Verjetno kot vsaki novopečeni mamici se poraja ogromno skrbi in tuhtanj ko pride iz porodnišnice. A, da obrazložim par dejstev. Nosečnosti sva z možem bila iskreno vesela, saj sva se tudi dolgo trudila. A je po par letih le uspelo, čeprav nisva več rosno mlada (jaz 36 mož pa 41), smo otročka vsi resnično nestrpno pričakovali. Vso nosečnost sem se počutila zelo dobro in zdravo. Dokler ni prišel ta nesrečni dogodek v bolnici. Namreč, ko se mi je zdelo, da mi rahlo odteka voda po kapljicah (rjavkast izcedek) sva z možem odhitela v porodnišnico. To je bilo 26.7.2016 popoldne sva prišla v Celje. Tam me je pregledal zdravnik in rekel, da je bil razpok. Takrat so me sprejeli v bolnico, mi dali zdravila (antibiotike) in me nastanili v bolnišnično sobo. Nato so se mi začeli naravni popadki, na 5 min. Tako sem prebedela prvo noč s temi popadki.. Sledila je druga noč tudi s popadki, a so že malo pojenjali. Pregledana sem bila, a nisem bila dovolj odprta za porodno..Tudi plodovnice niso pregledali. Prav tako niso naredili ultra zvoka plpda. Sledila je tretja noč, ko lahko rečem, da sem bila od bolečin že rahlo omotična. Končno so me določili za porodno, že vso izčrpano po treh nočeh naravnih popadkov, sem dobila umetno sprožitev poroda šele po neprespani noči in čakanju v porodni sobi..Porodila sem otroka 29.7.2016 ob 12.15 uri čisto izmučenega od dušenja v lastnem mekoniju v vseh teh nočeh (3980g in 54cm). Rekli so, da se je rodil bolan in da bo dobival tudi on antibiotike. Na začetku je dobil še kisik. Dobil je velike količine infuzije in antibiotike v rokice in glavo. Med tem zdravljenjem je dobil še zlatenico in imel fototerapije. Lahko si predstavljate moje počutje pri prvorojencu s katetrom na glavi in pod lučjo zaradi fototerapije, sama pa že od 26.7. v bolnici. Otrok se mi je zdel čisto zalit in omotičen. Vmes sva se vendarle poskušala dojiti, a pri vseh teh napravah in aparaturah je bilo vse skupaj težje. Domov so naju z otrokom poslali 4.8.2016. Po 10 dneh bolnice. Grozno.
Sedaj pa me brez leporečenja zanima, kakšne posledice vse lahko dobi otrok, če pri njemu sumijo tak infekt (klin. + lab.), th: ab 7 dni, ikterus oz. da ga je resnično dobil (v odpustnici piše: P399 infekcija, značilna za perinatalno obdobje, neopredeljena)? In ali ni bila dolžnost bolnice, da rodim otroka v roku 12ur in ne 4 dni po prihodu v bolnico, čeprav ctg ni kazal znakov stiske ploda – srčni utrp je bil vseskozi baje normalen)? Oziroma kakšne možnosti ima fantek, da bo normalen (če veste približno v procentih), brez motenj v duševnem ali telesnem razvoju? Veliko jih pravi, da to lahko izzveni a mene zanimajo predvsem dejstva. V bolnici sem imela ves čas občutek, kot da mi nekaj prikrivajo, sama pa sem bila pod vplivom vsega skupaj, da nisem videla prave slike. Sedaj ko smo doma, se slika počasi bistri, a dvomi ostajajo. Prosim, če vi lahko poveste kaj več na podlagi napisanega.

Hvala za vaš čas in odgovor.

Spoštovani,
pravzaprav se iz celotne zgodbe da videti le, da sta bila tako vi kot vaš plod v času priprave na porod in med porodom v stresu, deloma očitno tudi distresu. Iz zgodbe ni jasno razvidno, kdaj se je dejansko porod začel, da bi potem res smel trajati do 12 ur. Vam se je seveda zdelo, da je porod trajal 3 dni, ampak dejansko je trajal tisti čas, ko ste se aktivno odpirali od 3 cm dalje. Seveda ne trdim, da porod ni bil dolg in težak, nenazadnje je bila tudi teža ploda nadpovprečna. Del zlatenice gre ne le na račun daljšega poroda in distresa pri plodu ampak tudi na račun plodove teže, ki je deloma mogoče tudi posledica neugodne presnove (morda neugotovljene in neurejene NSB?).
Kakorkoli, posebne tabele tveganj za psihofizični razvoj otroka po takšnem porodu nimam. Morda vam o tem lahko kaj več pove kak pediater, ampak tudi v to dvomim.