Pozdravljeni!

Na otroku delava že 13 cikel. Partner je bil na spermiogramu, pa je vse ok.
Prejšnji teden sem bila na krvni preiskavi hormonov, kjer sem dobila sledeče izvide:
– S-TSH – 3.53
– S-FSH – 5.8
– S-LH – 4.0
– prolaktin – 6.0
Komentar S-LH: hemoliza vzorca, ki lahko vpliva na S-LH v serumu.

Septembra se šele lahko naročim na preiskavo prehodnosti jajcevodov, za tem pa imam pregled pri ginekologu.

Zelo ma zanima kaj pomenijo izvidi krvi, prosila bi vas, če lahko komentirate. Pa še to, na odvzemu krvi sem bila 6. dan cikla.

Najlepša hvala in lep dan!

Spoštovani,
6. dan ciklusa je sicer poznim, ker je običajni razpon med 2. in 5. dnem , ampak vrednosti LH in FSH niso previsoke. Morda je malce višja od zaželene TSH, zato gre lahko za latentno hipotirozo (slabše delovanje ščitnice). Morebiti bi kazalo obiskati thirologa in ga prositi, če vam odmeri nizek odmerek dodatka tiroksina, toliko, da bi TSH padel na vrednost pod 2.

Pozdravljeni!

Hvala za odgovor.
Ginekologa imam na Leonišču in tam so mi rekli, da naj grem med 3. in 6. dnevom cikla. Rahle krvavitve sem dobila v sredo proti večeru in nisem vedela kako naj štejem. Kolebala sem med petkom in ponedeljkom, pa sem potem šla v laboratorij v ponedeljek dopoldan.
K tirologu grem sama, ali me to potem napoti ginekolog? Je to lahko dovolj velik razlog, da mi ne uspe zanosit?

Najlepša hvala za vaše odgovore!

k tirologu vas lahko napoti katerikoli od vaših primarnih zdravnikov (ginekolog, splošni zdravnik). Če bo to izboljšalo možnosti zanositve, sicer ne vem, možno pa je, sicer ne bi priporočali določene ravni TSH pred zanositvijo.

Pozdravljeni!

Kako pa to, da je TSH toliko previsok (3,53), da bi lahko vplival na zanositev, čeprav je še v mejnih vrednostih (0.55-4,78)?

saj ni previsok, je le v območju, ki nakazuje latentno hipotirozo, torej stanje, pri katerem je ščitnica na zgornji meji kapacitete in lahko v nosečnosti popusti. Ne gre torej še za pomanjkanje ščitničnega hormona ampak za stanje, v katerem ščitnica dela z maksimalnimi zmogljivostmi. V nosečnosti so namreč zlasti v začetku potrebe po ščitničnem hormonu večje kot običajno.

Spoštovani dr. Pušenjak.
Bom svoje vprašanje napisala kar pod to temo glede na to, da so na izvidu krvi tudi vrednosti vitamina D navedene v sklopu hormonskih preiskav. Ker je moja zdravnica ravno odšla na dopust, se obračam na vas.
Iz izvida lahko razberem, da znaša vrednost 25 hidroksi vitamina D – 37,0 nmol / L (pomankjanje <50, nezadostno 50-74 in zadostno 75-200.
Stara sem bila ravno 40 let.
Mi lahko, prosim, svetujete, kako izboljšati svoje vrednosti D vitamina?
Prebrala sem namreč, da je pomanjkanje tega vitamina vpliva na proizvodnjo ženskih hormonov in na pojavnost materničnih miomov. Kakšno je vaše mnenje o tem?
V bistvu imam probleme z obojim. Če bi bilo možno bi še rada zanosila.
Me pa tudi zelo pogosto trga v mišicah in sklepih.
Sicer pijem veliko mleka (vsaj 4-5 dl mleka dnevno – zjutraj) in jem raznovrstno hrano. Seveda bom v teh dneh poskušala biti čim več na soncu. Ostale vrednosti v krvi imam kolikor toliko v redu. Ali menite, da gre za malabsorpcijo? Po drugi strani sem tudi prebrala, da vnos vitamina D s hrano nima velikega pomena. Lepo prosim za vaše mnenje in nasvet. Hvala in lep pozdrav. Barbara

Spoštovani,
samo sončenje, za zadostno oskrbo z vitaminom D, pomeni 20 minut področja obeh rok, dekolteja in obraza brez zaščitnih faktorjev na soncu med 12. in 15. uro v mesecih od aprila do septembra. Sicer pa žal ne vem točno, koliko i.e. vitamina D je treba zaužiti, da pokrijemo vsakodnevne potrebe po vitaminu D. Vitamin D je zelo pomemben za omogočanje vsrkanja kalcija v telo in če ga je premalo, je tudi vsrkanje kalcija lahko okrnjeno, četudi ga zaužijemo redno in dovolj. Trganje v mišicah in sklepih bi lahko bil med drugim tudi simptom pomanjkanja kalcija.
Kako je vsebnost vitamina D povezana s tvorbo miomov, ne bi vedel, nisem pa o tovrstni zvezi še nikjer slišal niti bral.

Spoštovani.
Preden sem zastavila vprašanje, sem preverila na forumu, če mogoče že obstaja odgovor in sem našla tole: Vaš link. Ker ni podpisan noben avtor in ni navedenih nobenih virov informacij, sem želela še vaše mnenje o tem. Hvala za odgovor. 🙂
Prosim še za vaše mnenje ali torej glede na mojo vrednost vitamina D, ki je bila res izmerjena že pred 1 mesecem – tako da se ne spomnim, koliko sem bila tiste dni na soncu. – Ali bi torej zadostovalo, da sem vsak dan 20 min na soncu ali naj vseeno grem s tem do zdravnice, če lahko dobim še kakšen nadomestek? Hvala in lep dan vam želim! Barbara

Spoštovani,
mislim, da iz te teme ne gre delati prevelike drame. Članek, ki ste ga citirali, sicer vsebuje resnične podatke, ki pa so po mojem mnenju precej vzeti iz vsakokratnega konteksta, površno povezani in zveze med pojavi preveč poenostavljeno utemeljene, zato je članek le na videz informativen, v bistvu pa ne pove nič, kako v konkretni situaciji ravnati v zvezi z vitaminom D. Deluje v bistvu kot članek iz kakšnega tabloida za površno ubijanje časa na plaži. V članku pogrešam natančnost izražanja in spoštovanje logike (npr. sončna svetloba ni nikakršen podatek, saj je za tvorbo vitamina D potreben določen odmerek določene vrste UV svetlobe, ki je v zadostni količini na voljo le med 12. in 15. uro, izven tega obdobja dneva pa je skoraj nepomembna). Izpostavljanje vidni “sončni svetlobi” torej ne doprinese k tvorbi vitamina D skoraj nič. Različne trditve so si celo nasprotujoče, saj po eni strani članek trdi, da vnašanje vitamina D s hrano ni pomembno, po drugi pa našteva hranila, ki so bogata z vitaminom D in jih posredno priporoča. Ne vem, meni deluje kot na hitro s “copy-past” iz različnih virov sestavljen članek, ki deluje nepovezano in neinformativno. Zveza med vitaminom D, PCOs in AMH je npr. povsem nelogično predstavljena, saj po eni strani članek trdi, da je ob nizkem vitaminu D več PCOs, po drugi, da vitamin D spodbuja izločanje AMH, vemo pa, da je eden pomembnih posledic PCOs izredno, nadpovprečno visok AMH. Nekaj v teh trditvah torej zanesljivo ne bo držalo, oziroma je vsaj nakazana povezava med temi tremi pojavi v članku nesmiselna, verjetno sta zamešana vzrok in posledica, kar kaže na to, da je članek napisala laična, morda osebno zelo zavzeta, vendar za tovrstno pisanje ne dovolj podkovana oseba. Zato članek verjetno tudi ni podpisan…:-) To je le nekaj misli o pripetem članku. Verjetno bi se našlo še kaj…