Najdi forum

študij prava …izkušnje???

Zdravo!
Obiskujem 3.letnik splošne gimnazije in mika me študij prava- oz.drugače povedano: ne vem, kaj bi počel.;)))
Naj najprej povem, zakaj pravo? Zaradi velike možnosti zaposlitve (tako v gospodarstvu, upravi, sodstvu,…..vgl. povsod se rabijo pravniki), dovolj visoke plače, zanimivo mi je tudi na splošno, in tudi zaradi (še vedno-kljub trenutnim razmeram) dobrega ugleda pravniškega poklica.
Naprej naj povem, da z gimnazijo nimam velikih problemov, Imam sicer manjše probleme z matematiko, fiziko, z ostalimi pa ne. Vem tudi, kdaj se je treba učiti in sem se takrat tudi sposoben učiti.
Kot zadnje pa je omejitev za pravo zame osebno sramotno majhna (65 točk).

Me pa zanima naslednje:
kakšne izkušnje z Lj. fakulteto, profesorji, zahtevnostjo poklica?
po diplomi greš na magisterij, nato pa čakaš na PDI, kajne? Je to poleg doktorata vse?
kakšne so plače pravnikov v tujini (npr. Avstrija).
Kot zadnje: kako ste vedeli, da hočete na pravo? Pomoč ljudem, želja po denarju,…

Sam osebno sicer sanjam o lastni odvetniški pisarni:))

Hvala za odgovore
Dijak

No, malo te je treba prizemljit.

Pravo, ima zdaj dve bolonjski stopnji. Ko boš končal drugo, boš magister pravnih znanosti, ali kako se zdaj temu reče, po stopnji izobrazbe pa boš izenačen z uni.diplomiranimi pravniki.

Od tu do tvoje odvetniške pisarne je še dolga pot. Če boš imel zelo dobre ocene, kar pomeni, povprečje nekje nad 9, boš nemara lahko opravljal pripravništvo pri kakšni znani odvetniški pisarni. Če boš opravil PDI, boš napredoval v odvetniškega kandidata, nato v odvetnika. Po precej letih prakse v odvetništvu boš nemara lahko odprl svojo pisarno, če boš imel denar.

O delu v Avstriji ne sanjaj. Imajo svojih dovolj. od tujine zate pride v poštev mogoče Bruselj, če si/boš dober v tujih jezikih.

Pravniki imamo široko področje, kjer lahko delamo, jaz osebno ne delam niti na sodišču, niti v odvetniški pisarni. Naj te pa opozorim, da je precej pravnikov tudi brezposelnih. Po domače: pravnikov je preveč.

Če se boš odločil za pravo, imej bleščeče ocene, v nasprotnem primeru boš moral pokazati precej osebne iznajdljivosti, da boš prišel do dobre službe.

Toliko do mene, o programu faksa ti ne upam ničesar povedati, ker sem študiral v MB, plus tega je zdaj bolonjski sistem in je tako v LJ kot v MB vse skupaj malo drugače.

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

S predhodnikom se samo delno strinjam. Najprej ti pa povem, da imej želje, motivacijo…-veliko se ti bo lažje učiti! A do odvetniške pisarne je res izredno dolga pot.
Pravnikov ni preveč! Preveč je tistih, ki so šli pravo študirat zaradi plače, imena in se ne znajdejo, oz. sploh nimajo želje nadaljevati pravniške kariere. In res imaš veliko možnost zaposlitve, ker pravnike rabijo povsod. Če boš šel na pravo, se boš učil nekaj v smislu- kjer je družba, je pravo…(sem že pozabila:).

Lj.fakulteta je zelo cenjena. Naj bi bila težja kot MB, a če se odločaš med tema dvema- veliko več možnosti imaš kot diplomant LJPF.
Profesorji znajo biti zateženi- čisto odvisno- znajo pa tudi poslušati in iščejo znanje.
Plače so v AVS seveda višje. Kolegi pravijo, da tudi za 1/2 (seveda ne vsi).
Sama ti iskreno povem, da sem na pravo šla, ker nisem vedela, kaj me sploh zanima, in ker ni bilo omejitve (v gimnaziji sem imela slabe ocene :). Na samem faksu sem pa spoznala, da mi je vse skupaj izredno zanimivo in sem večino predmetov z veseljem študirala.

Pa kar pogumno pri izbiri!

nova
Uredništvo priporoča

No, malo več občutka za realnost ne bi škodilo. LJ fakulteta je globalno gledano isti rang, kot MB, ali NG..izven Slovenije komaj kdo ve, da obstaja.

In ja, pravnikov je preveč, kot tudi ekonomistov, čeprav ne tako izazito. Kdor se danes vpisuje na pravo, mora računat tudi z možnostjo, da bo pristal na zavodu.

_______________ So it goes. - Kurt Vonnegut -

Z diplomo pf MB si lahko danes samo rit obrišeš. Za dobro pozicijo moraš biti med najboljšimi na pf LJ.

Pozdravljen!
Sam sem trenutno v 3.letniku PFLJ in moram reči, da tudi jaz nisem vedel, kaj sploh hočem delati.
Po mojem se moraš najprej vprašat: a imaš raje (ali-ali se raje učiš) naravoslovne ali družboslovne predmete? Če slednje, potem ti na pravu z malo discipline ne bo težko.
Moja izkušnja s PFLJ je odlična. Res super faks, sicer malo zateženi profesorji in nekateri žabarski naduvanci (ti so verjetno povsod), ampak drugače je pa kul. Najdeš si družbo in to je to.
V 4 letih spoznaš, kaj te res zanima s področja prava.
Zaposlitev? Lahko se udeležiš raznih tekmovanj in si tam nabereš poznanstva. Lahko imaš pa samo dobre ocene 🙂
Seveda se pa moraš sam odločit. Jaz bi si , če bi še enkrat izbiral, izbral popolnoma isto!
LP

Meni je žal, da zaradi nemožnih situacij ob delu nisem doštudirala pravo, ampak malo manj od pravnika, ki je imel takrat nekaj let več odprtih možnosti. Nisem supergirl, zato so pač žrtve padle. Kaj bi sedaj, če bi bila na istem, bi kaj drugega. Vendar v sklopu tega, kar se da vnovčiti in kar bi me še vedno veselilo. Kajti vse ostalo znanje, ki te veseli, ga še vedno lahko usput uporabiš ob tem, kar te veseli.

Če nisi pripravljen po končanem faksu pravnika ponovno opravljati izpita iz vseh štirih letih faksa, malo manj sanjaj. Če bi rad čimprej prišel le do denarja, brez znanja.

No, jaz ti pa lahko povem kako je z zaposlovanjem pravnikov.

Tako kot pravi Pajkec, pranvikov je preveč. Če si kar nekaj, imaš srečo, če končaš v JU in delaš za 1000+ Eur, če imaš malo več sreče končaš na sodišču, če imaš še malo več sreče lahko delaš v enem boljšem podjetju, ki ima pravno službo (ti so ponavadi dobro plačani za vrtet palce in največ kar se pretegnejo je, da pogledajo kakšne pogodbe :)). No, in če imaš res kakšne hujše ambicije (včasih pa tudi veze in poznanstva in dobre ocene) pristaneš v kakšni kul odvetniški pisarni ali v svoji odvetniški pisarni.

Kje pristašen (od vseh napisanih opcij, ki ji je treba seveda dodati še evidenco brezposlenih) je odvisno od treh dejavnikov: od okolja, v katerem živiš (veze, poznanstva, “vpetost” v to družbo, ipd.), od tvojih ocen (ki ti lahko pomagajo kompenzirati prvo) in nenazadnje od tvoje iznajdljivosti.

Dober pravnik zna probleme reševat, slab pravnik zna samo povedat, da se tega in tega ne sme (ne zna pa najti poti, kako to naredit na legalen način). prvi je zaposlen v JU za 1000 EUR (no, zdaj bo še manj), drugi pa se vozi z zasebnim jet-om v Milan 🙂 Malce pretiravam, pa ne toliko…

Tujina – tudi tu ima Pajkec prav. V Bruselj morda, kaj več je pa odvisno od tega, ali že med študijem greš na kakšno izmenjavo, ali greš na kakšen magisterij/doktorat v tujino in kako ti gre v drugih jezikih. Pa seveda, koliko si iznajdljiv.

Obstaja pa cel kup drugih stvari, ki jih tudi lahko počneš kot pravnik – npr. pri nevladnih organizacijah, človekove praivce, mednarodne pravo, ipd. Če te morda tudi to zanima…
Pozabi pa na idejo, da boš kot pravnik delal v Avstriji… in tako zaslužil več kot doma.

lol

Realni primeri, ki jih poznam (sicer nisem študirala prava, se pa na mojem področju dogajajo podobne svinjarije):

Znanka s povprečjem krepko nad 8,5, dve leti delala volontersko pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani, brez povrnitve potnih stroškov. Na prakso je čakala dve leti.

Znan odvetnik z zasebno pisarno (o imenu seveda ne bom) ima za pripravnike zaposlene samo otročke svojih VIP znancev, tako da … Če se ne pišeš prav, se lahko za prakso obrišeš pod nosom. To je preverjeno, saj je tam kot gospodinjska pomočnica zaposlena moja sorodnica.

Če si imel kdaj kaj opravka v notarski pisarni, lahko kaj hitro ugotoviš, da se zaposelni tam isto pišejo 🙂

Tako da ja … Če si iz vplivne familije, ne moreš zgrešiti z nobeno izbiro študija, tudi s pravom ti je uspeh zagotovljen. V končni fazi lahko jamraš šefu, kako se ti ne da delat in koristiš bolniške, si izmišljuješ, izgovarjaš, govoriš vice med delovnim časom, opravljaš sodelavce, pa te bo še vedno ščitil kot kočevskega medveda. Če si pa navaden smrtnik, pa se moraš za uspeh bistveno bolj truditi in se dokazovati, delati nadure, imeti ideje, se dodatno izobraževati – pa še vedno ne bo garancije, da boš kdaj prilezel kaj dalj od zastonjkarskega pripravništva.

V Sloveniji je pačl tako, da na stolček še vedno raje dajo nekoga, ki se prav piše, kot nekoga, ki zna, ki je motiviran. Zato pa je gospodarsko stanje tako, kot je.

Srečno.

Imam eno resno vprašanje, prosim, ne prezrite!!! Sem v gimnaziji in imam precej slab uspeh. Rada bi študirala pravo. Težave imam predvsem pri naravoslovnih predmetih (fizika, matematika), tudi povprečje ostalih ocen pri drugih predmetih je precej padlo, odkar sem prišla iz osnovne šole. Resnica je taka, da nisem ravno neumna v pravem pomenu neumnosti. Problem pri meni je precej verjetno lenoba. Tako gre to pri meni: V (naprimer) torek pišemo test. NIKOLI, ampak res NIKOLI se nebom učila pred zadnjim dnevom, včasih pa se ne učim niti zadnji dan. Zbudim se 2-3 ure prej kot ponavadi (zjutraj) na dan testa in se naučim. Potem pa je odvisno. Včasih nimam sreče in dobim dve, včasih tri, pri nekaterih predmetih pa se mi posreči za štiri. Kolikor mi je znano, bi bila moja lenoba na fakulteti prava velik problem. Ampak stvar je v tem, da, če bi se učila, recimo 2-3 dni prej, bi zlahka dobivala tudi petice. Tudi pri fiziki in matematiki itd. bi mi šlo bolje že, če bi vsaj pisala domače naloge. Pa jih ne, ker sem resnično nedelavna oseba. Stvari za katere se mi ni treba pripravljati, recimo spisi, pa mi gredo vedno zelo dobro od rok (dobim najmanj štirico, kljub temu da s profesorico nisva v najboljših odnosih). Velika težava je, da imam za svojo prihodnost (pre)visoke cilje, prav tako kot tudi vsa moja družina. Ne želim si razočarati ne sebe ne njih. Pravo mi je zelo zanimivo, to mi ni tista obsedenost, ki jo imajo večkrat najstnice v času srednje šole, pač pa je zame ena izmed prvih izbir pri nadaljevanju šolanja. Med prvimi izbirami je npr. tudi psihologija. Potrebijem REALNO rešitev za svoj problem, ker ne želim slabo končati. Kako premagati lenobo? Poleg vsega tega me zanima še nekaj; kako se naučiti tako, da ne pozabiš? Vse te zakone moraš v pravu verjetno za vselej obdržati v svoji glavi. Kako? Kako se tega ne pozabi skozi vsa ta leta? Pri meni gre za tak sistem:
1. ZA SILO SE NAUČI
2. ODPIŠI
3. POZABI

Torej, prosim, ne prezrite mojega vprašanja ker z njim resno mislim. Pa lep pozdrav!

tebi žal ni pomoči, se opravičujem za tolikšno odkritost. na pravu nebi zdrzala niti en dan, če bi se pred izpitom zjutraj zbudila dve-tri ure prej kot ponavadi, zal. Poleg tega je vprasanje ce bi bila s slabim uspehom sploh sprejeta sem ali pa na psihologijo. kako se tega sproti ne pozabi? z zanimanjem za zadevo in s sprotnim delom pac. iz tvojega pisanja je razvidno da dobro pises spise in da imas besedni zaklad ampak to za pravo ni dovolj. je lepa prednost, na sodiscih bi verjetno znala utemeljevati svoje mnenje ter zagovarjat stranko ampakugani kaj? najprej je treba do sobisca pridet. imas odlocno previsoke cilje za nekoga ki ni pripravljen za svojo prihodnost pomigniti z mazincem na levi nogi. dokler ne bos pri sebi razcistila kaj si zelis potem si v dreku, zaenkrat. ce se kmalu spravih h sebi pa nevem, upam da ti bo v tem primeru sreca naklonjena. lp

Tvoj problem ni lenoba. Je pomanjkanje ambicije in prenizke kriterije imaš postavljene zase.. Človek, ki želi imeti visoke ocene in jih je sposoben imeti, jih pač ima. Vstane 4 ure prej namesto 2. Jaz sem celo srednjo šolo (razen enega predmeta, kjer sem se šla sprotno delo, ker sem sicer vedela, da drugače ne bom imela dovolj dobrih ocen) naredila s kampanjskim delom, polovico stvari pozabila naslednji dan. Pri večini predmetov, ki me niso zanimali, mi je šlo le za ocene – ki sem jih potem še kako potrebovala ob vpisu na faks…

Ti nimaš ambicij, ti enostavno sanjaš. Razlika med tema dvema pa je, da če imaš ambicijo, narediš. kar je treba, da tisto dosežeš. Si to želiš, imaš neko notranjo motivacijo. Če si len, pač to narediš po najkrajši poti s čim manj truda, ampak še vedno narediš. Če pa samo sanjaš. pač razmišljaš, kako bi bilo fajn, če bi … En moj kolega je tako sanjal, da bi bil zdravnik. Danes prodaja časopise v trafiki, ki so mu jo kupili starši….

Živjo! Mene pa zanima kako je kaj s tem, če že prej študiraš v tujini in se hočeš vpisati na pravno fakulteto v LJ? je treba opraviti kakšne posebne izpite ali kaj? Zanima pa me tudi, kaj vse vsebuje fakulteta in kolikšen je procent študentov ki padejo? Trenutno študiram v Avstriji (Srednja šola) in eden izmed predmetov je pravo. Sicer je zelo zanimivo vendar mi nemščina ne ugaja več. =)

ti lenoba :
Imam eno resno vprašanje, prosim, ne prezrite!!! Sem v gimnaziji in imam precej slab uspeh. Rada bi študirala pravo. Težave imam predvsem pri naravoslovnih predmetih (fizika, matematika), tudi povprečje ostalih ocen pri drugih predmetih je precej padlo, odkar sem prišla iz osnovne šole. Resnica je taka, da nisem ravno neumna v pravem pomenu neumnosti. Problem pri meni je precej verjetno lenoba. Tako gre to pri meni: V (naprimer) torek pišemo test. NIKOLI, ampak res NIKOLI se nebom učila pred zadnjim dnevom, včasih pa se ne učim niti zadnji dan. Zbudim se 2-3 ure prej kot ponavadi (zjutraj) na dan testa in se naučim. Potem pa je odvisno. Včasih nimam sreče in dobim dve, včasih tri, pri nekaterih predmetih pa se mi posreči za štiri. Kolikor mi je znano, bi bila moja lenoba na fakulteti prava velik problem. Ampak stvar je v tem, da, če bi se učila, recimo 2-3 dni prej, bi zlahka dobivala tudi petice. Tudi pri fiziki in matematiki itd. bi mi šlo bolje že, če bi vsaj pisala domače naloge. Pa jih ne, ker sem resnično nedelavna oseba. Stvari za katere se mi ni treba pripravljati, recimo spisi, pa mi gredo vedno zelo dobro od rok (dobim najmanj štirico, kljub temu da s profesorico nisva v najboljših odnosih). Velika težava je, da imam za svojo prihodnost (pre)visoke cilje, prav tako kot tudi vsa moja družina. Ne želim si razočarati ne sebe ne njih. Pravo mi je zelo zanimivo, to mi ni tista obsedenost, ki jo imajo večkrat najstnice v času srednje šole, pač pa je zame ena izmed prvih izbir pri nadaljevanju šolanja. Med prvimi izbirami je npr. tudi psihologija. Potrebijem REALNO rešitev za svoj problem, ker ne želim slabo končati. Kako premagati lenobo? Poleg vsega tega me zanima še nekaj; kako se naučiti tako, da ne pozabiš? Vse te zakone moraš v pravu verjetno za vselej obdržati v svoji glavi. Kako? Kako se tega ne pozabi skozi vsa ta leta? Pri meni gre za tak sistem:
1. ZA SILO SE NAUČI
2. ODPIŠI
3. POZABI

Torej, prosim, ne prezrite mojega vprašanja ker z njim resno mislim. Pa lep pozdrav!

Bila sem popolnoma enaka! Ne boš verjela, ampak resno! Ves čas sem hodila ven, se zezala, nonstop brez nalog, brez znanja. . matematika,fizka,kemija.. to so sami šuti padal. enako tudi kje drugje. stvar je samo v tem, da me je potem enkrat, ko sem se komaj izmazala popravcu odločila, da se mi ne da več na tak način zajebavat.. naslednje leto sem bila odlična, s pravdobrim uspehom pri mati fizi in kemi. vse se da, samo nekej te more streznt. verjemi, vsak pride na vrsto. vesela sem samo, da je mene doletelo že v gimnaziji in zdaj sem sfurala še faks, veliko rajš kot da bi se “spravla k seb” šele, ko nebi bila sprejeta na željeno fakulteto. torej punca delaj, delaj, delaj in uživaj na polno ker to je pač mladost! ampak enkrat bo minila in potem boš morala z nečim račune plačat..

Jaz pa tako pravim, da se na pravo vpišite zgolj in samo, če ste res motivirani (ali imate dobre veze)… Trg pravnikov je precej zasičen, tako da mene je po diplomi kar hladen tuš doletel…

pravnik
Re: študij prava …izkušnje???

30.03.13 09:52
tebi žal ni pomoči, se opravičujem za tolikšno odkritost. na pravu nebi zdrzala niti en dan, če bi se pred izpitom zjutraj zbudila dve-tri ure prej kot ponavadi, zal. Poleg tega je vprasanje ce bi bila s slabim uspehom sploh sprejeta sem ali pa na psihologijo. kako se tega sproti ne pozabi? z zanimanjem za zadevo in s sprotnim delom pac. iz tvojega pisanja je razvidno da dobro pises spise in da imas besedni zaklad ampak to za pravo ni dovolj. je lepa prednost, na sodiscih bi verjetno znala utemeljevati svoje mnenje ter zagovarjat stranko ampakugani kaj? najprej je treba do sobisca pridet. imas odlocno previsoke cilje za nekoga ki ni pripravljen za svojo prihodnost pomigniti z mazincem na levi nogi. dokler ne bos pri sebi razcistila kaj si zelis potem si v dreku, zaenkrat. ce se kmalu spravih h sebi pa nevem, upam da ti bo v tem primeru sreca naklonjena

hahah dej nehi nabijat neumnosti pa se delat kle Hasana k ta zmazk k si ga spisu je bol podobno dreku xD punca lej ne najslabš je, da ti kle eni hasani dajejo nasvete k dvomm ,da ma kdo od njih sploh kako diplomo u žepu. ponavad so to kaki luzerji k se delajo pametne kokr ta hasan gor k nabija o besednem zakladu pa tud pisat ne zna 😀 če se boš velik učila in delala pridno sproti boš nardila usak je naredu in tud ti boš. to je blo zmer in zmer bo tko pa sploh ni važn če si iz taprave familje. to k ti kle neki kao svetujejo morš vedt da večinoma za navadni luzrji k sami niso nč iz sebe nardil pa se pol zgovrajajo na priimek pa nvm na kva še xD mislm res keri ste 😀 formula za uspeh na PF je učenje sproti in trdo delo pa se lahko tud Hađiselimovic pišeš z mehkim č hahah xD če se boš tega držala boš pršla čez its yust that simple. evo pravnik sm napisu u pogovornem jeziku ,da boš razumu 😀

A pravo nima več omejitve? Ojoj, so se pa razmere zelo spremenile od leta 1999, ko sem se sama vpisovala, takrat so vzeli samo odličnjake oz, pravdobre, a so morali zelo dorbro narediti maturo…

o kakšnih velikih možnostih zaposlitve pa sanjate?
par generacij pravnikov direkt s faxa je na cesti, ker ni služb, ker jih je več kot preveč, eni pa sanjajo o velikih možnostih zaposlitve…

“par generacij pravnikov direkt s faxa je na cesti, ker ni služb, ker jih je več kot preveč”

žal moram pritrditi, da je v tem kar nekaj resnice. pravnikov je enostavno veliko veliko preveč, kot jih slovenski trg (trenutno) potrebuje. sicer ni vse črno belo, ampak treba je dobro premislit, kaj greš študirat.

New Report

Close