Mercator in odpuščanje
Saj ne bodo zdaj kar čez noč na cesto zabrisali 3000 zaposlenih. Pač pa ko bo šel npr nekdo v penzijo, ga ne bodo nadomestili z novim, temveč bodo delo prerazporedili na že obstoječe zaposlene. Pa tistim za določen čas verjetno ne bodo podaljšali pogodb, vsaj vsem ne. Na tak način bodo v določenem časovnem obdobju zmanjšali število zaposlenih.
Gospodarska birokracija se je razpasla po firmah huje kot državna po ministrstvih, agencijah in direktoratih. Sploh v velikih poslovnih sistemih se lahko tudi dve tretjini vseh zaposlenih gnete v administraciji, v katero so prišli po vezah. To je nevzdržno. Skrajni čas ,da se začnejo redčit te nekoristne službe. Šele ko začne voda teči v grlo, se spozna, koliko nekoristnežev se je namnožilo v podjetjih. Takrat pa lahko naenkrat odpustijo deset ali dvajset odstotkov, ki jih nihče ne pogreša, čeprav so se še pred kratkim trkali po prsih, kako nenadomestljivi so.
Ja, v Mercatorju je občutno preveč ljudi v administraciji, marketingu itd… S precej manj ljudmi bi lahko shajali enako. Bi se kar strinjala z zgornjim postom, v teh velikih podjetjih se je res nabralo toliko nekih nekoristnih služb, ki so sami sebi namen (Telekom, Slovenske železnice…) . Trgovine Mercator pa so zelo kadrovsko osiromašene, tam nimajo več kaj odpuščati.
Pozdravljeni,
V Mercatorju trenutno izvajamo proces reorganizacije, katerega namen je izboljšanje produktivnosti na letni ravni za najmanj 3{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, poleg tega pa tudi optimizacija našega poslovanja in optimizacija stroškov dela v režiji.
Trgovine pa so srž naše dejavnosti in večina jih posluje pozitivno, moramo pa njihovo poslovanje izboljšati in dvigniti produktivnost in profitabilnost. Zato se bo za dobre prodajalke in prodajalce v Mercatorju vedno našlo delovno mesto, saj se bomo še bolj se bomo osredotočili na našo osnovno dejavnost in naše trgovine in ponudbo še bolj prilagoditi kupcem in jih prepričali, da je Mercator najboljša izbira.
Zmanjšanje števila zaposlenih bo v letu 2013 potekalo predvsem v tujini in je povezano z izstopom Skupine Mercator iz Albanije, Bolgarije ter optimizacijo režije v regiji Jugovzhodne Evrope. V Sloveniji se bomo v letošnjem letu usmerili v reorganizacijo režijskih organizacijskih enot in optimizacijo poslovanja preko priključevanja odvisnih družb. V okviru tega procesa je naš cilj zmanjšanje stroška dela v režiji za 15 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, kar predstavlja približno 200 sodelavcev. V okviru reorganizacije ne bomo zmanjševali števila sodelavcev v naši maloprodaji.
V okviru procesa reorganizacije se bomo trudili, da bomo ta cilj dosegli najprej z zmanjševanjem števila zaposlenih zaradi upokojitev, ne nadomeščanjem odhodov zaposlenih v režiji, zagotavljanjem nadaljnjega dela nerazporejenim režijskim delavcem znotraj Skupine Mercator predvsem v operativi (maloprodaja in logistika). Vsem tistim sodelavcem, ki jim kljub navedenim aktivnostim v naslednjih nekaj mesecih ne bomo uspeli zagotoviti drugega dela ali ga morda ne bodo želeli sprejeti, pa bomo morali podati odpoved, seveda ob upoštevanju vsej veljavnih predpisov.
Lep pozdrav,
Katja Kek, Odnosi z javnostmi, Mercator
Da se še jst javim v zvezi z odpuščanjem v Mercatorju. Kolegičina mami je dobila odpoved dela pri 53 letih starosti. Zgovarjajo se na to, da bo itak toliko in toliko časa na zavodu, od njih dobivala nadomestilo in potem kakšne pol leta ali leto preživela z odpravnino in potem gre itak v penzijo.
Bi imela pa še eno vprašanje. Lahko tudi za vas, ga. Katja Kek. Zanima me, kako je s prijavo mobinga oz. trpinčenja na delovnem mestu v trgovini nad prodajalkami s strani šefov oz. vodij poslovalnic. Moja žlahtnica namreč dela kot prodajalka v trgovini, stara je 51 let in na žalost ji pač v življenju ni bilo ravno z rožicami postlano (kot mati samohranilka je sama delala hišo, nosila zidake itd., delala v trgovinah – malih poslovalnicah mercatorja, kjer vsaka dela vse). Zaradi dednosti ima samo še 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vida na eno oko, 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sluha na eno uho, kup operacij na rokah in nogah ….in ja – zaradi tega, ker je pač zadnje 2 leti na bolniški zaradi operacij (tudi po 2 na leto), je nesposbna, nesramna, simulira in ne vem kaj še vse. seveda, če se posluša šefico in njene sodelavke. medtem ko njena sodelavka, lahko dobi dopust ravno kadar je za varstvo svojih vnučkov, ker se mladim ne da ukvarjat s svojimi otroki. In ker pač sama delam v podjetju, ki se ukvarja z VZD na delovnih mestih, je tole že dejansko na meji trpinčenja na delovnem mestu. Kolikor vem, prodajalkam po kolektivni pogodbi priprada 14 dni dopusta v sezoni, a očitno to ne velja za vse – ta gospa ga namreč ne bo dobila, ker je bila na bolniški. Poleg tega ima doma 7 let starega šoloobveznega otroka, medtem ko pol njenih sodelavk visi doma z odraslimi otroci in pazijo na vnuke.
Me prav zanima koliko je ljudi, ki prostovoljno hodijo pod nož in se dajo rezat samo da bi simulirali. Gospa namreč še ko bi morala, ne gre k zdravniku, ker jo je strah za delo in kaj bo zopet rekla njena nadrejena (ki pa za moje pojme niti pod razno ni nadrejena, saj nima niti malce urejenih stvari glede vodenja poslovalnice).
Torej – zanima me sam pravilnik, ki ga imate v Mercatorju, ostale na tem forumu pa prosim za mnenje -se še kje to dogaja in kaj ste, so naredili v takem primeru. Sama vem za primer, ko je šefica v pediatrični ostala brez službe, ker jo je zaposlena prijavila – imela je zapisano vse do zadnje besede in priče in dejansko je uspela. Hvala bogu, vsaj nekje.
Mobing se dela v Mercatorju, saj se zaposljeni bojijo za svoje riti.Delala sem pri vas mnogo let.Služba mi je pomenila zelo veliko,saj sem stem delala dobro in zgled podjetju. Verjela sem v to podjetje, a žal je tako,da me je sram, da sem sploh kdaj delala pri vas.Pozabljam lepe trenutke, ki jih je bilo res veliko, a en sam mesec groze,ki jo preživiš je dovolj, da se ti sesuje svet pod nogami. Z mojo odpovedjo je trpela moja družina in moje zdravje. Žalostno je to, da se v tej trgovini dogajajo še iste stvari, koliko žrtev bo še in jim uničilo življenje.Osel gre samo enkrat na led in se opeče.Danes po toliko casa bolečina ne izgine iz srca, ampak s tem živim.
Pozdravljeni,
Pri Mercatorju želimo za vse zaposlene zagotoviti optimalno delovno okolje in primerne odnose, kar ureja tudi naš interni pravilnik. Take navedbe, kot je vaša, jemljemo zelo resno, zato vas prosimo, da se obrnete na našega zunanjega pooblaščenca, ki strokovno in neodvisno obravnava to področje, g. Miho Sotlarja na naslovu [email protected].
Lep pozdrav,
Spletno uredništvo Mercator
Hecno.
G. Miha Sotlar je, kot je razvidno iz dokumentov, aktivno sodeloval pri večkratnih poskusov namernega oškodovanja Mercatorjevega premoženja, skupaj z ga. mag. Vero Aljančič Falež, nekdanjo članico tiste uprave, za katero je NS Mercatorja pod vodstvom Mateja Lahovnika že potrdil, da je oškodovala Mercator – revizorji so namreč pri preiskavi poslov ugotovili več deset milijonsko oškodovanje Mercatorja.
Razkritju g. Mihe Sotlarja je sicer z grožnjami poskušala preprečiti ga. Nina Zidar Klemenčič, a je po ugotovitvi, da obstoji obsežna dokumentacija glede tega, je enostavno obmolknila.
No, in tudi Toni Balažič ne želi zanikati vloge g. Mihe Sotlarja pri prikrivanju namernega oškodovanja Mercatorja
In ker proti Mercatorju teče polmilijonska tožba s strani tujega državljana, bo še zelo zabavno…
Še zlasti za Nino Zidar Klemenčič, ki jo je Odvetniška zbornica Slovenije že spoznala za odvetnico, ki je kršila kodeks etike Odvetniške zbornice Slovenije – v primeru Nekrep…
No, vloga g. Mihe Sotlarja pa je razvidna tudi iz spodnjega prispevka, povzeto iz komentarjev na Dnevniku:
“Vsi se absolutno in v celoti strinjamo s tem, da je treba sume kakršnihkoli spornih dejanj oškodovanj natančno in z vso potrebno skrbnostjo in strokovnostjo preiskati s pomočjo kriminalistov in tako potrditi ali odpraviti vse sume, ki se pojavljajo! In to v vseh podjetjih, za katere so bili podani sumi oškodovanja, še zlasti pa takrat, kadar so sume o namernemu oškodovanju izrazili kar – revizorji sami!
Zato je še toliko bolj potrebno, da tudi revizorji, ki so npr. v svojih prvih ugotovitvah oktobra 2013 pri pregledu Mercatorjevega poslovanja pod Debeljakovo upravo ugotovili za več kot 12 milijonov eur oškodovanja Mercatorja (z odkrivanjem novih nepravilnosti pa so tedaj še kar nadaljevali – ker, šokantno, 12 milijonsko oškodovanje namreč pomeni kar oškodovanje v višini 3,77{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti celotnega Mercatorja glede na njegovo borzno ceno, a pozor-mediji so izbrskali celo oceno o 30 milijonih oškodovanja Mercatorja, kar višino oškodovanja povzpne na še bolj šokantnih 9,37{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} borzne vrednosti Mercatorja!), končno poročilo revizije izročijo čimprej organom pregona. Prav tako je potrebno, da se organom pregona, morda kar s strani uprave Mercatorja pod vodstvom g. Balažiča tudi pojasni, kaj je z vložitvijo odškodninskih tožb proti nekdanji Debeljakovi upravi v Mercatorju, kar so napovedovali že pred letom in pol. Je morda z vložitvijo tožb nastal kakšen problem? G. Lahovnik bo moral vsekakor razložiti, kje so se ustavile odškodninske tožbe zoper odgovorne člane Debeljakove uprave, katerih vložitev je NS Mercatorja naložil upravi g. Balažiča.
Je morda g. Lahovnik postal žrtev izsiljevanja ali groženj katerega od nekdanjih članov/članice Debeljakove uprave? Mu morda kdo s čim grozi, če zadeve z več deset milijonskimi namernimi oškodovanji Mercatorja ne potihnejo, saj bi z javnim razkritjem revizije lahko prišlo na dan še tudi veliko drugih poslov, ki v aktualno revizijo zaradi omejenega časovnega obdobja pregleda niso bili zajeti? Vsekakor nenavadno, sploh, če vemo, da je g. Lahovnik ravno od ga. Vere Aljančič Falež zahteval, da po odstopu takoj zapusti podjetje. Je morda že takrat izvedel kaj, kar morda “ne bi smel” oziroma kaj, česar javnost ta trenutek še ne ve?
No, pravni del revizije je vodila ga. Nina Zidar Klemenčič, za katero vsi upamo, da je svoje ugotovitve, v koliko potrjujejo sume revizorjev, že posredovala ustreznim organom . Konec koncev, nadzorniki Mercatorja so na podlagi revizorskega poročila preteklih poslov trgovca že oktobra 2013 ugotovili, da so podani razlogi za uveljavljanje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala družbi, in so iz Mercatorja to javnosti sporočili tudi prek Seoneta.
Oziroma, še konkretneje, Mercatorjevi upravi pod vodstvom g. Balažiča so nadzorniki tedaj naročili, naj prične s pripravo odškodninskih tožb zoper upravo Žige Debeljaka. “Na podlagi strokovnega pravnega poročila, ki ga je pripravila odvetniška pisarna Zidar Klemenčič in ki je temeljilo tudi na predhodnem poročilu PWC, je nadzorni svet na današnji seji sprejel sklep o pripravi odškodninskih tožb zoper odgovorne člane bivše uprave. V skladu s sklepi nadzornega sveta se bodo nadaljevali ustrezni pravni postopki,” so sporočili iz Mercatorja že oktobra 2013.
Čudno, danes smo že septembra 2014, a o vložitvi tožb ne duha ne sluha, kot tudi ne o obstoju končnega revizijskega poročila in njegovi obravnavi na NS Mercatorja… Se morda želi kaj na tiho – prikriti? Nekdanji nadzorni svet Mercatorja ni želel pojasniti, ali je obravnaval revizijsko poročilo no, to bo sedaj lahko pojasnil kar g. Lahovnik sam…
Preiskati je treba torej zgodbe o namernemu oškodovanju, ki so jo že 6.2.2013 objavile Finance v svojem članku Revizija: kako je Mercator nagrizla Debeljakova uprava. Revizorji so namreč našli vrsto sumov o naklepnem oškodovanju Mercatorja v času Debeljakove uprave, kjer je kot članica uprave za pravne zadeve bila odgovorna Vera Aljančič Falež. In pogledati, ali so morda kaj o tem vedeli tudi pri sindikatih in svetu delavcev.
In kaj so revizorji po pisanju Financ z dne 06.02.2013 osumili nekdanjo Debeljakovo upravo, v kateri je kot članica uprave za pravne zadeve sedela tudi ga. Vera Aljančič Falež, sedanja pomočnica predsednika uprave g. Balažiča? Ponovimo še enkrat:
1. Naklepno napihovanje vrednosti premoženja in naložb, da bi prikazalo boljše poslovne rezultate, navadno s sodelovanjem revizorja
2. Naklepna preplačila za premoženje ali naložbe, v zameno za provizije
3. Namenoma slabe investicijske odločitve na neprimernih lokacijah, v zameno za provizije
4. naklepno sprejetje slabših pogojev v zameno za provizije
5. naklepno slabše investicijsko načrtovanje brez ustreznih analiz
6. Vprašljivi so nakupi zemljišč v Subotici in Srbiji leta 2008; prevzem hrvaškega Getroja leta 2009; nakup hrvaškega Presoflexa leta 2007; nakup družbe En plus, ki je bila v lasti Hrama Holding leta 2011; vstop na bolgarski trg leta 2009; vstop v Albanijo leta 2009; nakupi zemljišč v Sloveniji in po Balkanu;..
7. Poročilo revizorjev večkrat omenja domnevne provizije pri sklenjenih poslih.
Zakaj revizija še vedno ni ugledala uradno luči sveta? No, to bom morda koristno povprašati kar ga. Nino Zidar Klemenčič, vodjo pravnega dela revizije, ki naj bi bila narejena s strani revizijske hiše PWC. In ker je odvetniška družba Zidar&Klemenčič hkrati tudi pooblaščena odvetniška pisarna Mercatorja, se celotna zadeva zdi še toliko bolj zanimiva…
Morda tudi zaradi tega, ker je ta trenutek v Mercatorju na položaju pomočnice uprave za pravne zadeve ga. Vera Aljančič Falež, ki je bila v času Debeljakove uprave, ki je bila predmet revizije, zadolžena za, ne boste verjeli, pravne zadeve. In kaj so revizorji menili o pravnih poslih, je zelo lepo napisano zgoraj, v sedmih točkah.
No, in ne pozabimo, to je tudi gospa, ki je bila skupaj z odvetnikom g. Miho Sotlarjem iz ljubljanske odvetniške družbe Đuragić&Sotlar npr. večkrat obveščena o večkratnih poskusih namernega oškodovanja Mercatorjevega premoženja, a je namesto zaščite Mercatorjevega premoženja preko g. Mihe Sotlarja raje pošiljala pisne grožnje tistim, ki so na poskuse oškodovanja Mercatorjevega premoženja opozarjali oziroma jih poskusili preprečiti in s tem omogočala, da so se poskusi namernega oškodovanja Mercatorja lahko nemoteno nadaljevali. Je bilo tiho odobravanje poskusa oškodovanja Mercatorjevega premoženja storjeno z kakšnim namenom ali interesom? Ne vemo, to bi bilo treba gospo in gospoda nedvomno še podrobneje povprašati. Konec koncev je bila gospa v času tega dejanja celo članica uprave za pravne zadeve, kar je še toliko bolj nenavadno in sproža vrsto vprašanj o namenu njenega (ne) delovanja za zagotovitev zaščite Mercatorjevega premoženja.
Lahko se resno vprašamo: če je ga. Vera Aljančič Falež preko “pooblaščencev” pošiljala pisne grožnje tistim, ki so na poskuse oškodovanja Mercatorjevega premoženja opozarjali oziroma jih poskusili preprečiti in s tem omogočala, da so se poskusi namernega oškodovanja Mercatorja lahko nemoteno nadaljevali, hkrati pa je bila članica uprave, za katero sedaj revizorji ugotavljajo, da je povzročila za več deset milijonov eurov (namernega) oškodovanja Mercatorja, kaj vse je bilo v času njihovega upravljanja še storjenega, kar je ta trenutek, tudi za novega lastnika še – neodkritega?
In seveda, to je hkrati tudi gospa, za katero je predsednik novega nadzornega sveta, g. Lahovnik, po odstopu Debeljakove uprave želel, da gre iz hiše. Zakaj? No, o tem so novinarji zelo veliko poročali. Skupaj z g. Petrom Zavrlom sta namreč zatajila novemu nadzornemu svetu (ko jih je ta izrecno vprašal, ali imajo nove službe oziroma kakšne načrte imajo po odstopu), da sta se na tiho zaposlila v M-Tehniki oziroma Embi, ko pa je ta informacija prišla na dan, je zadevo seveda zanikala. Kljub intranetnemu obvestilu zaposlenih… Precej čudno, bi lahko rekli, kajne, to skrivanje napram novemu nadzornemu svetu?
No, in tudi o ga. Nini Zidar Klemenčič, ki naj bi pregledovala rezultate revizije s pravnega področja, je bilo veliko zapisanega v medijih. Nazadnje dne 16.7.2014 v Delu, ki je poročalo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo ga. Nine Zidar Klemenčič zoper Delovo novinarko. Zidar Klemenčič je namreč tožila zaradi šestih Delovih člankov (Adacta na tožilstvu ad acta, Zidar Klemenčičeva zaračunala preveč, vrnila po treh letih, Pritožba na odvetniški zbornici zastarala, Nad odvetniško zbornico ni nadzora, Zidar Klemenčičeva & Penko: črno na belem), objavljenih v Delu in na spletu oktobra lani, v katerih je Delo pisalo o spornem ravnanju odvetnice Nine Zidar Klemenčič ob zastopanju zdravniške zbornice (primer dečka Bora Nekrepa) in ob zastopanju Tomaža Slivnika v povezavi z zavarovalnico Vzajemna. Odvetnica je tožbo vložila takoj po izidu člankov, ko pa je Delo predložilo številne dokumente v podporo zapisanega, si je premislila in tožbo umaknila. Sodnica jo je zato zavrnila, v razsodbi pa med drugim zapisala, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Ali je torej ga. Nina Zidar Klemenčič morda izvajala pritiske, ko pa je bila soočena z dokumenti, pa je tožbo raje umaknila? So torej trditve v zgoraj navedenih člankih Dela o ga. Nini Zidar Klemenčič torej – resnične? Očitno se je resnica o zapisanih trditvah izkazala kar na sodišču, kar pravnico ga. Nino Zidar Klemenčič nedvomno postavlja v zelo zelo čudno luč, ki se ne samo ne sklada z njenimi pogledi in izjavami v številnih intervjujih v nekaterih revijah, pač pa predvsem postavlja v zelo čudno luč njen način dela.
No, konec koncev je celo Odvetniška zbornica Slovenije dne 25.09.2010 v svoji oceni skladnosti z načini in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike jasno zapisala: “odvetnica Nina Zidar Klemenčič ni ravnala v skladu z duhom načel in pravil Kodeksa odvetniške poklicne etike s tem, da je prevzela zastopanje dr. Zlatke Kanič v kazenskem postopku, čeprav je bila istočasno njena stranka Zdravniška zbornica Slovenije, pri čemer je Zdravniški zbornici Slovenije svetovala v zvezi z disciplinskim postopkom zoper dr. Zlatko Kanič. Poleg tega ni poskrbela, da se ne bi v zvezi z zastopanjem dr. Kaničeve pri prizadeti javnosti ustvaril vtis o medsebojni povezanosti med njeno odv. pisarno in pisarno odvetnika Penka”. No, Komisija za etična vprašanja je še posebej poudarila, da odvetnik zvestobi do stranke ne sme podrediti svojega osebnega in poklicnega poštenja ter ne sme izgubiti samostojnosti in objektivnosti pri svojem delu. S čimer se seveda vsi strinjamo.
Celo moška revija Playboy je objavila zanimivo novico, kako so 29.8.2013 kongresno sobo podjetja Krka v Ljubljani napolnili mladi slovenski menedžerji, da so jim nekoliko starejši slovenski menedžerji povedali par besed o etiki. G. Toni Balažič jim je recimo tako povedal: “Etika mora dopuščat dvom”. Ga. NIna Zidar Klemenčič pa je mladim menedžerjem položila na srce izjavo: “Pravo ne more delovati brez etične podstati”. Nina Zidar Klemenčič se je pridružila ugotovitvi prvega moža Mercatorja, da danes še ne moremo govoriti o prevladi etike. Nesprejemanje pravih odločitev, ker za to ni poguma, je navezala na sebi domače pravno področje. “Pravo ne more delovati brez etične podstati,” je namignila in dodala: “Pravo naj ne bi definiralo naš najvišji standard, temveč mora pravo definirati naš najnižji, še dovoljeni standard.” Da je pravo le orodje in ne nadzor nad etiko, se po njenem zelo dobro razkriva v dejstvu, da je največ kršitev na najbolj reguliranih področjih. Več prava torej ne pomeni tudi več etike. Zaključila je z reinterpretacijo znanega citata “Danes uspešna politika sloni na pokvarjencih, ker pri pokvarjencih vedno veš kaj bodo storili – tisto, kar je za njih najbolj koristno.”. Zanimivo, ko hkrati primerjamo oceno Odvetniške zbornice Slovenije o njenem delu v primeru navskrižja interesov z dne 25.09.2010, kajne?
Se morda kaj podobnega dogaja tudi v primeru Mercatorja, ki je za pooblaščeni odvetniški pisarno sicer pooblastil odvetniško pisarno Đuragić&Sotlar ter odvetniško pisarno Zidar Klemenčič?
No, Dnevnik je dne 09.10.2013 objavil še nekaj zelo zanimivega:
“Nina Zidar Klemenčič naj bi bila namreč po neuradnih informacijah vpletena v določene posle, povezane s prodajo Mercatorja Agrokorju, poleg tega pa je tudi odvetnica Tomaža Lovšeta, ključnega Agrokorjevega lobista v Sloveniji. Prav tako ne gre zanemariti, da je Balažič izvedbo revizije zaupal isti družbi, ki jo je prav nekdanja uprava Mercatorja odslovila zaradi pomembnejše strokovne napake pri njihovi reviziji izkazov Mercatorja za leto 2006, zaradi tega pa je preučevala celo možnosti o začetku postopka za odvzem revizijske licence pred Inštitutom za revizijo. Čeprav naj bi tempo posebne revizije ves čas diktiral prav Balažič, se je zdaj ta očitno skril za nadzornike in kar njim prepustil odgovornost za vlaganje odškodninskih tožb, čeprav so bile v številnih primerih (Intereuropa, Luka Koper, Pivovarna Laško…) za to zadolžene uprave in ne nadzorniki.”
Naključje torej, da Mercatorjeva revizija še vedno ni “končana”? Finance so od Mercatorja namreč dobile odgovor, da bo končno poročilo obravnavano na naslednji seji NS. Čudno, še vedno nič..
Je morda problem, da so želeli (res precej naivno…) vložiti tožbo le proti Debeljaku in Kolbenzenovi, le dvema članoma uprave, ne pa tudi proti ostalim članom uprave, torej tudi proti Veri Aljančič Falež, ki je pokrivala ravno – pravno področje? Verjetno je res lahko ravno to največji problem – Debeljak je namreč že jasno povedal, da so bile vse odločitve v upravi sprejete soglasno. Težko torej vložiš tožbo proti tistemu, s katerim delaš, kajne? Vlagati tožbe proti članici uprave, zadolženi za informatiko, ne pa tudi proti članici uprave, zadolženi za pravne zadeve, je malce hecno in kar preveč prozorno celo za nepoznavalce, kajne?
Se torej kaj poskuša prikriti oziroma koga zaščititi sedaj, ko ima podjetje novega lastnika, ki ne bo dopuščal več dejanj, ki so jih opisali revizorji? To bodo verjetno znali še najbolje povedati kar zaposleni, ko bodo z javnostjo in pristojnimi lahko primerjali končne ugotovitve revizije, ki je oškodovanje že potrdila, z njihovimi razpoložljivimi podatki in dokumenti. Zato je razkritje končnega poročila revizije še kako pomembno, nenazadnje tudi zato, da tudi ostali bralci natančneje vedo, zaradi katerih konkretnih poslov, s katerimi je nastalo oškodovanje, je NS Mercatorja od g. Balažiča že oktobra 2013 zahteval pripravo odškodninskih tožb zoper odgovorne člane prejšnje uprave.
In, je morda ravno tega koga (ne samo v Mercatorju, pač pa tudi v nekaterih odvetniških pisarnah, tudi tistih – medijsko bolj znanih…), khm, vedno bolj strah? No, nekaterim odvetnikom so zaradi spornih dejanj že odvzeli licenco… (http://www.dnevnik.si/kronika/odvetniku-zacasno-odvzeli-licenco).
Zelo verjetno. In tudi zelo upravičeno…
In kot nazoren primer vsem zainteresiranim, kako izgledajo ugotovitve revizorjev na primeru Mercatorja, za katerega se je veliko deležnikov na vse pretege trudilo, da bi se preprečila privatizacija Mercatorja in s tem tudi prikrilo dejanja, ki jih je odkrila revizija – šokantni povzetki revizorjev, objavljani v časniku Finance dne 6.2.2013, kateri so bili medtem že potrjeni z zahtevo NS upravi g. Balažiča po pripravi odškodninskih tožb zoper odgovorne člane bivše uprave:
http://www.finance.si/8333049/{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}28hiti-tedna{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}29-Revizija-kako-je-Mercator-nagrizla-Debeljakova-uprava”
Mercator, 31.01.2013 ob 09:22
Pozdravljeni,
V Mercatorju trenutno izvajamo proces reorganizacije, katerega namen je izboljšanje produktivnosti na letni ravni za najmanj 3{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, poleg tega pa tudi optimizacija našega poslovanja in optimizacija stroškov dela v režiji.
Trgovine pa so srž naše dejavnosti in večina jih posluje pozitivno, moramo pa njihovo poslovanje izboljšati in dvigniti produktivnost in profitabilnost. Zato se bo za dobre prodajalke in prodajalce v Mercatorju vedno našlo delovno mesto, saj se bomo še bolj se bomo osredotočili na našo osnovno dejavnost in naše trgovine in ponudbo še bolj prilagoditi kupcem in jih prepričali, da je Mercator najboljša izbira.
Zmanjšanje števila zaposlenih bo v letu 2013 potekalo predvsem v tujini in je povezano z izstopom Skupine Mercator iz Albanije, Bolgarije ter optimizacijo režije v regiji Jugovzhodne Evrope. V Sloveniji se bomo v letošnjem letu usmerili v reorganizacijo režijskih organizacijskih enot in optimizacijo poslovanja preko priključevanja odvisnih družb. V okviru tega procesa je naš cilj zmanjšanje stroška dela v režiji za 15 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, kar predstavlja približno 200 sodelavcev. V okviru reorganizacije ne bomo zmanjševali števila sodelavcev v naši maloprodaji.
V okviru procesa reorganizacije se bomo trudili, da bomo ta cilj dosegli najprej z zmanjševanjem števila zaposlenih zaradi upokojitev, ne nadomeščanjem odhodov zaposlenih v režiji, zagotavljanjem nadaljnjega dela nerazporejenim režijskim delavcem znotraj Skupine Mercator predvsem v operativi (maloprodaja in logistika). Vsem tistim sodelavcem, ki jim kljub navedenim aktivnostim v naslednjih nekaj mesecih ne bomo uspeli zagotoviti drugega dela ali ga morda ne bodo želeli sprejeti, pa bomo morali podati odpoved, seveda ob upoštevanju vsej veljavnih predpisov.
Lep pozdrav,
Katja Kek, Odnosi z javnostmi, Mercator
Zakaj imate pa potem razpise za prosta delovna mesta in napizdujete ljudi ?