Zakaj se moramo introvertiranci delati, da se radi družimo z ljudmi
Dober filmček:
http://www.youtube.com/watch?v=HChusFnyVzE
Približno 30 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} svetovnega prebivalstva na svetu nas je introvertirancev.
Ekstrovertiranost vs. introvertiranost: Moč tihih v svetu glasnih
Ekstrovertiranost in introvertiranost sta dve lastnosti, po katerih zagotovo ne bi smeli soditi ljudi. A med ljudmi nekako vlada mišljenje, da je bolje biti ekstrovertiran kot pa introvertiran. No, resnica je povsem drugačna.
V nasprotju z ekstrovertiranimi ljudmi, ki se radi družijo z ljudmi, so glasni in glavne zvezde vseh večerov, introvertirani ljudje pa za svoj obstoj in nabiranje nove energije ne potrebujejo drugih. Oni potrebujejo mir in čas za razmišljanje.
V kateri kategoriji pa ste vi?
Ste na jugu ali na severu temperamentne lestvice, kot je osebne značilnosti opisal znanstvenik J. D. Higley. Od našega temperamenta je namreč odvisen naš izbor partnerja, prijateljev, naš način komunikacije in naš način izkazovanja ljubezni.
No, žal nas večina misli, da nekaj ni v redu, če je nekdo tih in molčeč. Vsi nas vendar učijo, da moramo biti pogumni, srečni in družabni. Našo družbo Higley imenuje ‘ideal ekstrovertiranih’ – saj verjamemo, da je močna oseba tista, ki uživa v pozornosti.
Ekstrovert obožuje akcijo, rad tvega, previdnost je zanj slabost, rad verjame ljudem in o njih ne dvomi. Ekstroverti imajo radi tudi hitre odločitve, tudi če se zmotijo. So odlični timski delavci in so zelo družabni.
Introvertirani so v današnji družbi zares na slabšem, saj že otroke silimo, da so družabni, živahni, komunikativni. Tudi v šoli od nas zahtevajo timsko delo, da sploh ne govorimo o sodobnih podjetjih, ki vse stavijo na skupne ideje in skupno delo. Za uspeh se moramo sami promovirati in hvaliti, če smo tihi in molčimo, nas prav nihče ne opazi.
Introverti in ekstroverti v svetu
A poglejmo. Za nekaj najboljših del nas vetu so zaslužni prav vase zaprti ljudje. Na primer Sončnice je narisal Van Gogh, umetnik, ki nikakor ni maral družbe in množice, najbolj je užival v miru in samoti.
Prav tako brez introvertiranih ljudi ne bi bilo Newtonove teorije, Einsteinovih modrosti, Chopinovih skladb, prikrajšani bi bili tudi za zgodbe o Harryju Potterju.
A zanimivo je tudi, da se introverti in ekstroverti privlačijo. Eden govori, drugi posluša. Eden je glavni in zabaven, drugi se mu smeji. A seveda lahko to povzroča tudi probleme, saj bi se en partner rad veliko družil, drugi pa po druženju nima najmanjše potrebe.
Susan Cain pravi, da so introvertirani ljudje, ki živijo v samoti, ustvarjalnejši in bolj produktivni. Cainova zagovarja stališče, da se sodobna družba osredotoča na karizmo in skupinsko doseganje ciljev, kar pa je negativno vplivalo na produktivnost. Kreativni procesi se namreč po njenih besedah dogajajo v samoti.
Iz Lise
Intraniranci hodijo v šolo v drugem kraju in živijo v intranatu.
Je treba tudi kako knjigo prebrat.[/quote]
Sem prelistal knjigo in ne spadam med intrarnirance. Knjiga pravi da moja osebnost bolj v retardiranost pelje. Upam, da sedaj vidiš da sem intelektualno izobražen.
J. K. Rowling je moja dvojcica, pa sva bili loceni ob rojstvu, Chopain je bil pratranec mojega pra pradedka po ocetovi strani, praprapraprapradedek po mamini strani je pa z Newtnom krave pasel. So bile govorice, da ga je dekla imela s ta starim Isaacom.
In tako navzdol po liniji, se vsi raje drzimo zase.
to kar piše ta “članek” je posploševanje, nekih par lastnosti introvertirancev in ekstrovertirancev…
pomoje je tudi dosti takih ljudi, ki so mešanica obojega. včasih družabni, včasih jim pa paše tudi samota.
imam pa jaz osebno raje družbo ekstrovertiranih ljudi, se mi zdi, da izžarevajo več topline in življenja od sebe
No sama sem 2 dana delala z dvema (ženskima) osebama in meni se je mešalo, ker sta te dve ženski govorili in govorili in govorili.
Prvo so obdelale bivše podjetje in VSE zaposlene, potem 2 ali 3 bloka v manjšem kraju, potem eno žensko, ki se je ločila in njeno spolno življenje in potem sem seznala še VSE o eni ženski in njeni ločitvi, potem razmerje in življenje šefa proizvodnje, snahe/tašče,….
Potem pa začnejo vrtat vame:
Zakaj je ta pa ta še vedno samski’ “Ne vem, se druživa in sva kolega in je vredu, vendar ne vem zakaj je samski!”
Ali ta pa ta ženska še vedno pije? “Res da sva sosede, vendar ne vem, nekaj sem slišala, da je takšna zaradi bolezni”
S katero pa hodi ta pa ta? “Ne vem”
Od koga je tista hiša? “Od enih iz Lj.”
Ali veš, da je tista noseča? “Ne prvič slišim (moja druga soseda)”!
Kje dela ta pa ta? “V trgovini”
Ali res ta oseba hodi na dializo? “Da”
Kakšni pa so (kot osebe) prvi, drugi, tretji vikendaši? “WTF”
In tako naprej in naprej utrujajo. In ne ugotovijo, da nočem past v njihovo opravljanje in z namenom odgovarjam v 1 stavku. Potem pa balzam za mojo dušu…ena je šla na dopust, druga delat za drugi stroj. Mir, koliko toliko tišina in radio. Norma pa narejena 2 uri prej, ker delam lepo v miru.
Aha, vsako toliko časa pride kakšen električar/nastavljalec/sodelavec….moški so pa za čudo božje vsi ok…pa se rajši z njim pogovarjam 5 – 10 minut o morju, hiši,….
