bolezen hialinih membran

lep pozdrav,

zanima me kako lahko pri otroku, ki mu je bila ob rojstvu ugotovljena bolezen hialinih membran omilim ‘zimske’ tegobe.

Otrok je bil sicer rojen v 38. tednu, v nosečnosti sem dobila tudi dexametazon, ki očitno ni pomagal, sicer je bil v nosečnosti ugotovljen tudi mejni zastoj rasti in oligohidramnija. Ob rojstvu z induciranim carskim rezom je bila pri otroku ugotovljena sepsa, po enem dnevu prejemanja antibiotikov in kisika je bil premeščen v ljubljano na oddelek za intenzivno terapijo kjer je bil 3 dni 95% ventiliran, po enem tednu premeščen na neonatološki oddelek in po enem tednu (skupno 2) spuščen v domačo oskrbo.

Mimogrede me zanima če mi znate mogoče odgovoriti na vprašanje, zakaj je plod pri 38. tednih gestacije trpel za boleznijo nedonošenčkov…je možno da zaradi ugotovljene xxy trisomije (klinenfelter)?

Sicer pa me zanima če je za takega otroka priporočeno kakšno preventivno cepljenje (zaenkrat smo se na lastno pest odločili samo za rotavirus).Otrok je zdaj star 8 mesecev in je od sredine septembra neprestano bolan..par dni nič resnega, par dni antibiotiki,…bili smo hospitalizirani 2-krat; prvič zaradi bronhitisa (amoksiklav + flixotide + ventolin), drugič ušesa, sicer pa smo ušesa imeli že večkrat.
Malo me skrbi ker je v roku dobrega meseca že 3x dobil antibiotik (1xamoksiklav, 2xhiconcil).
Otrok je že tako bolj dojemljiv za obolenja, s temi antibiotiki pa se mu je odpornost še bolj zmanjšala, zato sem mu na lastno pest začela dajati imunoglukan..mi lahko morda priporočate kaj boljšega? Bi kakšne inhalacije morda pomagale pri nosu? Zavedam se namreč da je vir večine težav nos, v katerega smo zlili že ogromne količine fiziološke in operila p, vlečemo s pumpico ampak skoraj nič ne povlečemo, ker vse ostaja ‘zadaj’…Na kratko-obstaja kakšna preventiva za preprečit prehlade, ki se nam skoraj vedno v kaj razvijejo? (p.s.: odgovor od naše pediatrinje je bil NE)

Poleg tega me tudi zanima kako je pozimi s svežim zrakom…namreč do zdaj vedno ko smo šli ven (ne več kot za 1h) v zimskem času smo naslednji dan zboleli…zato se zdaj že 2 tedna držimo v hiši..je samo slučaj ali je otrok lahko preobčutljiv na mrzel zrak (sicer vem da zrak otrokom ne škodi in je priporočlijv ampak glede na zgoraj napisano si ne upam več niti ven).

Naj omenim še da imamo poleg 8-mesečnika doma tudi 2leti in pol staro punčko ki obiskuje vrtec in je sicer zelo odporna in ni bila letos niti enkat še bolna. Je možno da je ona samo kužna in naleze tamalega, ona pa sploh ne zboli?

Obstaja, razen preobčutljivosti in večje dojemljivosti za okužbe dihal, še kakšna posledica zaradi hialinih membran? (od zravnikov iz KC in pediatrinje nismo izvedeli ravno veliko)

hvala, lp

Spoštovana “neža3”,

“bolezen hialinih membran” je diagnoza, ki jo pripišemo večini novorojenčkov z dihalno stisko po rojstvu, čeprav marsikdaj neupravičeno. “Zgodovinsko” izhaja iz ugotovitve pri posmrtnem pregledu nezrelih novorojenčkov, ki so pred več kot 50 leti še umirali zaradi odpovedi dihanja – pri njih so pod mikroskopom videli v pljučnih mešičkih membrane, ki so bile iz posebne snovi – hialina. Danes, ko lahko nezrele novorojenčke zdravimo z respiratorji – umetnimi pljuči in jim damo nadomestek surfaktanta (snovi, ki zmanjša površinsko napetost v pljučih in naredi pljuča “mehkejša” ter prepreči njihovo sesedanje), seveda “hialina” v pljučih ni, pač pa je ostala diagnoza – ki naj bi označila nedonošenčke z gestacijsko starostjo manj kot 37 tednov s tipičnim potekom dihalne stiske (pričetek kmalu po rojstvu, vrh 2-3 dan, postopno izvenevanje do 7. dne) in tipično rentgensko sliko pljuč. Ker je osnovna motnja pomanjkanje surfaktanta (izločanje slednjega pri grozečem zelo prezgodnjem porodu spodbudimo s steroidi – npr deksametazonom, betametazonom, ki jih dobi nosečnica), večina novorojenčkov s težko dihalno stisko prejme nadomestni surfaktant, po katerem se stanje hitro izboljša.

Drugi razlog dihalne stiske, ki je večinoma prehodna (se začne takoj po rojstvu in izveni v 2-3 dneh), je upočasnjeno vsrkavanje tekočine iz pljuč (gre namreč za posebno tekočino, ki je drugačna kot plodovnica; pred rojstvom jo tvorijo celice pljuč okrog mešičkov, po rojstvu pa se mora vsrkati v limfne žile). Če je ta proces vsrkavanja upočasnjen (kar velikokrat opažamo pri rojstvu z načrtovanim carskim rezom, še zlasti pred 39. tednom nosečnosti), govorimo o prehodni dihalni stiski zaradi “mokrih pljuč”. Tu dajanje dexametazona pred rojstvom in zdravljenje s surfaktantom nič ne pomaga, pač pa le čas in včasih nežna dihalna podpora (npr. s stalnim nadtlakom).

Tretji razlog dihalne stiske (ki je bil najverjetneje razlog težav pri vašem otroku) pa so bolezni / težave, ki so povezane z inaktivacijo (blokado, uničenjem) surfaktanta v pljučih – bodisi z izločki bakterij (pri sepsi), z mekonijem (če se otrok pokaka še pred rojstvom in to vdihne), tudi s snovmi, ki se v pljučih sproščajo ob pomanjkanju kisika pred / med porodom. Te težave praviloma potekajo najtežje (kar se kaže z odstotkom kisika, ki ga potrebuje novorojenček za normalno oskrbo tkiv s kisikom – pri vašem novorojenčku skoraj maksimalen), zdravljenje z običajnimi odmerki surfaktanta je slabo učinkovito, potrebna so tudi druga zdravila (npr. poseben plin za širjenje pljučnih žil = iNO, zdravila za vzdrževanje krvnega tlaka ipd.).
Kromosomska nepravilnost XXY ni povezana z večjim tveganjem za dihalno stisko.

Da torej povzamem prvi del odgovora – diagnoza “bolezen hialinh membran” pri vašem novorojenčku ni bila uporabljena povsem upravičeno, saj je šlo za “dihalno stisko novorojenčka ob sepsi”, morda tudi s prizadetostjo pljuč (bronhopneumonijo), ki je možna v vsaki gestacijski starosti (tudi pri prenošenem).

Za vse otroke (ne le tiste, ki so imeli v obdobju novorojenčka dihalno stisko, zdravljeno z respiratorjem) svetujemo čim več preventivnih cepljenj – poleg preprečevanja okužb z rotavirusi bi pri vas prišlo v poštev tudi cepljenje proti invazivnim okužbam s pneumokoki (cepivo Simflorix ali Prevenar) ter cepljenje proti gripi. Bojim pa se, da pogosto prebolevanje viroz pri vašem drugorojencu ni povezano s težavami neposredno po rojstvu niti trisomijo, pač pa z “darilci”, ki jih prinaša domov vaša vrtičkarka.

Antibiotiki kakšne škode zanesljivo niso povzročili, zelo koristni pa tudi niso (še zlasti, ker so pri virozah povsem neučinkoviti).
Imunoglukan ne bo škodil, kaj boljšega (ali bolj učinkovitega) pa žal ni. In se strinjam z vašo pediatrinjo, da preventive prehladov ni (z izjemo, da vzamete sestrico v času zimskih mesecev iz vrtca in da si strastno umivate roke).
Le Operila bi se čim bolj izogibala – zmanjša sicer oteklino sluznice (ki je razlog, da iz nosu nič ne dobite, zadaj namreč ni ničesar, kar bi lahko izvlekli, le oteklina, ki se ob bezanju s pumpicami še veča), vendar tako, da stisne žilice v sluznici. Iz nosa ne teče več, oteklina (prehodno, za nekaj ur) splahni, a v tem času sluznica tudi ne dobi hrane in sčasoma se začne sušiti – atrofirati.

Svež zrak še nikomur ni škodil (in to za nekaj ur, ne za 1 h, ko porabite več časa za priprave in odprave, kot za sam sprehod) – prehladimo se preko klic, ne z mrazom. Drži pa, da obramba sluznic ob hudem mrazu omaga (to velja za temperature pod -5, ne za +5 stopinj).

Le še končni stavek – težave s pljuči v obdobju novorojenčka so lahko dolgotrajne (takrat govorimo o kronični bolezni pljuč – in ste spremljani s strani pulmologov Pediatrične klinike), a v vašem primeru najverjetneje niso razlog za ponavljajoče se okužbe dihal. Razlog so virusi, na katere ima otrok do 1. leta slabšo odpornost kot starejši otroci, vir okužb pa ste (če res ostajate doma) družinski člani, ki prenašate viruse (predvem na rokah), ob tem pa ste navidezno zdravi.

Srečno,

Najlepše hvala za odgovor..imam malo bolj jasne pojme zdaj.

Sicer pa kar se tiče diagnoze hialinih membran niti sama nisem prepričana, tako kot niti zdravniki v ukc-ju niso bili..oz. so bili glede diagnoze dokaj prepričani, ampak začudeni, ravnotako kot naša pediatrinja in pediatrinja ki je sina spremljala takoj po rojstvu. Zato sem vas tudi vprašala, če bi mi znala mogoče vi pojasniti kako lahko do tega pride, ker so mi vsi zdravniki do sedaj rekli, da je precej čudno da ima skoraj donošen otrok to težavo. Besede zdravnice iz intenzivne terapije v UKC (žal se ne spomnim imena) so bile, da je otrok v nijihovo oskrbo prišel v precej slabem stanju, da je pljuča imel zelo zapacana in so iz njih dobili ven precej ‘materijala’…ne vem ali je s tem materijalom dejansko mislila na te membrane ali kaj drugega…
Me je pa dr. Fistrova kasneje na oddelku za neonatologijo spaševala, če se je med nosečnostjo morda zgodilo kaj posebnega, kar bi lahko upravičilo to stanje…rekla je namreč, da niti one ne bi znala natančno razložiti zakaj je do tega prišlo..morda zaradi cepljenja proti ‘novi’ gripi? No, sicer mislim, da to ne bi smelo biti krivo glede na to da so mi trije različni zdravniki rekli, da lahko to teorijo ovržem.

No, morda pa je res pravilna vaša diagnoza. Sicer pa je to havala bogu za nami.

Še enkrat hvala za odgovor.

Spoštovana,

pri novorojenčku, ki ima zaradi potrebe po podpori dihanju vstavljeno sapnično cevko (tubus), medicinske sestre pogosto posrkajo tisto, kar se v cevki nabere – gre za izločke celic, ki obdajajo pljučne mešičke ter male in velike dihalne poti. Teh izločkov je zlasti veliko ob vnetju – bodisi zaradi bakterij (kot npr. ob sepsi s pljučnico) ali drugih “dražečih” dejavnikov (že sama prisotnost tubusa pomeni draženje zaradi “tujka”). Rečemu jim “asprat traheje = sapnice”. V izločkih pa nikoli ni hialina, ki se odlaga znotraj mešičkov. Ko vam je zdravnica rekla, da so bila “pljučka zapacana”, je torej mislila na ta “material” – izloček.

Cepljenju proti novi gripi (napačno in senzacionalistično) pripisujejo marsikaj, zanesljivo pa ni možno povleči nobene povezave med cepljenjem in težavami vaše novorojenke.

Srečno, naj bodo težave le še (zoprn) spomin,