Najdi forum

po ločitvi se ne morem pobrat

Po več letih sva se ločila. Ni bil preveč skrben mož, ne očka. Vedno je “laufal” naokoli, pomagal drugim (dom mu je bila zadnja briga), včlanjen v razne klube,……..
Pač, nič nisem imela od njega – sama sem skrbela za dom in otroke, poleg službe. Imel je večjo plačo, ampak jo je večinoma zapravil za fešte s prijatelji, kupoval neke bedarije (masažni stol, sobno kolo, vedno boljši avto,….. razen avta, ni uporabljal nič od kupljenega.
Tako so se vlekla leta, otroci polnoletni, on pa v ločitev. OK, dala sem mu proste “roke” – svobodo, ki si jo je tako želel.
Čeprav sem svobodno zadihala (res, s polnimi pjluči), ker so ostali otroci doma (je več prostora, kot pri meni v najemu), pa vseeno pogrešam “staro življenje”. Ne zaradi načina življenja, ampak zaradi bivšega. Bil je moj prvi in edini – ljubila sem ga in sprejemala takšnega, kakršen je bil. Po srcu dober, deloven, nikdar se nisva sprla,…
Hodila sva v hribe, na morje, izlete,…. ampak izgleda, da ga je zakon utesnjeval, rabil je več svobode, otroci so bili obveznost,…. še sedaj se raje “spoka” od doma, kot, da bi se jim posvečal.

Bistvo tega zapisa? Še ga imam rada, ga ljubim, ne morem ga pozabiti! Vsakega, ki bi bil rad z mano, primerjam z njim. Nobeden mu ni kos.
Kako si ga naj zbijem iz glave? Kako sprejeti nekoga drugega, če je v mojih mislih samo ON?
Vem, rekli boste – saj ni bil družinski človek, ker se je potepal vsenaokoli. Vse vem, pa vseeno………….. ne morem sprejet nekoga v svoje srce, če je še vedno bedasto uročeno z nekom.

Kako izpraznit to srce, da bo pripravljeno sprejeti nekoga, ki me ima srčno rad že nekaj let ( dober človek in najin prijatelj (se ni vtikal v najin zakon). Res rabim nekoga, na ramo katerega bi naslonila glavo in se včasih zjokala, ampak izkoristiti človeka samo za to, mi pa tudi ni fer.

Kako ta rompompom zmešnjavo spraviti iz srca in glave? Nazaj k bivšemu ne grem več, me je vse skupaj preveč prizadelo!

Sorry, ampak tale ziher ni pravi zate in ti to veš. Ne rini v nekaj, do česar ti ni (in ti nikoli ne bo).
Ostalo pa, preboli že bivšega, nehaj sanjarit o njem, ne podpihuj iluzij, nikakor on ni en in edini (če bi bil, bi bila še vedno skupaj). Obnašaš se kot 13 letnica. Hočeš tako. Na enem nivoju ti paše.

Vem, da sem kot mladoletnica, ampak vseeno bi si ga rada izrinila iz srca – samo ne vem KAKO? Rada bi zaživela na novo, zaradi tega sem se naročila pri psihologu, če mi bo znal svetovati.
Vem, da je tu veliko ločencev, zato sem hotela nasvet iz prve roke.

nova
Uredništvo priporoča

potreben je čas, terapija pa tudi ne škodi.
zaupaj si, da ga boš prebolela. ne moreš vreči 20 let zakona, ki si ga imela za dobrega, v trenutku prek rame. prebolevanje traja.

lahko pa si sama pomagaš tako, da ne razmišljaš o njem, o skupnem času, o… sama pri sebi se zahvali za lepe trenutke in zavestno misli na druge stvari, ko te misli spet pripeljejo nazaj.

Ne pogrešaš njega kot osebo, saj nisi imela nič od njega, pogrešaš družbo in dogajanje v družini, zato je edini način, da se vključiš v društva, greš med ljudi, narediš korak naprej in videla boš da je življenje lepo.
Govorim iz lastnih izkušenj, po 40 takih letih zakona kot ti, sem bila na tleh, prisilila sem se, da sem šla med ljudi čeprav sem se počutila grozno, danes po 5 letih pa sem zadovoljna in ne bi menjala. Šele sedaj se zavedam, da sem bil v zakonu “kar nekaj”.

hej

daj si čas…..daj si čas, preboli ga! Prebolela ga boš. Vse bo okej s tabo. Božaj si ranjeno srce, saj boš preživela. Morda nekoč pride nekdo drug. Želim ti vse naj.

Jaz se počutim popolnoma enako. Samo, da se pri nama šele čez par dni odseli. Sva narazen (pustil me je ) že pred enim letom. Mi dopoveduje, da ni edini, da ni vreden … ampak jaz ga imam tako rada in mi nič ne pomaga. Upam, da bo čas pomagal, samo vprašanje koliko časa…
Pravi, da ga idealiziram, pa sej ga ne, samo res se pa spominjam največ najinih lepih let in trenutkov, ko sem bila tako srečna, tiste kregarije pa ne. Na živce si grem, ampak si ne morem pomagat… Verjetno zato, ker do mene nikoli ni bil direktno nesramen, grdi, ampak sem skoz čutila njegovo ljubezen in pozornost, pol pa naenkrat konec. In še zdej bi me lahko nekam poslal, pa se ukvarja z mano. Ne vem, pravi kaj lahko naredi, da ga bom prenehala ljubiti? Nič! Samo čas upam, da kaj naredi…

Požrl ti je najlepša leta. Žrtvovala si se za otroke, medtem, ko je on užival v svojih hobijih. Otroci so zrastli in sedaj bi lahko tudi ti uživala, ampak on ti je naredil nove probleme. Verjamem, da ti je težko. Čas celi vse rane, ampak enkrat si boš morala v glavi poštimat, da je treba začeti znova. še so vredu moški na svetu, tudi taki, ki se ti bodo bolj posvečali kot bivši. Odpri srce in nove ljudi nehaj primerjat z bivšim.

ma kakšna ljubezen neki, še veš ne, kaj je to.
Enostavno si ena tistih, ki ga morajo imeti, pa ni važno, kakšen je.
Najbrž bi bilo najbolje, da si hitro najdeš drugega in boš visela na njem.

Če bi bil pošten, bi točno to naredil. Ker to, da se on zdaj s tabo ukvarja, to dela zaradi svoje slabe vesti, ne iz dobrote do tebe. Če bi tebi hotel dobro, bi te pustil pri miru, bi te pustil, da trpiš in dotrpiš, potem bi se rešila. Tako pa ga boš idealizirala še naprej, ker on je dober, on ti pomaga. Če bi bil tako dober, kot se dobrega dela, te sploh ne bi nikoli zapustil, a ne?

Najprej je bil sebičen, ko je zakon uničil. In zdaj ostaja sebičen, ker s svojo slabo vestjo ne razpuca sam, jo puca na tebi. In ti bo s tem ukradel še nekaj let, ko bi lahko ti šla naprej, pa ne bo šla, ker boš njega idealizirala.

Težko bo. Samo čas lahko to naredi, da ga pozabiš. Edino varianta, ker drug moški očitno težko pride globlje v tvoje misli, kakšen brezkrben sex lahko to reši, če bi se vse pokloplo, da bi pa to doživela moreš pa kakšnega kratkega spit, ker ti je bil on edini, bi bila verjetno nerodna pri novi sceni, da se odklopiš in sprostiš, pol pa, če je ta moški skuliran to opravi s tabo na vrhunski način, tak, da boš imela občutek, da te je sam Bog dol položil.
Malo heca,….. je pa nekaj tud resnice v tem, pravjo, da se klin s klinom zbija. Mah, je potrebno veliko potrpljenja za take ženske, čeprav bi verjetno bila taka taprava za tistega, ki te bi zapecal, (ker tiste z veliko kilometrine so z zvestobo bolj u qurcu) takih moških pa ni veliko, ki imajo toliko potrpljenja.

čustvene vampirke na kupu v tej temi

nasvet:
3x na dan z betico, na vso moč, se usekajte v betonski zid

Tudi nama ni laufalo. Pa sva zaključila. Nisem rabila preboleti njega. rabila pa sem preboleti svojo idejo glede družine. Za to sem rabila tri leta. A mi je uspelo. Sicer se še kdaj vprašam, kako sem bila tako slepa, da nisem videla, da drvim v brezno.. a kaj drugega nisem bila sposobna spacat skupaj, saj sem dobro videla, kako salab zakon imata starša. Nobenih šank nisem imela privabiti čudovitega moškega. In danes sem še vedno sama, ker dvomim, da sem sposobna ustvariti kvalitetno zvezo. Še čez eno sranje pa nimam namena it.

Odgovor za “nič kaj prijazno”: – nisem taka, da bi kar nekoga morala imeti, v tem letu sem spoznala vsaj 4 moške, ampak me pač noben ne zanima, saj ga nisem še prebolela. Ne izgledam slabo, imam dobro službo in ne jokam za njim, ker ne bi mogla nobenega dobiti, ampak ker ja, z njim sem bila od študentskih let, imela sva se nekaj let (do prihoda otroka) zelo lepo, nosil me je po rokah in včasih tega nisem cenila. Zavedam se svojih napak, njegovih in najinih konfliktov, zavedam se pa tudi, da to počne iz slabe vesti in ja, da je sebičen in sem včasih jezna, ampak je spomin na njegov pretekli odnos do mene in kako sem se na splošno počutila ob njem prežet z ljubeznijo.

Samo čas bo zameglil bolečino in pogrešanje, eanko kot pri vsaki izgubi in kot so ti nekateri že napisali. Kljub temu pa moraš bit aktivna, da ne zabredeš v brezupno objokavanje preteklosti in depresijo, nikar pa v novo zveze, dokler nisi popolnoma hladna do prejšnje.

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

Saj imam nekoga ob sebi, mi stoji ob strani (ne živiva skupaj), ampak do njega čutim samo prijateljstvo. Zaenkat ne premorem drugih čustev, ali pa jih, samo ne spustim jih na površje.
Vse je še preveč sveže, boleče,…..Morda bo res bolje čez kakšno leto, dve,… ste mi dali upanje. Ni vrag, da se ne bi tudi jaz “pobrala” iz tega začaranega kroga in enkrat res na novo in polno zaživela.

Sem takšna oseba, da, ko če se enkrat z nekom “zaštekam”, ne iščem postranskih poti. Tako, da POPAJ – tvoj nasvet je zame čisto mimo, hahaha, tudi 1 liter žganega ne bi pomagal, da bi pristala v tuji postelji. Pa sex tak ali drugačen.

očitno je še huje kot sem najprej mislila. Nikoli več ne bo, kot je bilo v študentskih letih.

Dopovedat si moraš, da njemu ni toliko do tebe, da bi bil vreden tvojega hrepenenja.
Kar sta imela, je minilo.
Preteklost je točno samo to – preteklost.
Prihodnost si boš napisala sama.
Simpl, kruto, a resnično.

Se boš morala vpisati na šolo odraščanja – za ženske, ki nerade same živijo.

Ne, to kar čutiš, ni ljubezen do bivšega, to je navezanost na nek način življenja, ki je bil zelo po tvoji meri in si uživala v njem, zdaj pa ga je konec. Vendar vsake lepe stvari je enkrat konec, ker se ljudje spreminjamo, ker se okoliščine spremenijo, skratka življenje ni nič stalnega in še dobro in prav je tako.

Zaposli se s prijetnimi stvarmi, ki te veselijo, da si boš napolnila glavo z drugimi mislimi, potem bodo misli na staro življenje prišle vedno bolj v ozadje. Daleč od oči daleč od srca – zelo drži – ne srečuj se z bivšim, živi po svoje – se da naučiti uživati tudi v tem.

Enako moja prijateljica.
Po enem letu je bila že bistveno bolje, zelo spremenjena. Po treh letih pa popolnoma druga oseba, super ženska, same pozitivne spremembe!

New Report

Close