MESO in DROBOVINA

Svoji mački lahko občasno privoščimo slasten priboljšek, tako da ji skuhamo nekaj kosov sveže govedine, bravine, svinine ali drobovine. Meso, ki ga spečemo, ocvremo ali skuhamo, moramo ohladiti in sesekljati na majhne koščke, preden ga ponudimo.

GOVEDINA
Mačkam dajemo govedino kuhano ali surovo. Zrežemo jo na koščke ali nastrgamo. Mačke imajo najraje pusto govedino brez loja. V maščobo zelo nerade ugriznejo. Nekatere mačke imajo zelo rade sesekljano meso. Sesekljano mora biti na primerno velikost, ne predrobno, ker sicer mačka s sorazmerno majhnimi zobmi ne bo mogla krepko ugrizniti v tako kašasto jed. Iz predrobno zmletega mesa naredimo za mezinčevo konico debele svaljke, takšne bo mačka rada pojedla.

KUHANO MESO S TESTENINAMI
Z dodajanjem majhnih količin kuhanega riža, testenin ali krompirja olajšamo mački prebavo mesa in rib. Toda delež ogljikovih hidratov in zelenjave v njenem jedilniku naj bo zelo majhen.

TELETINA
Nekateri menijo, da teletina mačkam škoduje. Ta nesmisel ima verjetno korenine v ceni tega mesa, ki res ni ravno nizka. Teletina je nevarna le, če je pokvarjena.

KONJSKO MESO
Konjsko meso je zelo hranilno, vendar pa nekatere mačke dobe po njem drisko, zato bodimo pozorni na reakcijo živali.

JAGNJETINA
Za mačke pride jagnjetina v poštev šele za govedino. Najboljše je surovo, ne preveč mastno meso, posebno prsni deli. Kosti se ne lomijo v dolge osti, mačke pa zelo rade grizejo mehke dele kosti, ki vsebujejo veliko kalcija in fosfora, ki sta mladičem zelo potrebna za tvorbo kosti.

PERUTNINA
Mački lahko dajemo tudi manjvredne dele perutnine, vključno s kožo in drobovino. Narežemo jih na majhne koščke in odstranimo kosti.
Kurji želodčki in glave so za mačko prava poslastica. Kurje kosti so sicer zanjo nevarne, le glave so izjema. Lahko jim jih damo kar surove.

KUNČJE MESO
Košček kunčjega mesa je za mačko prava poslastica. Lahko dajemo tudi surovo.

SVININA
Svinina je še najmanj primerna za mačke. Surovo svinjsko meso lahko vsebuje vrsto parazitov – trihine, vendar je meso, kupljeno pri mesarju, neoporečno. Svinjsko meso je razen drobovine premastno. Le kuhana svinjska drobovina je za mačke primerna hrana. Gnjat, prekajena slanina, salame ali slano meso v konzervah jim zelo škodijo in povzročajo prebavne motnje.

JETRA
Izmed drobovine ima mačka najraje jetra, ki jih lahko štejemo za njeno tradicionalno hrano. Ni nujno, da so ravno telečja, mačka bo z veseljem pojedla tudi jetra kakšne druge živali, njihova hranilna vrednost pa je prav takšna. mnogi menijo, da lahko dobi mačka od svežih jeter trihine. Bojazen je povsem neutemeljena, ker so trihine le v mišičastih delih mesa (predvsem svinjskega), v jetrih in ledvicah jih ni! Tudi drugo meso ni nevarno, če je dobro prekuhano. Jetra dajemo mačkam surova, kuhana ali rahlo prepražena, dva do trikrat tedensko. Mačke se zelo hitro navadijo nanje, morda imajo le sprva nekoliko težav s prebavo. Upoštevajmo tudi, da surova jetra odvajajo, kuhana pa zapirajo. Z njimi lahko torej po potrebi mački uravnavamo prebavo.

VRANICA
Nastrgano vranico dajemo mačkam dva do trikrat tedensko. Prevelike količine povzročijo diarejo.

SRCE
Tudi srca vseh klavnih živali so dobra hrana za mačke. Kot vsa drobovina je tudi srce hranilno. Mačkam ga ponudimo surovega ali kuhanega.

JEZIK
Mačkam dajemo kuhanega, če pa je žilav, naj ga na koščke narezanega jedo surovega.

LEDVICE
Nekatere mačke slastno pojedo tudi ledvice, najsi bodo goveje, ovčje, telečje ali svinjske. Ledvice nimajo velikega hranilnega učinka.

PLJUČA
Pljuča so brez večje hranilne vrednosti in zelo primerna hrana za predebele mačke. Sočasno jim dodajamo vitamine.

VAMPI
Zgodi se, da vampov mačke ne cenijo preveč. Priporočljivo je, da jih mešamo z mesom.

RIBE IN RAKI

Mačke imajo zelo rade ribe in rake. Če imajo priložnost, si jih kar same ulovijo. Seveda mora biti tudi ta hrana sveža in nepokvarjena. Sicer je zelo nevarna za mačko. Rečne ribe naj bodo kuhane, ker lahko mačke, če jih zaužijejo surove, dobe ribjo trakuljo.

KUHANE RIBE
Meso osliča, trske, vahnje in drugih belih rib je primerno za mačke, ki se slabo počutijo ali nimajo teka. Ribe nikoli ne smejo biti surove, temveč jih moramo blago popeči ali skuhati. Iz kuhane ribe je bolje odstraniti kosti, ker se lahko ostra in močna ribja koščica zatakne v prebavilih.

KONZERVIRANE RIBE
Obroki s sardinami, skušami in slaniki iz konzerve so zelo hranljivi.
S konzervo tunine ali lososa lahko na hitro nasitimo našo mačko. Prej odstranimo kosti.

JAJCA
Jajca dajemo mačkam samo občasno. Posebno priporočljiva so za breje mačke, doječe samice in mladiče. Stepena damo v mleko ali pa v trdo kuhana narežemo na manjše koščke. Nalahno vmešano jajce je izvrsten lahek obrok.
Op. Nikoli ne dajemo surovega beljaka.

OVSENI KOSMIČI
Kosmiči, pripravljeni s toplim mlekom so priljubljena jed odraščajočih mladičev. Ne smemo jih sladkati.

OSTANKI JEDI
Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo mačkam, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škodljive začimbe.
Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke, naj si raje omislijo kokoši.

KOSTI
Pri glodanju kosti mačke niso preveč spretne. Večje kose površno oglodajo in pustijo. Rade imajo prav tiste, ki jim lahko škodujejo, na primer piščančje. Velike goveje in telečje kosti so nenevarne, ker se ne cepijo v osti, tudi če jih mačka pregrizne. Nenevarne so še vratne in prsne ovčje kosti, kosti nog parkljarjev in kurji vratovi. Nožnih kosti mačke ne cenijo preveč.

ZELENJAVA
Zelenjavo, ki je vir vitaminov, dajemo mačkam v majhnih količinah, nikoli kot samostojen obrok. Kot dodatek k mesni hrani je primerna zelenjava kuhan in neslan stročji fižol, beluši, čebula, por, grah, korenje. Surovo lahko dodajamo nastrgano korenje, cvetačo, paradižnik, zeleno, peteršilj, endivijo, drobnjak, špinačo in zeleno solato. Mačkam ne dajemo začinjene ali mastne zelenjave.
Za odrasle mačke je priporočljivo, da jim vsakih štirinajst dni primešamo v hrano strok strtega česa, le-ta namreč preprečuje glistavost.
Op. Glistavost kljub dodajanju česna preprečujemo in odpravljamo s sredstvi za odpravljanje notranjih zajedalcev (npr. Pratel), ki jih mački dajemo na 3-4 mesece.

SADJE
Nekatere mačke imajo rade sadje, zlasti grozdje, pomaranče in jagode.

VODA
Mačka dobi večino tekočine, ki jo potrebuje, iz zaužite hrane. Pogosto je videti, da le malo pije, kljub temu pa moramo poskrbeti, da bo imela ves čas na voljo dovolj sveže vode. Kadar ji dajemo suho ali napol suho hrano, ji moramo zagotoviti še več vode, saj tovrstni obroki vsebujejo zelo malo vlage. Zato je priporočljivo, da ne pretiravamo z obroki suhe hrane.

MLEKO
Mleko, ki sicer vsebuje številne hranljive snovi, ni nujno za zdravo mačjo prehrano (op. velja za mačke po dopolnjenem 6. mesecu starosti). Kravje mleko lahko nadomestimo z napitki, ki vsebujejo manj laktoze.
Nekatere mačke ne morejo prebaviti mleka. Mački s pogostimi prebavnimi motnjami ne dajajmo kravjega mleka, saj je morda prav to vzrok za njene težave.
(op. Težave s prebavljanjem mleka nikar ne rešujte z redčenjem mleka z vodo – takšno mleko povzroča diarejo in ga priporočamo pri zaprtju).

Vir:
Popolna nega in vzgoja mačke, Andrew Edney, dr. vet. med.
Naše mačke, Leskovic, Slavec

ZDRAVSTVENI NAPOTKI

SEROLOŠKI TESTI ZA FeLV IN FIV
Vsako muco je priporočljivo testirati za FeLV in FIV virus. Za test se potrebuje nekaj kapljic krvi. Test poteka po principu ELISA. Če je muca pozitivna na levkozo, zazna virus FeLV, če pa je muca pozitivna na FIV, zazna protitelesa na ta virus.
Kdaj se priporoča testiranje muce:
– novonabavljeni mladiči in muce, preden jih prinesete domov k ostalimi mačkami
– mladiči ob nakupu
– bolne muce (stomatitis, gingivitis…)
– muce pred prvim cepljenjem levkoze
– zunanje muce – pretepači…

FIP – MAČJI INFEKCIJSKI PERITONITIS
V Sloveniji se je pred kratkim časom pojavil FIP v določenih rejah. Tako tudi Slovenija ni zaščitena pred to boleznijo. Virus se prenaša s slino, urinom, fecesom (WC zabojčki) in je v okolju obstojen tudi 3 tedne. Tisti rejci, ki imate reje negativne, se priporoča test vsaki novonabavljeni muci, tisti pa, ki še ne veste statusa vaše reje, se lahko oglasite na naši kliniki, da vam bomo muce pretestirali. Za test se potrebuje nekaj kapljic krvi, deluje na principu ELISA in zasledi protitelesa na CORONA virus (pri nas uporabljamo FIP test podjetja IDEXX). Če je vaša muca pozitivna, še ne pomeni, da ima FIP, pomeni pa, da morate biti skrajno previdni in prevzeti določene higienske ukrepe, ker je nevarnost, da ta virus mutira v FIP.

CEPLJENJE
Vsak dan se srečamo pred nešteto škodljivimi klicami, ki bi lahko prodrli v našo telo in povzročile bolezen. K sreči ima zdravo telo proti tem klicam, učinkovito obrambo, ki je pri živalih in človeku zelo podobna. Če namreč v telo vdre povzročitelj določene bolezni, npr. virus ali bakterija, se začne pred njim braniti tako, da izdeluje protitelesa. Ta skupaj z različnimi obrambnimi celicami in posebnimi snovmi pomagajo uničiti škodljive klice in telesu ozdraveti.
Žal je okužba z naravnim povzročiteljem za žival usodna, saj jo bolezen dostikrat zelo izčrpa in poškoduje različna telesna tkiva, v mnogo primerih pa se lahko konča tudi s smrtjo prizadete živali. Vse to lahko preprečimo s cepljenjem.

KAJ JE CEPLJENJE?
Pri cepljenju s cepivom vnesemo v telo oslabljenega ali mrtvega povzročitelja bolezni in tako spodbudimo nastanek odpornosti proti tej bolezni. V večini primerov je odpornost dovolj močna šele 10 do 14 dni po prvem cepljenju, traja pa različno dolgo (od nekaj mesecev do enega leta ali več, kar je odvisno od bolezni, vrste cepiva, zdravstvenega stanja živali, njene starosti in pasme). Pri odrasli živali je pomembno cepljenje v ustreznih časovnih presledkih ponavljati, mlado žival pa je zaradi protiteles, ki jih je dobila od matere, potrebno cepiti večkrat.

MATERINA PROTITELESA
Čeprav pri novorojenih mladičih obrambne sposobnosti telesa še niso popolnoma razvite, prve tedne življenja niso popolnoma nezaščiteni. Od svoje matere namreč dobijo protitelesa proti boleznim, ki jih je sama prebolela ali proti katerim je bila cepljena. Nekaj teh protiteles dobijo pasji in mačji mladiči že v maternici, večino pa zaužijejo prva dva dneva življenja s prvim materinim mlekom, mlezivom.
Količina materinih protiteles v mladičevem telesu pa se po porodu hitro zmanjšuje, zato je treba pravočasno spodbuditi njegovo lastno telesno obrambo proti določenim boleznim, in sicer s cepljenjem.

NAJBOLJ NEVARNE NALEZLJIVE BOLEZNI PRI MAČKAH

MAČJA KUGA
Je zelo nalezljiva virusna bolezen, napada pa mačke vseh starosti, zlasti dovzetne pa so mlade muce do starosti dveh let. Bolna muca začne zavračati hrano, je preveč mirna, temu sledi driska in bruhanje, nazadnje pa tudi kolaps in smrt. Do 80% tako bolnih živali pogine.

MAČJI NAHOD
Napada zgornji del mačjih dihal. Povzročitelja te bolezni sta dva virusa: (calicii in herpes virus) in klamidija. Zbole lahko mačke vseh starostnih obdobij, zlasti pa so zanje občutljive mlade živali. Bolna žival smrka, kiha, ima vnete oči, je preveč mirna, zavrača hrano, pogosto ima vročino. Pri mačjem nahodu so možne tudi razjede po dlesnih in jeziku. Taka žival se močno slini. Žival, ki se sicer pozdravi, lahko dolgo ostane klicenosec in lahko dolgo okužuje druge mačke.

MAČJA LEVKEMIJA (LEVKOZA)
Je virusna bolezen, ki slabi obrambne mehanizme mačk. Prenaša se predvsem med mačkami, ki živijo skupaj, lahko pa se od matere okužijo še nerojeni mladiči ali pa stari nekaj dni s pitjem mleka. Od okužbe do bolezenskih znakov lahko minejo tudi tri leta. Bolna žival je apatična, nima pravega teka, pogosto je slabokrvna. Zaradi oslabele telesne obrambe je zelo občutljiva za številne druge bolezni. Pogosto zboli za rakom. Bolezen ni ozdravljiva.

FAIDS
Je virusna bolezen, povzroča virus (soroden virusu humanega AIDS-a) ki slabi imunski sistem. Bolezen ni ozdravljiva in tudi ni cepiva proti tej bolezni. Prenaša se s slino, z ugrizi, s pretepanji… Virus se nahaja v krvi in slini. Nekastrirani mačkoni so procentualno bolj zastopani. Edina delna preventiva je, da se mačke sterilizirajo in kastrirajo in s tem preprečimo širjenje tega virusa.

STEKLINA
Je virusna bolezen, nevarna za vse živali in tudi za človeka. Podrobneje je opisana pri nalezljivih boleznih psov. Vsekakor je proti steklini priporočljivo cepiti vsako mačko, ki hodi iz hiše ali stanovanja.

PROGRAM CEPLJENJA ZA MAČKO
Pravilno negovana in hranjena mačka je proti boleznim kar odporna. Le pred številnimi nalezljivimi virusnimi boleznimi je brez zaščitnega cepljenja nemočna. Pri teh ji tudi pregovor, da ima mačka sedem življenj, ne pomaga. Cepljenje je vsekakor potrebno: zdravo mlado muco cepimo že, ko je stara 7 do 8 tednov, in nato z rednim letnim cepljenjem ohranjamo njeno življenjsko zaščito.
Cepi se lahko le mladiča, ki je popolnoma zdrav in brez zajedalcev. Veterinar ga bo pred cepljenjem pregledal in vam svetoval najprimernejše zdravilo proti notranjim in zunanjim zajedalcem. Povedal vam bo tudi, kako z njim ravnati prve dni po cepljenju, da bo odpornost čim zanesljivejša.
Dobro je vedeti, da nobena zaščita ni popolna, saj nekatere živali niti po pravilnem cepljenju niso odporne.K sreči se to zgodi zelo redko, zato naj ves ne skrbi preveč. Če ste zdravje svoje mucke zaupali veterinarju, ste zanjo naredili največ, kar lahko.

Vir: http://www.klinika-prva-k.si/nasveti/macke.slo.3.htm

nova
Uredništvo priporoča

Kje se lahko posvoji takšno muco, kot si jo želiš (po zunanjosti, spolu in starosti)? Je najbolje iti v zavetišče ali – ?

Ne vem točno, kako je bilo tole vprašanje mišljeno. Muco lahko posvojiš kjerkoli, tudi v zavetišču (brez skrbi, da jih imajo toliko, da lahko zbiraš med vsemi barvami in spoli 😉 ). Kar se spola tiče, pa sta sterilizirana samica ali kastriran samec enako neproblematična… da ne bom preveč bla bla bla bla, vprašaj, če te še kaj zanima 🙂

Lp, Yo

Yo,

meni si enkrat podobna navodila poslala za nego in hranjenje pasjih mladičkov. Zelo mi je prišlo prav. Hvala ti.

Yo, moram reči da mi je tvoj članek pomagal odgovoriti na mnogokatero vprašanje, ki se mi je porodilo ob včerajšnjem najdenčku, ki je po tvojih informacijah star približno 4 do 5 tednov.
Ko smo ga našli, je bil zelo glasen, desno oko je imel še zlepljeno, zelo težko se je premikal, zato sem za nasvet poklical dežurno kliniko 300 kosmatih pa sem bil zelo razočaran:
Povedali so mi naj mu dajem mlečni nadomestek, ko pa se je gospa na telefonu posvetovala s kolegi okoli nje kako se naredi pripravek doma, če nimaš mleka v prahu ali podobnega pripravka, sem v ozadju slišal kako jim je na koncu rekla: »Pa sej bo verjetn itak crknu.«, sem se ji lepo zahvalil za nasvet in vzpodbudne besede.

Ko sva ga pripeljala domov, sva ga očistila, mu dala malce pogreto alpsko mleko, ter mu ščistila oko, iz katerega je priteklo kar nekaj gnoja. Bila sva zelo vesela, ko sva videla pogled tudi iz desnega očesa. Nahranila sva ga, nato pa smo šli spat. Pričakoval sem precej bolj burno noč, kot je v resnici bila: Prvič ko je glasneje zamjavkal sem mu dal piti mleko vendar ga je popil zelo malo, malce kasneje se je polulal. Drugič ko je zamjavkal, ni hotel jesti, ampak se je pomiril samo da sem ga pobožal in malo pogrel. Zato sem si dal njegovo košaro blizu postelje, tako da sem med spanjem imel roko v njej in se dotikal mucka. Od takrat do jutra ni več zamjavkal. Takoj zjutraj sem šel kupit mleko za mačke in prodajalka mi je dala še par nasvetov, ter mi predlagala naj si preberem vaš članek.
Danes mu bova dajala mačje mleko, jutri pa ga bova peljala k veterinarju na pregled, da bova tudi midva pomirjena če je vse vredu z njim.

Lepo vas pozdravljam in KEEP UP THE GOOD WORK!

Žiga

Pozdravljeni!
Včeraj sem ubistvu iz zavetišča pripeljala, 4 – 4,5 mesece starega mucka, sedaj pa me zanima v kolikšnem času se kej mucek privadi na življenje drugje? Ali je normalno, da že 12h ni šel na potrebo, niti jedel? Se da kaj storiti glede tega?
Hvala za odg. in LP

dober dan! Imam dva majhna mucka, ki ju je njuna mamica do par dni nazaj skrivala na skednju. Ker že sama jesta, sem ju “posvojila” saj babica ne more sama skrbeti za toliko mačk. zanima me kako ju naj “civiliziram”, saj mucki sploh nista naajeni na ljudi, ko ju hočem pobožati začneta pihati vame in se umikati. Ves čas se skrivata in tiščita v kote in sploh ne mjavkata. Jesta pa normalno, tudi odvajanje je normalno – čeprav po celem hodniku, le v pesek ne. Prosim za nasvete, kako pripraviti naše mucke, da se bosta počutili dobrodošli in srečni pri nas. hvala za vašo pomoč, lep pozdrav, jasmina

žijo!
doma imamo že od majhnega mucke in vem kako je to…važno je da mucka ne prestrašiš in ju ne loviš po celi hiši…ko boš imela gdaj veliko časa sebe in mucka zapri v kak prostor,ti ju glej in se pogovarjaj z njima(najbolje je da se uležeš,ker lahko da se te bojita ker si tako velika)…ubistvu začni se obašati kot maček…glej ju med tem pa se obračej(kot to delajo samičke ko kažejo samcu da so pipravljene na…)uglavnm probaj se z igro muckoma približat ne siliju…naj sam prideta do tebe…pri meni je to kar delovalo.v pomoč pa ti bo tudi kakšna slastna viskas vrečka:)…no veliko sreče in sporoči kako je z muckama
lp Anže

Pozdravljen!
Jaz imam sedaj že dva dni doma muciko staro približno tri tedne, najdenka…
Ima zalepljene učke in je mislim da prihlajena saj en mal kiha in tudi iz nosa ji en mal curlja,.
Hranim jo vsake tri urice z mačjim mlekom, na dudico…
In mislim da nama kar uspeva, saj že veselo mjavka in skače sem ter tja, mislim pa da zelo potrebuje mojo bližino, saj vsake toliko se malo začne jokati in kakor jo vzamem v naročje da mir, pokrito in zavito jo imam z pleničko, saj želim da ji je dovolj toplo, a vseeno me zanima, kaj naj še storim, in kako naj jo hranim da bo prav, …
Tudi proti njenemu prehladu nevem kaj storiti, saj ko sem klicala, veterinarja, mi je rekel gospa vi vam ne morem kaj dosti pomagati, razen z kakimi rahlimi antibiotiki, ker sem pa kar precej proti temu sem se odločila jo kar sama negovati in zdraviti, tako da ji malo kamilice kuham in ji malo noseka brisem, in seveda učke tudi….
Hmmmm prosim na pomoč….
Hvala za odgovor lp sanja

Samo ne kamilic!

Najboljša varianta bi bila kaka kremica za v oči npr. Tobrex…

Mačji nahod pri mladičku sem pred leti odpravila z nekim belim sirupom, ki se je mucku stisnil v gobček. Dobi se pri veterinarju in je precej zanesljiv, muc je hitro nehal kihati. Imena se žal ne spomnim, dober veterinar pa bi moral vedeti zanj.

Verjetno je šlo za antibiotik, Hiconcil morda?

Ne, res ne bi vedela imena. Sirup sem dala potem posvojiteljici, da sta z mucem nadaljevala terapijo. Je pa res že 6 let od tega.

Zelo verjetno, da je šlo za Hiconcil, saj ga veterinarji po mojih izkušnjah največkrat predpisujejo za mladiče – v primeru okužbe zgornjega dela dihal, seveda.

Pozdravljeni!

Imam vprašanje. Ob cesti sem v vrečki našla mlado muciko, katero sem seveda posvojila. Dala sem jo sterilizirati in vse je super z njo.
Nekaj časa nazaj pa sem na pokopališču v Šentjerneju zopet našla mlado mucko, katero sem tudi posvojila. Problem je le v tem, da ima mladičke ene za drugim. Rada bi jo dala sterilizirati a sem v finančni stiski. Ali društva pomagajo pri sterilizaciji najdenčkov?
Z veseljem ji dajem dom, hrano, crkljanje,… Za sterilizacijo pa žal nimam denarja (kmalu bo zmanjkalo tudi denarja za hranjenje njenih mladičkov). Ali ima kdo kakšno idejo?

Lep pozdrav!

dalmatinčica, če si mačko posvojila, potem gre za lastniško žival. Društva sicer občasno pomagajo tudi v primeru lastniških živali, predvsem ko gre za starejše, obnemogle ljudi, ki sami zase komaj skrbijo ali pa že sami potrebujejo pomoč, za mačke pa sploh ne zmorejo več.

Predlagam, da se skušaš pri vas na veterini dogovoriti, da boš poseg plačala na obroke. oskrba legel te v bistvu stane več kot sterilizacija, tako da boš na koncu finančno v plusu, če mačko steriliziraš.

P.s.: Nekatere občine enkrat letno organizirajo sterilizacije/kastracije lastniških mačk s popustom, kjer gre del stroškov za poseg iz občinskega proračuna. Pozanimaj se o tem na svoji občini, če kaj takšnega izvajajo. Vendar ne čakaj na drugo leto, če to poteka komaj splomladi, saj boš imel vmes sicer še vsaj eno leglo neželenih mačjih mladičev.

Našli smo en dan starega mladička muce, sedaj je star teden dni. Hranimo ga z Royal Caninom 6-7x dnevno. Skrbi nas, ker ne pridobiva telesne teže. Imate kakšen nasvet oz. izkušnje?
Hvala LP Ljubo

New Report

Close