Prosila bi za komentar na poudarjene izseke spodnjega teksta.

Morda bom tako našla odgovor, zakaj mi je že od nekdaj v odnosih ne le pomembno, temveč tudi blagodejno, če sem prav razumljena oz. da imam možnost razložiti svoje stališče oz. občutenje neke situacije. Naletim namreč (tudi v odrasli dobi) na osebe, ki v tem vidijo “dokazovanje svojega prav”. Naj so to določene avtoritete (morda kot take upoštevane v nekem krogu ljudi) ali ljudje, ki so mi na nek način pri srcu. V nadaljevanju ne želim zaostrovati v konfliktnost – temveč pojasniti, da vsak ne zna ali zmore videti v mojo dušo. Zato so njegovi zaključki, njegova opažanja, nenazadnje tudi interpretacija mojih besed – rezultat njegovega dojemanja.

Obenem sama funkcioniram tako, da sem drugemu pripravljena prisluhniti oz. v primeru očitne nejasnosti postavim podvprašanje: “Mi lahko razložiš, kaj si mislil/a s tem?”

Hvala tistim, ki se boste trudili.

http://spletisvojokariero.si/prenosi/prirocnik/-1a_travnikar%20magistrska.pdf (stran 29)

2.1. Družina in najzgodnejši odnosi

Družina je vseobsegajoča enota družbe, ravno dovolj majhna, da omogoča vsem članom poznavanje drug drugega (Satir 1995, 286). Družina je veliko več kot le skupina ljudi. Čutenja, ki v družinskem sistemu niso bila razrešena, se bodo razreševala v naslednji generaciji. Otrok se rodi v določeno vzdušje, vzorce odnosov in jih ponotranji, nosi tesnobo celega družinskega sistema (Kompan Erzar 2003, 31–33).
………..

Da lahko družinski sistem deluje morajo biti izoblikovani in razmejeni podsistemi moči in hierarhija med njimi. Podsistem moči so starši in to zagotavlja integriteto sistema (Čačinovič Vogrinčič,1998, 78). Tukaj ne gre za avtoritarnost, saj je avtoritarnost zloraba moči staršev, ker se mora otrok le prilagajati, sicer mu sledi samouničenje. Vsaka družina ima pravila, ki vodijo in regulirajo družinski sistem, nekatera so dogovorjena, nekatera podzavestna in zato še močnejša (npr. ne izražanje čustev). V vsaki družini se na določen način prenašajo informacije in energija, ustvarja temeljni material vsakodnevnih aktivnosti, sistem deluje na osnovi interakcije in soodvisnosti (Gostečnik 1997, 74–77).

Temeljna energija, ki poganja sistem je temeljni afekt, to je nezavedno vzdušje, ki je v družini pomenilo najmočnejši stik in odnos, je neverbalno občutje, ki se kaže preko samozavedanja (Kompan Erzar 2006, 26). Odnosi in vzdušje, v katerega se otrok rodi, dajejo podlago temeljnemu afektu, ki ga posameznik nosi v sebi vse življenje in tudi išče osebo s podobnim afektom, saj se počuti razumljenega (Simonič 2010, 301).

Osnova tako imenovanega varnega starševstva, kjer se lahko otrok varno in polno razvija, je sočutje, odzivanje na otrokove potrebe, fleksibilnost ob spremembah ter odsotnost telesnega in psihičnega kaznovanja (Poljanec 2010, 212–226). Starši morajo skrbeti za otrokovo integriteto, ki je ključna pri tem, kako se bo kot človek razvijal. Dojenčki so povsem odvisni od senzibilnosti staršev in njihove zmožnosti vživljanja v to, kar otroci čutijo (Juul 2009, 57). To pa seveda ne pomeni, da je treba biti popoln starš in otroke obvarovati pred vsako bolečino ali zavrnitvijo, otrok se najbolj oblikuje v realnih življenjskih situacijah, s posnemanjem staršev. Dovolj so torej dovolj dobri starši. Juul (2009, 66) pravi, da je pri odraščanju zelo pomembna avtentična povratna informacija, saj se s tem gradi osebna avtoriteta, vzpostavlja se topel stik in problemi se lažje rešujejo. Otroci razumejo, le govoriti je treba z njimi na sočuten način. V družbi je premalo osveščenosti glede psihičnega nasilja. Vendar tudi to pusti velike posledice v odrasli dobi.

razlogi? kot otrok nimaš pravice do ugovarjanja. to sproža neskladnje med tem, kar otrok misli in tem, kako si njegovo razmišljanje razlagajo starši. tak je afekt domačega okolja.

starši so avtoriteta in obenem nekdo, ki jih imaš rad, čeprav ti čutenje vračano. zato se ti to dogaja tudi kot odrasli predvsem takrat, ko ima razumevanje negativno tonacijo…….. isti afekt izven domačega okolja.

ali si ljubljena?