Vesta kaj mi je najbolj grozno.
Da ne znam, ne zmorem sama na koncert, v kino, gledališče.
Noro grozno mi je it sama – in potem ne grem. Moj še ne bivši ni imel potrebe po teh dogodkih in to sem pogrešala ves čas.
Imam nekaj ljudi, ampak ne morem jih kar naprej tiščat – kam bi želela z njimi. Imajo navsezadnje tudi svoje življenje / družine ali ne, svoj svet.
Kako ste stopili vi ven iz svojih okvirjev? Kako ste ponovno zaživeli, poiskali pozitivno družbo?

To kar rabiš je, da se ponovno spoznaš.
Vzemi si čas in kam pojdi tudi sama. Počni reči, ki jih rada počneš in od tega ne odstopaj.
Komuniciraj z drugimi, ne zapiraj se vase.
Nova znanstva, novi prijatelji, to preprosto pride in pride takrat, ko se otreseš bremen prejšnje zveze. Predvsem se pa ne obremenjuj s tem kaj bodo rekli drugi, kako izgledaš, kako si oblečena, preprosto bodi ti.
Presenečena boš, kako bolje se boš počutila, če breme odvržeš pa čeprav samo za nekaj ur, ko greš malo ven…
Pogumni in zvedavi ljudje živijo, drugi životarijo.

Daj oglas : ” Rabim partnerja za hodit v kino,gledališče…”.
Ne boš verjela koliko jih se bo javilo. Tle na MON’u kar mrgoli dežurnih potrebnežev in sem siguren
da ponudb ne bo zmanjkalo.
🙂
Šalo na stran…
Punca dovolj si velika da veš kje in kako najti partnerja za tovrstne zadeve (Hmmm…malo bolj ko razmislim ideja o oglasu niti ni toliko slaba,he,he..).
Če ne veš, pa boš že pogruntala.
Dej,dej…mlada si…brihtna si… domnevam tudi privlačna….Beži ven in ŽIVI.

SkorajSvežeLočena, popolnoma te razumem. Bila sem na tem in vem, da ni lahko.
Spomnim se, da me je bilo sram iti samo v trgovino, ker se mi je zdelo, da mi na čelu piše, da sem sama. Da nimam nikogar. Ja, vem, samozavestna in “zdrava” ženska se ne bi obremenjevala s tem, a jaz sem se. Počasi postaja lažje, a še vedno mi je nerodno iti sama v kino, gledališče, na kako prireditev. Tudi na kako familijarno praznovanje, ker imam občutek, da so vsi okoli mene v paru in srečni. Vem, da je to verjetno precej daleč od resnice, ampak tega občutka se nekako ne morem znebiti. Se trudim, da ga čim bolj ignoriram, da vseeno kdaj kam grem, a…
Vem oz. upam, da bo sčasoma postalo lažje in ponavljam si, da je bolje biti sam iz pravih razlogov, kot z nekom iz napačnih. In če bi ostala s svojim partnerjem, bi ostala le zato, da ne bi bila sama, osamljena, ne pa zato, ker je najina veza srečna oz. naju zadovoljuje.
Vem, da ti nisem pomagala, a zdi se mi fer, da povem, tako kot mislim in se počutim. Se mi pa zdi, da se je bolje čim prej navaditi na to, da bomo dejansko slej kot prej vsi kdaj ostali sami. Zato je res pomembno, da se naučimo stvari početi tudi brez drugih ob sebi.
Če imaš otroke oz. družino, potem boš lažje prešla to fazo, ker te bodo zamotile “obveznosti”. Če pa si ostala sama, s prijateljicami, ki imajo svoje življenje, družine in res ne moreš pričakovati, da bodo vedno imele čas zate, potem bo pa malo težje. A zmogla boš. Obe bova! 🙂

Hvala vsem, ki ste se oglasili.
Samo da bo čimprej za mano. Potem bo lažje, ker začneš drugače funkcionirat.
Trenutno sva še v istem bivališču, z vlogo na sodišču in čakanje na to, da se odseli. 3 mesece ima časa.

Glavo pokonci! Kupi si kakšno novo cunjo in pojdi v kino! Cel študij (5 let veterine!) in potem še 2 leti sem bila samska, pa ne zaradi ločitve/strtega srca, pač pa ker me enostavno nihče ni povabil na zmenek. Sama sem hodila v kino, gledališče, na koncerte, večerje, celo na dopust! Najprej je bilo neprijetno, potem je pa postalo normalno. Zdaj sem 10 let v zvezi, kjer je super, ampak lahko ti rečem samo to: uživaj, biti samski ni stigma, ampak privilegij!

Jaz sicer nisem samska, a fant nima istega okusa za filme, kot jaz. Veliko časa sem zbirala pogum iti sama v kino, a ko je prišel en film ven, ki sem ga res hotela videti čimprej, sem zbrala pogum in šla. In preživela 🙂 Bilo je super, še največ sem imela od filma, saj sem se lahko skoncentrirala in nisem nobenega držala za roke ali kaj podobnega 🙂 Ko bo naslednjič film, ki ga bom hotela videti v kinu, vsekakor grem!
Pa tudi na kosila grem kdaj sama, enostavno ko sem bila lačna sama sem ponavadi letela v kakšne fast foode, kjer te nihče ne čudno gleda, potem pa sem si enkrat zaželela kosilo s kozarcem vina v mehiški restavraciji in sem enostavno šla. In tudi preživela, super je bilo. Tako da zdaj sicer raje grem na fast food sama, če pa se mi zalušta kakšna boljša hrana, pa enostavno grem! V gledališče pa mi še ni uspelo se prepričati, da bi šla sama, tukaj pa gre tudi partner večkrat z mano.

Če bi vsi imeli ste okuse potem bi gledala svojo bledo kopijo.
Bogatstvo je v različnosti.
V tvojem primeru pa to ni razlog da te fant pusti samo.
Na videž nedolžna zadeva ampak jutri te bo tako pustil za bolj ‘krupno’ zadevo.
Zakaj ene ženske spregledajo znake alarma ko je še čas, pa ne vem…
Pa ne bo me hudič vzel če grem eno uro z punco gledati njen film ?
Ali pa bo ? Kaj praviš ? 🙂

Jaz sem uradno samska nekje leto in pol. No, v bistvu sem bila samska že kar nekaj časa v vezi, vendar tega nisem opazila. Sprva sem mislila, da je konec z menoj, zrušil se mi je svet … bili so vzponi in padci. V trenutku sem sprejela odločitev: Čakaj, deklina, sedaj pa boš nekaj naredila zase in se postavila na prvo mesto. Hočem reči to, nikar ne imejte predsodkov, da bi sami obiskali kino, kakšen koncert, šli na kakšen dopust sami (super stvar). V tem času, ko sem sama, sem se naučila ogromno novih stvari o sebi, uspelo mi je tudi shujšati več kot 30 kg, ukvarjam se s športom, se veselim vsakega dne posebej in ni mi težko it kamorkoli sama. Spoznala sem nove ljudi … Skratka, življenje je prekratko. Vi kar uživajte in kar pogumno sami k novim zmagam nasproti. Ko bo pa čas za to, pa se vam bo že kakšen pridružil na vaši poti. Vse dobro.

Avtorica najprej začni gledat iz drugačne perspektive na “iti sam”. Ozri se okrog sebe, v trgovini ,na cesti,prireditvah,…. A misliš, da so vsi ti ljudje, ki jih vidiš v ednini v resnici tudi samski, ne niso, so tudi poročeni, ki hodijo sami okrog in si filajo dušo s pozitivo iz različnih razlogov: nekateri radi to počnejo sami, drugi hočejo živeti polno življenje ker jih pač partner ne more spremljati, ker je kje službeno odsoten, prijatelji tudi niso vedno na razpolago,… Vem, da je lepo deliti lepe trenutke z nekom, ampak, če v tistem trenutku ni nikogar, ki bi ti bil na razpolago, je še vseeno bolje iti sam kot pa se smiliti sam sebi za štirimi stenami.
Na čelu ti ne piše, da si samska. Zberi pogum, nasmeh na obraz in VEN, SAMA MED LJUDI in poglej okrog sebe, boš videla koliko jih hodi po svetu v ednini, pa jih nihče ne obsoja, da v tem uživajo. Ne zapravljaj življenja z nepomembnimi malenkostmi.

Nisem samska a na kavo ,na kosilo, na potovanja hodim sama.
In prav blagodejno je.
Uživaj točno tisto kar imaš in ne objokuj tistega česar nimaš.
Pa budizem govori nekaj v vezi te samozadostnosti.