varanje in depresija … ločitev
Lepo pozdravljeni,
še nikoli nisem pisala na forumih, zdaj sem prvič v situaciji, ko sprašujem za nasvet.
Poročena sva sedemnajst let, v družbi veljava za izjemno uglašen par. Sva partnerja v pravem pomenu besede, na vseh ravneh, tudi pri karieri. Zaradi dela sva morala nekaj časa živeti narazen, a na način, da sva vse vikende preživljala skupaj. Mož pa je postal pomemben direktor in med njegovim osebjem se je znašla ženska, ki je bila pač tam. Prevaral me je z njo, izdal me je na vseh ravneh, z osebo, o kateri še pred nekaj časa ne bi izgubljal besed, češ, da ni vredno.
Ker sva osebno zelo povezana, sem kljub temu, da sva živela narazen, takoj začutila, da je nekaj narobe in vse odkrila. Nič ni lagal, jokal je, opravičil se je, obljubil, da bo končal, jaz pa, ponosna ženska, ki sem mislila, da ne bi nikoli oprostila česa takega, sem v solzah ugotovila, da se za zakon boriš, ne pa kar odideš. Trajalo je več kot eno leto, prvič sumničenja, potreba po preverjanju, njegova slaba vest in bolečina, ker me je prizadel in velika velika ljubezen naju obeh.
Res sva se trudila, a jaz sem zahtevala, da jo ali postavi pred vrata ali prestavi nekam, kjer mu ne bo nosila kovčkov (tudi na službenih poteh v tujini), on je vztrajal, da je zadevo uredil in da ne bo spreminjal stvari, ker bi bilo potem še bolj očitno.
Ona, tudi poročena, je z očitki o nesposobnosti uničila svojega moža (bila je pač zaljubljena v mojega), in se od njega ločuje.
Moj mož je pred dvema mesecema predlagal isto. Predlagal mi je, da se razideva. nato pa se napil (ne pije), razbijal po stanovanju, jokal, da ne more več, da sem ga ubila s svojim nezaupanjem, s svojo bolečino, da se je zlomil, kot še nikoli.
Od takrat pravi, da ne more več biti z menoj, pošilja pa mi rože, tudi takšne, ki sem jih nosila v poročnem šopku, me kliče in pravi, da je samo želel slišati moj glas, vedeti, kaj delam, kako sem.
Naj povem, da po vsem, kar se je zgodilo, še vedno vem, da svojega moža ljubim, da takšnih ljubezni ni, vem, da tudi on ljubi mene, a se bojim, da bo padel v kremplje pokvarjene ženske zgolj zato, ker je ranljiv, razsut, poln občutkov krivde in bolečine zaradi moje bolečine. Ona bo olajšanje, ne bo ga obsojala za dejanja, ki jih je storila tudi sama, ne bo ga spominjala na vrednote, ki so mu pomembne, pa jih je izdal, ker njej niso, prisesala se bo nanj, dokler ga bo moč izkoristiti.
Zakaj se morda bere, kot da sam nima svoje volje in je žrtev? Ni slabič, je močan moški, a se je zlomil. Mislim, da je padel v globoko depresijo, stopil je čez rob, kljub temu pa mora vsak dan opravljati odgovorno službo, kjer še vedno dela cele dneve. Samo, da zdaj nima mene, da ga napolnim z energijo, pobožam in ga objamem.
Bojim se zanj, za njegovo zdravje (depresija je v družini, prej pri njem nobenih znakov), prizadeta sem, jezna, misliti bi morala na svoje strto in pohojeno srce, pa mislim nanj.
Sem liberalna ženska, odprta in izobražena, moški me še vedno radi pogledajo, samo jaz vsa leta nisem pogledala nikogar. Ker sem videla le njega.
Nisem verna, a sem poročena v cerkvi, ker si je to on želel. Zdaj se želi ločiti, jaz pa to nočem. Vem, da je moški mojega življenja, jaz pa ženska njegovega. Vem, da bom, če se ločiva, jaz čez dolgo dolgo časa začela funkcionirati in preživela, on pa se bo takoj vrgel v novo vezo, potem se bo pa še enkrat zlomil. Ker ona ni jaz in nikoli ne bo. Pa ne zato, ker sem tako idealna, tudi on ni, a sva idealna drug za drugega.
Ne vem, kaj naj storim, da rešim najino ljubezen, bojim se, da bo šlo predaleč in da bo potem tudi z zdravjem hudo. Njegova kariera bo ob prvem zunanjem znaku slabosti šla po gobe…. so morski psi na tem področju … delo pa mu pomeni ogromno in če izgubi še to, bo dokončno izgubil tla pod nogami.
Kakšen nasvet, kaj storiti? Povejte, sem nora, bi morala poskrbeti le zase in pustiti, da se zgodi, kar se verjetno bo? Naj neham upati in zahtevam svoj del vsega ter za vedno odidem?
Hvaležna vam bom za odgovore.
Nika
Draga Nika,
pomembno je vedeti, da sta dve “košari”. V eni je ljubezen, ki veže partnerja oziroma, kot mi zelo pogosto povedo pari, ki se ločujejo, a vseeno še pridejo k meni v Svetovalnico, da se pomenijo na nevtralnem terenu, če je res vse odmrlo, se razdrlo, kar sta imela … ali pa je še kaj možnosti in iskric, da se obudi odnos. Da, v drugi “košari” pa je partnerski odnos. Žal se zelo pogosto dogaja, da se imata partnerja še vedno rada, a je odnos zamrl, se je razvodenel ali pač umrl.
Glede na izkušnje s pari v zelo podobnih situacijah, je resnica vedno vmes in sicer je dejstvo, da vajin odnos na žalost ni bil tako zelo rožnat in srečen, vsaj kar se tiče vašega moža, saj če bi bil, ne bi dotične sodelavke sploh opazil. Zakaj pa bi jo, če ima doma tako naklonjeno, ljubečo, nežno in pozorno ženo? Ja, marsikdo bo rekel, da se to lahko zgodi vsakemu, takšna prevara….a dejstvo je zopet, da gre tukaj za odločitev, da gremo v posteljo z nekom na skrivaj, čez plot in s tem je povezana odgovornost do partnerja, s katerim smo v recimo da srečni zvezi, kot jo vi opisujete, da je bila.
In ja, malce je res nenavadno, da ste v tako močnem stanju zanikanja lastnih občutenj, jeze, razvrednotenosti, prevare, da za moža iščete “milijon” izgovorov in izražate skrb za njegovo zdravje. To je sicer hvale vredno, a on je odrasel moški in vi niste njegova mama! Mož bo moral v celoti sprejeti odgovornost za to, da se želi od vas ločiti in razdreti to vajino zvezo in verjetno to žal pomeni tudi osebnostno erozijo ali kot ste omenili depresijo. S tem se bo moral soočiti on sam in se pomeniti sam s seboj ali si bo poiskal strokovno pomoč preden bo res vse razdrl, torej se res odločil, da odide od vas.
A vi, draga Nika, se malce vseeno ozrite v svoj srček in lastna občutenja. Kako se počutite, ko vas želi zamenjati vaš moški za neki drugi “model” in ob tem trdite , da vas še vedno ljubi? Saj vas ima verjetno res še rad, zato ne more kar vsega razdreti, a vajin odnos ima očitno velike luknje, ki jih je hotel zakrpati z neko drugo žensko.
Razmislite. Ozrite se vase. Magari se z njim dobite, se pomenite, izjokajte žalost in jezo. Naredita načrt in časovnico, kako in kaj naprej. Tudi jaz vama lahko pri tem pomagam, to je pač moje delo in poslanstvo.
Srečno!
Melita
Hvala, gospa Melita, tudi za tisti dve okoli ušes….
Verjetno imate vsaj delno prav, da sem in še vedno živim v mehurčku sreče, najini pravljici, v kateri vi po enem zapisu ugotavljate velike luknje. In nisem njegova mama, kot ste me prijazno spomnili.
Sem žena, ki ljubi, ljubi nepopolnega moža. Zato se moram verjetno res zazreti vase in se soočiti z realnostjo, ki si jo je ta mož zamislil. In zastaviti svoje življenje naprej. To nekje v sebi vem. Vem pa tudi, kaj to pomeni za naju oba. Morda se zato oklepam vsake bilke.
Sicer pa – ne skrbite – niso vse noči tako temne in na boljši dan sem že pripravila osnutek sporazuma. Ker sva vse tisto, kar predlagate, napravila in krpala že leto dni in sva danes vsak na svojem koncu sveta.
Želim vam obilo uspeha.
Nika
Avtorica, sočustvujem z vami. Grozno je, vem.
Napisali ste, da je močan moški… ni, žal ni. Tudi prioritete je v svoji nemoči pomešal.
Ko smo v skušnjavi nemočni, se je vedno potrebno spomniti kaj so naše prioritete. To pomaga vedno. Vsakdo se lahko zlomi, a vprašanje je na kateri točki, koliko lahko prenese. Premislite, kje se je zlomil in zakaj. Premislek mora biti hladen, logičen in slika bo jasnejša.
Tako, kot je ga. Melita napisala – niste njegova mama, odločitev je bila njegova, dejanje tudi, posledice nosi družina, a potrebno je prevzeti odgovornost in življenje urediti za naprej tako, da družina (otroci?) čim manj trpi.
Upam, da uredite odnos tako, da bo za vas najbolje.
Srečno.
Hvala, sveže ločen, za dobre želje. Najina otroka sta že odrasla, imata svoja življenja, zelo sta presenečena in ne razumeta dobro vzrokov, a oba sta odreagirala pravilno, povedala sta, da imata rada oba in da bosta vedno otroka obeh. Nikoli ne bi želela, da se postavita na eno stran.
Skušala bom napraviti prvi korak stran od tega strašnega status quo v smer, da rešim svoje življenje.
Hvala za dobre želje, tudi vam želim, da čimprej zaživite s polnimi pljuči. Vse dobro.
pozdravljena
sama sem doživljala podobno kot ti – glede na 25 let poroke in tri otroke pa sem mu postavila naslednje vprašanje ter hkrati pogoj : kaj so tri leta proti vsem skupaj preživetem življenju in proti vsem prihodnjim letom do pozne starosti ?
prepričala ga sem, da si vzameva tri leta vsak zase in da se uradno še ne ločiva
on je šel živet na družinski vikend s pogojem, da če se bo po treh letih odločil za njo, da po ločitvi vikend prodava in da gresta njidva živet nekam na svoje
jaz sem ostala v naši hiši z otroci, kamor nas je hodil obiskovat
konec najine zgodbe ?
po niti enem letu skupnega življenja na vikendu je zveza z njo razpadla – vikend smo prodali, vrnil se je živet nazaj k nam in vsi se delamo, kot da se ni nič hudega zgodilo
ker v resnici se ni nič tako hudega zgodilo – ker tista ta prava ljubezen prenese vse , še kaj doooosti hujšega kot hormonski cunami zatreskanosti, kar se res vsakemu lahko zgodi, pa naj se še tako hvalimo in prepričujemo drug drugega da nam pa se že ne more 🙂
stara sva sedaj obadva čez 60, mirno uživava najno zadnje obdobje , otroci nama vozijo vnuke, včasih pobegneva v terme , greva na kakšno potovanje – ampak o tistih mesecih ko se je zatreskal in se želel takoj ločit, pa o njunih 10 mesecih skupnega življenja na vikendu – se pa midva ne pogovarjava
vse je šlo mimo 🙂
meni pomeni največ njegov stavek – ljuba moja hvala, da si ti takrat ostala močna in trezna , ker jaz bi s svojo zatreskanostjo uničil vse
aha, še to sem pozabila napisat, da ljubica ga ni nikoli več iskala in on nje ne, verjetno sta si obadva fajn oddahnila ko je on lahko nazaj k nam odišel, ona pa si je kasneje svojega vrstnika poročila in si z njim družino ustvarila
moja zgodba ni izmišljena, le skrajšala sem jo – tebi pa svetujem, da se boriš za tvojega moža in da ne popustiš
čas pa bo v vsakem primeru vajin zaveznik
lp
Sama nimam tako optimističnega nasveta iz lastnih izkušenj.tudi 24 let zakona-varal pred 15 leti-3x ga dobila-vsakič jokal-vsakič nasedla.Sedaj ko sem ga dobila 4-tič je pa zame dovolj.Nikoli ne nehajo,stvar je samo v tem ali zveš ali ne.Ko bi se ločila pri 1-vič,nebi doživljala teh travm štirikrat.
Ko poskusi enkrat,bo tudi 2,3,4,5…..
Varanje ni stvar a si močen ali ne-to je stvar odločitve-BOŠ-NE BOŠ!!!!
tudi sama še nisem za v smeti,imela šans ohoh,pa nisem-zakaj?Ker se to ne dela,če imaš moža in družino-SPOŠTOVANJE-prvič do sebe,potem moža,potem otrok-PIKA-nobenega opravičila ni.
Če pa se ne razumeš,pa karte na mizo in narazen-odkrito,ne pa za hrbtom.
Sama mislim,da tisti,ki prikrito vara,mu doma nič ne manjka-kot iščejo izgovore-si pač hočejo malo začinit življenje-ker če bi bilo dejansko kaj narobe,bi to odkrito povedali in odšli-ženska ali moški.
Hvala vsem, ki ste se odzvali, pomagajo mi vaša razmišljanja, ne počutim se več tako zelo sama.
Žarna, moj mož je bil doslej dovolj zrel moški, odločevalec na pomembnem položaju, nikoli ni imel težav ne z odgovornostjo ne z modrostjo. Res pa je, da sva takrat ves čas živela skupaj. Zakaj me je varal? Ve, veliko sva se pogovarjala o tem in krivda ni le na njegovih ramenih, preveč sva se ukvarjala z reševanjem sveta in premalo drug z drugim, verjela sva, da sva nezlomljiva. Potem je pač prišla ženska, za katero je izpolnitev najbolj ambicioznih sanj (ker to dejansko je, rada bi bila gospa ta in ta, namesto, da bi izpopolnitev našla v svojem razvoju). Ne govorim samo iz bolečine in ljubosumnosti, bolj iz razočaranja, da je “pobral” kaj takega, saj jo poznam, še službo je dobila po mojem priporočilu.
Zdaj živiva narazen, – jaz sem v tujini – a tudi ko sem bila v Sloveniji, se je odselil na vikend – podobno je napisala “moj nasvet” (res hvala in resnično vam privoščim partnersko srečo, tako modro in srčno ste ravnali), pred vrati pa mi je puščal romantična darila, rožice, kamenčke, ki jih imam rada …. kot da sva še najstnika…
Tudi jaz razmišljam podobno kot “mojnasvet”, ne želim se na vrat na nos ločiti, ne želim pohoditi krasnih let najinega partnerstva zaradi zdrsa, ki ga ni znal obvladati, zaradi napake, za katero ne morem verjeti, da bi lahko postala stalnica njegovega življenja.
On je trenutno prepričan, da se želi raziti z menoj, zato bom pripravila predlog sporazuma, ločila bova najino premoženje (bolje rečeno kredite :)). predlagala pa bom, da z razvezo še kakšno leto počakava.
Ne vem, kaj se bo zgodilo, v tujini mi predlagajo podaljšanje pogodbe, plača je več kot za polovico boljša kot doma (zato sva se tudi odločila, da odidem, da čimprej poravnava kredite, češ, da bova midva vse zmogla), a denar ne pomeni nič, če ga postaviš na tehtnico z ljubeznijo in srečo…
Njofra, razumem, da po vaših izkušnjah ne morete več verjeti, a jaz sem že tako narejena, da še vedno želim videti, da je kozarec na pol poln. Pa nisem naivna, tudi mlada ne več, preprosto želim verjeti, da vredno verjeti v svojega partnerja in se skupaj boriti za najino srečo.
In vsem, res se ne počutim kot njegova mama :)), ravno obratno, ljubim ga celostno, kot ljubi zrela ženska, ki ve, da nihče ni brez napak in ki pozna njegove vrline in toplino njegove osebnosti.
Kakorkoli že, nekako morava presekati ta gordijski vozel, kmalu se v živo vidiva in pogovoriva, kako naprej.
Vsem želim srečo, najprej v vas samih, pa tudi v partnerstvih.
Nika
Halo ! Berem to tvojo odisejado in neki mi ne da miru. Ta tvoj mož je, kot zgleda, edino odločen v tem da se od tebe loči. Ti pa jok in stok o ‘slučajno’ izgubljeni ljubezni češ neodločen tip. Ne ve kaj bi rad in podobne bale… Izgleda da edino kar ve, je tebe da se znebi. Slučajno ? Hmmmm…..
In lepo te prosim …. nehaj mi nakladati o tvoji brigi za njegovo zdravlje. Po navadi dušebrižnici imajo vsak drug interes razen za zdravje osebe.
Drugo, ko berem to tvojo štorijo, ne morem a da ne dobim občutek da si ti v bistvu ena plastična,sterilna oseba. Kot bi rekli Švabi, roža brez vonja.
Navajaš občutke ki jih prevarani doživljajo z grozo kot da bi bila nekakšna lista za nakupovanje.
Res ženska, kaj je narobe s tabo ?
center123,
ne vem, kaj ti ni jasno. Mož se na vse kriplje želi ločiti, ti pa ne, ker je on oh in sploh. Ni te prevaral, ker mu je neka p. tiščala pištolo na glavo in ga posilila. SAM je odpel hlače in jo z užitkom nasajal zgoraj in spodaj. Glede na to, da se želi ločiti, ima razlog, in vajin zakon je (bil) sanjski samo v tvoji glavi. Zanj je že zdavnaj mrtev. Vse, kar naj bi zdaj počel (rože, klici), počne le zato, da si olajšuje vest – s tabo blazno manipulira, ti mu pa dovoliš. Tudi jok je manipulacija – stavim, da gre po ‘izbruhu’ k ljubici in je popolnoma ‘normalen.’
Glede na tvoje odgovore si oblastna in dušeča. Tvoja percepcija vajinega odnosa je totalno patološka. Ločiti se hoče, ker se te želi čimprej znebiti in zaživeti novo življenje – mogoče celo z žensko, s katero te je prevaral.
jaz sem pa prepričana in iz napisanega čutim, da je gospa še kako empatična !
zakaj darwin in podobni zagrenjenci, grobijani ter nesramneži morate kar naprej le žaliti?!
različni smo si !
gospa, vi živite v tujini vaše življenje na način kot ste si ga zastavila in izpeljite odnos z možem na način , kot ste ga nam opisala – ker le tak način je čustveno inteligenten ! po vašem pisanju jaz čutim, da ste krasna oseba 🙂
darwin in njemu podobni – pa kaj je res le gnev in hudobija pravo zrcalo nekoga, ki trpi ker je bil prevaran?
so ljudje kot je gospa, ki so zmožni dvigniti se nad vsem hudim s plemenitostjo !
darwvin poznaš te občutke ?! biti dobrosrčen, nezamerljiv, plemenit ?!! znaš oprostiti ? kaj pa zate sploh ljubezen je ?!
zakaj za vraga pa bi morala gospa po tvoje sovražiti, videti le grdo in absolutno le obsojati moškega, katerega je ljubila in z njim delila dobro ter slabo pol življenja ?! saj pa ni on pošast zdaj zaradi tega če se je zatreskal, če jo je varal in če bi se želel na horuk ločiti…
in ta tvoja prostaškost darwin – pa kaj sam sebe pumpaš z njo, ali kaj ?!
verjetno si že v takšni suši, tako potreben – da si moral dobesedno pričarati način kako ta moški gospo vara ? pa saj si ti dobesedno en velik sadist ! izživljaš se tu na forumu , ker si sam bil prevaran in še tega nisi prebolel in zato kar naprej le sovražiš, zaničuješ
darwin, grozen moški si-totalni negativec
Ti to meni, eh… 🙂
Na žalost punca, moram te razočarati.
Nič od tega kar mi pripisuješ ne drži.
In prav nimam nobene volje ali želje te prepričevat v nasprotno.
Kar pa se avtorice tiče …
Če pa ti ‘čutiš’ da je ona ‘krasna oseba’ potem ti lahko samo rečem “Good for you”.
Srečal sem že preveč ‘plemenitih’ altruistkinj za eno življenje. Vem kako se to konča…
🙂
Darwin in matematik, upam, da se kaj bolje počutita, zdaj ko sta iz sebe izlila ves gnev do sveta kar na moje pisanje. Upam tudi, da vaju bo kdaj imel kdo rad in da se bosta za tisto osebo pripravljena potruditi. Za začetek pa poskusita imeti rada sebe.
Draga gospa neposlušaj jih, hvala vam za vašo sočutnost in plemenitost. Sreče vam želim.
spoštovana, tudi jaz vam želim le vse dobro in lepo vnaprej 🙂
če boste šla z možem sedaj na NOŽ, kot je predpisana formula darwina in podobno mislečih, si boste kasneje v življenju očitala – nadaljujte tako, kot ste se odločila in če vama z možem čas nebo nakljonjen v smeri, da bi bila še kdaj spet skupaj kot eden z drugim zadovoljna partnerja – si vsaj očitala sama sebi ne boste, da ste bila sovražna, napadalna, ali maščevalna do njega
po vsem kar že itak ste doživela boste z vašim načinom ostala zmerom GOSPA
ker le pot, ki ste jo vi izbrala , vas bo mogoče enkrat nazaj z možem zbližala ali pa kdaj kasneje v primeru dokončne ločitve bo le ta pot bila dobra podlaga za zreli prijateljski odnos z njim
p.s. način kot ga zmerom ponuja darwin in njemu podobni – vodi le v večne zamere, notranja nezadovoljstva, v večne izbruhe sovraštva in medsebojna obračunavanja
glavo gor in srečno !
Hvala, draga gospa hvalaenako. nikoli ne bi mogla iti na nož z nekom, s katerim sem delila toliko let, nikoli se ne bi oprostila.
Ne vem, kaj bo prinesel čas, predlog sporazuma o delitvi premoženja sem mu že posredovala, ker želim, da se začnejo zadeve reševati. Ne morem več namreč čakati na njegova dejanja, ki jih ni, status quo me ubija.
Dobro ve, da ga še vedno ljubim, ve, da mislim, da se je treba za naju boriti še naprej, a zdaj tudi ve, da je nastopil čas za dejanja.
Kmalu potujem domov, dogovorila sva se, da se pogovoriva glede sporazuma, nato… se bojim, bova šla naprej po poti, ki si je ne želim in za katero sem prepričana, da jo bova oba še obžalovala.
V vsakem primeru vam hvala za oporo, četudi se nisva srečali, sem prepričana, da ste plemenita in dobra gospa.
Sreče in ljubezni vam želim.
Drage moje ženske, vidim da vam moje pisanje ne da miru. Toliko, da mi polagate besede v usta ki jih sploh nisem izrekel. Za božjo voljo, kje sam jaz pisal kako jo je mož nasajal ‘gor’ in ‘dol’ …??? No, nima veze…Preživeli bomo … 🙂
Spoštovana avtorica, če bi si malo bolj vzela časa in razmislila kaj sem ti hotel povedati,mogoče bi razumela kaj ne štima v tvojem razmerju. Tisto kar je mene zbodlo ko sem prebiral tvoj ‘referat’ je podobno kot ti je razlagala Melita (beri od “In ja, malce je res nenavadno,….” ). Tvoj navidežni ‘svetovni’ altruizem se najboljše vidi skozi zaničevanje rivalke v stilu “Jaz sem ji zriktala službo” in podobne bale. Ta pravi altruista, tega ne bi nikoli omenil.
No, nima veze…
Ko malo berem (še enkrat) to tvojo odisejado, ne morem a da mi se ta tvoj mož ne smili. Res.
Po navadi nimam nobenega spoštovanja do varalic. Sedaj pa sem tudi jaz spoznal da včasih (sicer zelo zelo redko..) obstajajo tudi ‘olajševalne okoliščine’. Lahko si predstavljam njegovo veselje ko se je izmuzlil krempljem čuvstvenega vampirja in prvič zavohal žensko v pravem smislu besede.
Drugače … tvoje pisanje pa veliko pove o tebi. Prevara po navadi sproži kaos, bombo v razmerju.
Prevaranega preplavijo čuvstva da je joj. Tebe pa, harikiram, skrbi moževa frizura.
Behh…, v glavnem z to novo ima še nekakšno šanso. Z tabo mu je depresija zagotovljena.
Uno drugo lupetalo ki ‘čuti’ ne bom niti komentiral.
Na koncu bi ti poželel vso srečo. Mogoče najdeš še koga na ‘vodilnem položaju’ kaj pa jaz vem… rodiš črnca in rešiš svet pred klimatskimi spremembami…. Vse je možno…