preživnina za polnoletnega
mene pa nekaj zanima. dopolnila sem 18 let in z februarjem se bom sama odselila v podnajemniško stanovanje. po očetu dobivam 460 evrou družinske pokojnine in hodim v šolo. zanima me, če mi je mama dolžna plačevati preživnino? tudi štipendije nimam. ali bi jo z naslednjim letom dobivala, če bi dala vlogo?
Glede štipendij je vse odvisno od vrste in kriterijev za pridobitev le-teh (uspeh, cenzus, smer šolanja…).
Ker si polnoletna si sama odgovorna zase in se lahko tudi sama prežviljaš. Ker se še redno šolaš ti po pokojnem očetu pripada družinska pokojnina. Otroci, ki živijo z obema staršema, sploh ne dobivajo nobenih takšnih dohodkov na svoj račun, saj se morajo s starši dogovoriti za preživljanje. In če se starši odločijo, da jih ne bodo več preživljali…potem… ali pa če starši nimajo sredstev za financiranje njihovega študija….Tako da ne vidim nobenega razloga zakaj bi ti mama MORALA plačevati preživnino, seveda pa ti lahko ona tudi kaj primakne za študij v drugem kraju, mar ne? Najbrž se bosta pač o tem morali dogovoriti.
Glede samih preživnin ti pa lahko rečem, da so le-te za polnoletne otroke precej nižje od tistih za mladoletne, ker sodišča upoštevajo tudi njihovo zmožnost za delo (študentsko) četudi se še redno šolajo.
Zivim v tujini in pred kratkim sem obema otrokoma placal letalski karti, da sta me obiskala. Ali se znesek kart steje k prezivnini? Da bi mi bivsa zena placala prezivnino za tisti mesec, ko sta bila oba pri meni, ji niti na misel ni prislo. Od locitve do sedaj sem prezivnino placeval popolnoma redno, pred kratkim pa mi je skoraj polnoleten otrok rekel, da me ne potrebuje in pri vzgoji nikoli nisem imel nobene besede niti moznosti, da bi si jo priboril, saj otroka ze od locitve zivita pri njuni mami. Moje mnenje in zelje nikoli niso bili pomembni. Poleg tega pa sem bivsi zeni ze ob locitvi pustil svoj delez skupnega stanovanja. Zdaj razmisljam, ce bi nehal s placevanjem za polnoletnega otroka, ki se sicer se vedno redno sola, in seveda nadaljeval s placevanjem samo za mladoletnega, saj imam v novem zakonu se enega mladoletnega otroka. Je to mozno?
Si se tako daleč odselil ti ali oni?
Preživnina so stroški na letni ravni, deljeni z 12. Pri tem je vsaj deloma upoštevan tudi čas, ki naj bi ga otroci preživeli z drugim od staršev. Mesec dni počitnic pri tebi bi moral biti tebi še kako v interesu, ne pa, da gledaš na to kot strošek.
Če si v EU, te bodo zaradi neplačevanja preživnine ganjali kar tamkajšnji dacarji, zato se raje ne hecaj.
se lahko preživljaš sama. Pa saj to je jasno vsakemu kmetu. Mislim kakšna bizarna država, da polnoletni otroci (večni študenti al kdo???) tožakajo svoje starše in iz njih vlečejo denar. Pri nas v Evropi se preživlja otroke kvečjemu do polnoletnosti, končanja gimnazije ali max 20 leta. Kakšno sodišče neki????? ne bit smešni nooooo!
Morda pa je smiselno, da se prebere zakon in se ravna v skladu z njim. Ni vedno vse tako mora in mora.
Ja, ko eden od staršev odide to pomeni, da drugi večinoma skrbi za otroke. Lahko rečem da je razmerje takoj 70% : 30%. In ni računa v denarju in v času.
Če imamo otroke radi se trudimo da smo z njimi in tako lahko vplivamo na njihovo vzgojo in poglede v družini. Če se živi v tujini in se vidiš z otrokom 1 mesec v letu, to pa res ni čas, ko lahko kar spremeniš neka prepričanja otrok.
Lahko seveda nehamo plačevati preživnino drugemu staršu, vendar pa ima otrok možnosti za tožbo.
Oziroma ko je polnoleten, samo on lahko toži starša za plačilo preživnine.
Ja otroke imamo za celo življenje. Res pa je zakonsko določeno do 26 leta oz. do zaključka študija. Tudi tukaj ni tako za večne študente. ….
Ok, vse je razloženo v zakonu o družinskih razmerjih…
No, cec, krcas me lahko kolikor te je volja. Poleg napisanega pa nisem povedal, da si zelim, da bi otroka prisla k meni studirat, da sem ju pripravljen prezivljat (stanovanje in hrana) brez da bi mi njuna mama kaj dajala za to. Problem je, da imata pri njej prevec permisivno vzgojo (nobenih sankcij za pitje in kajenje pri 14 ali 15 letih), in vesta, da jaz kaj takega ne bi toleriral. Poleg solanja, bi ju poslal delat, da bi otroka videla kako je zasluziti (tako kot dela vecina mladih tukaj)in ne bi imela ne volje, ne casa in ne energije za neumnosti. Poleg tega bi za faks morala vzeti kredit in bi jima bilo zelo do tega, da ga cimprej zakljucita. Postala bi samostojna, disciplinirana in razgledana cloveka, a ker je lazje delat bedarije in dobit stvari po liniji najmanjsega odpora pri mami, sta raje pri njej, jaz naj pa placujem prezivnino za odrasle ljudi. Ni cudno, da je Slovenija tam kjer je, ce vzgajate lenuhe in nesamostojne ljudi, ki so vecni studenti in jih je treba zivet, ko so ze skoraj v srednjih letih. Take zakone imate res samo v Sloveniji. Toliko o tem, koliko sem materialist…
Glej, saj tvoji nazori so čisto ok, jaz sem skozi te faze že šel pred leti in marsičemu ti lahko pritrdim.
Je pa želja vsakega ločenca poskrbeti tudi za svoje potomce in jih nekako usmeriti v življenje, včasih pa se pač stvari ne izidejo najbolje. Krivično je očitati “nam”, ki smo pač v Sloveniji (in se tega ne sramujemo), ter tretirati vse enako. Posameznik do drugega se razlikujemo ljudje, pa pri tem po moji logiki ni prav nič pomembno, kje živimo.
Temelj tvornega sodelovanja ločenih partnerjev pri vzgoji otrok se ne konča z ločitvijo, tam se pravzaprav začne. Seveda z nekaj sto alinejami plusov in minusov, to pa itak.
LP
cec
Če sta stara 14 in 15, sta še daleč od polnoletnosti in tako stare otroke tudi v tujini še vedno preživljajo starši, delajo pa srednješolci tudi pri nas – tisti, ki seveda hočejo in nimajo preveč dela s šolo. Vendar je to omejeno bolj na počitnice. Moraš razumet, da je pri nas mogoče težje najti delo kot pri vas. Moji otroci sicer še niso tako veliki, lahko pa povem za otroka od kolegice, ki je v srednji šoli delo našel izključno v firmi od mame, za kelnarit so pa pri 15 še premladi, bejbisiterke so pa pri nas v glavnem babice, redko kdo jih najema (mogoče je edino v LJ tega več).
Pa še tole me je malo zbodlo: živela bi pri tebi, vzdrževala bi se pa sama. Itak, da potem mami ne bi bilo treba plačevat preživnine. Še vedno me pa moti, da te boli, ker si “moral” plačat preživnino tudi za tisti mesec, ko sta bila otroka pri tebi. Če bi bil v Sloveniji, bi bila otroka pri tebi vsak drug vikend (če bi ti seveda imel interes), kar bi naneslo več kot mesec dni v kosu, pa bi vseeno plačeval preživnino.
Drugače se pa strinjam s tabo – tole z vzdrževanjem je pri nas preseglo vse zdrave meje.