otrok noče na stike z očetom
Moj 7-letnik ta vikend ni šel k očetu, čeprav bi moral. Ocenila sem, da je to za otroka ta vikend dobra odločitev. Če bi ocenila, de ne želi k očetu iz brezveznih razlogov, bi moral iti.
Sicer pa, ko gredo otroci v puberteto in se začnejo več družiti s svojimi vrstniki si svoj čas že sami razporejajo. Mislim, da bi vsak srednješolec imel možnost prilagajanja urnikov. Je pa po mojem odvisno od očeta, kako se otrok pri njem počuti. Se dolgočasi, ima tam v bližini kake prijatelje,…?
Zakaj dopustite da otroci vladajo, stiki so določeni z razlogom. Otrok ima dva starša, naj ima oba. Vikend, ko je pri drugem staršu je namenjem otroku in staršu in ne vidim zakaj bi morali biti otrokovi prijatelji kje blizu.
Pa dajmo razmišljat in ne pustit da otroci vladajo, skrbnikom se pa super zdi, ker s tem nagajajo svojim ,, z ljubeznijo vdanim,, in potem z gnojnico politim bivšim partnerjem.
Malo odraslosti prosim.
Tisti, ki trdite, da otrok lahko sam odloča o stikih že pri osmih ali dvanajsih letih, se motite. Takrat se lahko odloča o tem, s kom bo živel. Stiki pa se morajo izvajati do otrokovega 18- tega leta, razen če gre za objektivne razloge, da stik otroku škoduje, kot je že nekdo zgoraj omenil. Starš, pri katerem otrok živi, je dolžan otroka pripraviti na stik.
Točno tako je in nič drugače. Ne pišem na pamet, ker sem bila pred časom vabljena na CSD, ker hči ni želela več videti očeta in ga tudi ni kakšno leto obiskovala. Potem pa se je čez kakšno slabo leto oče spomnil, da onemogočam hčeri stike, čeprav mu je dala jasno vedeti, da ne želi imeti več stikov z njim. Bila je stara namreč 17 let. Na CSD so mi razložili, da sem jo do 18-tega leta dolžna pripraviti na stike z očetom. Socialni delavec je dobro poznal našo situacijo (neplačevanje preživnine), vendar je rekel, da je zakon tak in da ne gre drugače.
Bila sem čisto iz sebe, ker nisem mogla verjet, da je kaj takega možno. Na koncu me je pomiril z besedami, da naj še zdržim dobre pol leta, ker potem bo tako hči stara 18 let in se bo smela sama odločat.
Moja mlajša otroka redno hodita na stike. Oče jih izvaja bolj po domače. Jaz otrok na stike ne “pripravljam” več, saj je bilo zelo hudo, ko sem otroka na stik pripravila, potem pa očeta ni bilo. Sedaj se jaz trudim za moje odnose z otroci, oče naj se trudi za svoje. Če otrok k njemu noče it, je z njunimi (med otrokom in očetom) odnosi nekaj narobe in jaz ne bom zaradi tega izpostavljala mojega odnosa z otrokom. Naj se oče potrudi sam.
Čim bom ocenila, da je potrebno, dam na sodišče vlogo za zmanjšanje stikov. Zahtevam sodnega izvedenca, da oceni primernost očeta za stike. V kolikor dobim še eno mnenje le-tega, brez, da izvedenec očeta sploh vidi, tožim sodnega izvedenca. Mojih otrok nihče ne bo silil v stike, sploh, ker je alkoholik. Ko sem se ločevala, se nisem znašla. Bila sem čisto na dnu. Sedaj sem močna in za dobro otrok se bom borila tako, kot se meni zdi primerno.
Najstarejši otrok očeta vidi le redko, takrat ko se sam odloči.
Hvala, hvala!
Moram pa pripomnit, da nisem edina taka na tem forumu, kar nekaj nas je. Pa nisem popolna mama. Ko enkrat prideš na dno imaš samo dve možnosti: ali ostaneš na dnu (in otroci s tabo), ali se pobereš in postaneš še bolj močen. Bistveno pa se mi zdi, da imaš v glavi razčiščeno kaj je pomembno in kje so meje, do koder greš, v vseh stvareh. Mene so vse institucije že povozile. Sedaj se zanašam še samo nase. In življenje je postalo lepo. Uredila sem si življenje in odnose (kolikor toliko) in ne dovolim, da grem z otroci vred še enkrat navzdol. Samo nebo je še meja.
Ste povedali že vse, pa vendar,…
Ločili ste razliko ko otrok lahko odloča sam kje bo živel in ne da je meja postavljena tudi glede stikov.
Pri nas je tako, da OBA upoštevava željo otroka, če pač ne želi it k očetu, ne gre. Oče se trudi, jaz se trudim, po večini ratuje, se pa zgodi tudi da ne. Za stike se dogovarjamo sproti, stanje traja že dobra tri leta. Je naporno, ampak NIHČE od naju ne igra na silo in tudi ne bova.
Kaj pa sva s tem naredila, bova vidla čez nekaj let.
Če otrok noče na stike k drugemu staršu, je vzrok vedno ta da mu prvi starš to preprečuje. Lahko tudi zelo prefinjeno, da nihče tega ne opazi. Prvi starš pač ustvarja vzdušje, ki je odklonilno proti drugemu staršu, čeprav se to morda nikoli ne izgovori na glas, in otrok se pač poistoveti z vzdušjem prvega starša in je odklonilen do drugega.
To je pravzaprav logično in drugače ne more biti. Če vedno piješ kamilični čaj pač dišiš po kamilicah, in ne po šipku, ki ga nikoli ne piješ.
Je pa hinavsko ko se prvi starš pretvarja, da podpira otroka k stikom z drugim staršem, otrok pa KAO noče iti k drugemu staršu na stike.
Da se prvi in drugi starš tako lepo razumeta in sodelujeta in tako lepo sodelujeta pri vzgoji skupnih otrok, samo otrok je neki čuden in noče sodelovati je laž. A sta se starša zato ločila, ker se tako zelo dopolnjujeta?
Zelo verjetno je catch v denarju, ki ga prvi starš vleče od drugega.
pa lepo vas pozdravlja 1.starš, ki se ne spreneveda
Če bi ti bila mati najinega otroka in bi ga na stike vezala odredba ali sodbe in se z mano prej ne bi posvetovala, temveč bi zgolj “ti ocenila, da so ta vikend za otroka bolJši odpadli stiki”, bi v kratkem doživela kakšen obisk, ki bi za posledico imel vsaj par dni bolniške!!!
Kot kaže je ta forum protisloven sam sebi, komuniciralo naj bi se z besedami, velika večina prisotnih žensk pa vedno znova dokazuje, da besed ne razume. KAJ JE LAHKO ŠE BOLJŠI PRIMER ŽENSKEGA NASILJA???????????????????????????????????????? Nedopustno je neskončna samovolja mater in NEDOPUSTNA JE IGNORANCA, LEŽERNOST, BUTASTI ZAKONI IN AROGANCA PRISTOJNIH USTANOV REPUBLIKE SLOVENIJE, KI TO MIRNO GLEDAJO, DOPUŠČAJO, KASIRAJO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
No, če to naredi moj bivši mož gre direktno v zapor, ker je že sedaj na pogojni zaradi nasilja v družini.
Otrok pa na stik ni želel iti, ker je imel v tem času tekmo, na katero ga oče ne bi peljal, ker je predaleč za vozit in po njegovem škoda bencina. V času stikov je otrok že zamudil nekaj tekem, tako da je preverjeno. Meni je lažje, da takrat, ko ima otrok v času stikov obveznosti, za te obveznosti poskrbi oče, le da se njemu to ne zdi potrebno. Sicer pa je to prvi stik od prve odredbe o stikih (2009), ki je odpadel, ker je otrok to želel (in jaz se z njim strinjam). Tistih, ki so odpadli zaradi očeta (ker je pozabil, ni imel časa,…) niti ne štejem več. Za poleti mi je javil krajši termin, kot je dogovorjeno na sodišču. Bom zopet jaz kriva, ker jih ne bo imel, kolikor je dogovorjeno? Pa sem ga opozorila, da par dni manjka na razporedu. Termine za počitnice si lahko izbere sam, tako kot njemu paše, jaz se temu prilagajam.
Verjetno sem res tako zlobna, da me je treba takoj prijavit, kaj ne?