Forum: Starševski čvek

Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo! Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore!

Rak-baje se zdravniki se nočejo zdraviti?

Nova tema
Default avatar frulll 06 Mar 2012 11:52

Ali ste vedeli, da se baje zdravniki noče zdraviti, ko zbolijo za rakom (v starosti)? Po neki raziskavi v ZDA, se menda večina zdravnikov, starejših od 50 let, ki zbolijo za rakom, noče zdraviti. Po lastnih besedah nekaterih izmed njih, raje živijo do konca normalno življenje v krogu družine, kot da bi kakšno leto več živeli oslabljeni in v mukah zaradi kemoterapij, hospitalizacij, itd. Medtem, ko je stanje pri povprečnem zbolelem za rakom ravno obratno, v veliki večini se odločajo za zdravljenje in upajo na medicinski čudež.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar baje baje 06 Mar 2012 11:54

Navedi prosim vir te tvoje velecenjene informacije.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Gunnar 06 Mar 2012 11:58

verjamem, da je nekaj na tem. Sicer pa vprašanje kaj in kako, mi smo imeli v družini bolnico z rakom na želodcu, pa dokler ni vedela, da ima raka je bilo z njo praktično vse ok, ko so ji postavili diagnozo je pa šlo vse navzdol, sploh po tistem, ko so jo odprli in ji predrli tumor, je po tistem živela le še pol leta, lahko da če ji ga nebi predrli ali je nebi odpirali bi živela dlje in bolje lahko bi bilo pa podobno, samo kolikor vem, je za telo bolj stresno če se opravljajo kakršni koli posegi, kot če se ne...

¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

Being evil has a price.

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Everybody dies!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar elaine 06 Mar 2012 11:59

Si to pobrala na baje.com?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
 
Default avatar hi5-3 06 Mar 2012 12:01

Sem bral nekaj podobnega oz. v tem duhu in sicer da se takrat, ko se bliža konec (vsaj v medicinskem smislu), tisti, ki se s tem srečujejo vsakodnevno (zdravniki, terapevti, itd.) pri drugih ljudeh, raje odločajo za prekinitev zdravljenja kot da bi nadaljevali v upanju na ... ne vem kaj, čudež? Kot primer so navajali to, da ponavadi ljudje želijo poskusiti vse mogoče, tudi če so na aparatih, da bi ja malo podaljšali svoje življenje, čeprav je agonija. Oz. je članek to predstavil v smislu, da so otroci/sorodniki takih ostarelih ljudi ponavadi tisti, ki silijo medicino, naj poskusi še s tem pa z onem.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žal tudi tu 06 Mar 2012 12:03

Gunnar napisal:verjamem, da je nekaj na tem. Sicer pa vprašanje kaj in kako, mi smo imeli v družini bolnico z rakom na želodcu, pa dokler ni vedela, da ima raka je bilo z njo praktično vse ok, ko so ji postavili diagnozo je pa šlo vse navzdol, sploh po tistem, ko so jo odprli in ji predrli tumor, je po tistem živela le še pol leta, lahko da če ji ga nebi predrli ali je nebi odpirali bi živela dlje in bolje lahko bi bilo pa podobno, samo kolikor vem, je za telo bolj stresno če se opravljajo kakršni koli posegi, kot če se ne...


temu moram žal pritrditi.
vir: družinska izkušnja....
Res je tudi, da se rak v visoki starosti (recimo nad 75 let) počasneje razvija, odziv organizma na invazivno terapijo (beri kirurgija, kemoterapija, obsevanje) je pa bistveno slabši, tako da je včasih vprašlijvo, ali se odločiti za zdravljenje ali ne.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Gunnar 06 Mar 2012 12:08

žal tudi tu napisal:
Gunnar napisal:verjamem, da je nekaj na tem. Sicer pa vprašanje kaj in kako, mi smo imeli v družini bolnico z rakom na želodcu, pa dokler ni vedela, da ima raka je bilo z njo praktično vse ok, ko so ji postavili diagnozo je pa šlo vse navzdol, sploh po tistem, ko so jo odprli in ji predrli tumor, je po tistem živela le še pol leta, lahko da če ji ga nebi predrli ali je nebi odpirali bi živela dlje in bolje lahko bi bilo pa podobno, samo kolikor vem, je za telo bolj stresno če se opravljajo kakršni koli posegi, kot če se ne...


temu moram žal pritrditi.
vir: družinska izkušnja....
Res je tudi, da se rak v visoki starosti (recimo nad 75 let) počasneje razvija, odziv organizma na invazivno terapijo (beri kirurgija, kemoterapija, obsevanje) je pa bistveno slabši, tako da je včasih vprašlijvo, ali se odločiti za zdravljenje ali ne.


ta sorodnica je bila takrat stara blizu 70 let in praktično dokler ji niso postavili diagnoze sploh ni vedela, da je z njo karkoli narobe, potlej jo je pa najprej zdelal strah, ker ni vedela kaj in kako, še dodatno pa, ko so jo odprli in zaprli ter ji postavili "datum", svoje je naredila še prilagojena dieta, da je praktično postala kot okostnjak in to v zelo kratkem času...

¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

Being evil has a price.

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Everybody dies!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar čisto po kmečki pameti 06 Mar 2012 12:21

Kot pravi Gunnar, dokler ni vedela oz. dokler JE NISO ODPRLI. To je to. Po moje rak prične hitreje rasti, ko pride v kontakt z zrakom. Mogoče neumna logika ? Tudi jaz poznam nekaj ljudi,ki so bili do odkritja "zdravi", potem je šlo pa rapidno navzdol.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Soncka 06 Mar 2012 12:24

Eden od člankov na to temo
http://www.dailymail.co.uk/health/artic ... ancer.html

http://5.mshcdn.com/wp-content/uploads/2012/10/felix-jump-640-watermark-640.gif

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ne vem no 06 Mar 2012 12:27

frulll napisal:Ali ste vedeli, da se baje zdravniki noče zdraviti, ko zbolijo za rakom (v starosti)? Po neki raziskavi v ZDA, se menda večina zdravnikov, starejših od 50 let, ki zbolijo za rakom, noče zdraviti. Po lastnih besedah nekaterih izmed njih, raje živijo do konca normalno življenje v krogu družine, kot da bi kakšno leto več živeli oslabljeni in v mukah zaradi kemoterapij, hospitalizacij, itd. Medtem, ko je stanje pri povprečnem zbolelem za rakom ravno obratno, v veliki večini se odločajo za zdravljenje in upajo na medicinski čudež.


Ej, 50 let pa ni glih neka strašna starost, to ti lahko zagotovim iz osebne izkušnje. Jaz računam, da imam vsaj še eno tretjino pred sabo. ;)
Pa dejstvo je tudi, da veliko rakov dejansko pozdravijo in ne gre za medicinske čudeže.
Tudi če se ne zdraviš, so pa menda na koncu vseeno muke ...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar 90508 06 Mar 2012 12:27

Še eden: how doctors die

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar a ni logično 06 Mar 2012 12:32

Sej zdravniki v večini vedo kdaj je rak lahko ozdravljiv in kdaj se podaljšuje življenje...večina se vse bolnike operira, včasih po večkrat, potem kemoteraipja obsevanja..itd..kjub temu da že na štartu vedo, da ni upanja, da je vse skupaj le podaljšanje življenja! Žal je v velikih primerih tako! Seveda sem za zdravljenje, da me ne boste narobe razumeli, ampak tam kjer je smiselno! Zdravniki valda da vse operirajo, včasih ne naredijo nič, le odprejo in zaprejo, ker se pač nič ne da narest, pa rečejo, no nekaj smo pa le rešili...ja le kaj??? Uglavenem jaz vem zakaj se veliki zdravniki in ostali ki delajo v tem ne zdravijo in ne operirajo, kadar je vse skupaj šlo predaleč :(

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar odvisno.. 06 Mar 2012 12:49

Vse je pomojem odvisno kje ima clovek raka in v katerem stadiju je. Pomembna je tudi starost pacienta. Da gredo pri 70 letniku z rakom na zelodcu v neke invazivne posege je cisto brez smisla. Ze pri mlajsih je ozdravljivost zelo majhna kaj sele pri starejsem. Boljse je ziveti naprej kvalitetno zivljenje, dokler pac gre kot pa se muciti z kemoterapijami in obsevanji itd.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Miti in legende 06 Mar 2012 12:51

čisto po kmečki pameti napisal:Kot pravi Gunnar, dokler ni vedela oz. dokler JE NISO ODPRLI. To je to. Po moje rak prične hitreje rasti, ko pride v kontakt z zrakom. Mogoče neumna logika ? Tudi jaz poznam nekaj ljudi,ki so bili do odkritja "zdravi", potem je šlo pa rapidno navzdol.


Problem raka je v tem, da ce ga odkrijejo sele takrat, ko zacne povzrocst resne tezave, to je v zadnjem stadiju, pacient nima vec dosti upanja in moznosti za ozdravitev, ampak rapidno propade.

Od tod mit, da dokler mu ga niso odkrili, je bilo vse OK.
Ta clovek je imel raka ze leta in ce bi ga pravocasno odkrili, bi ga verjetno ozdravili.
Zato pa se uvajajo presejalni programi, da se najde rak dosti preden zacne povzrocat tezave in simptome.

Je pa verjetno tudi nekaj na tem, da se z operacijo lahko zasejejo rakave celice drugam po organizmu

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar neznanje 06 Mar 2012 13:21

Točno tako, večina rakov postane ''simptomatskih'' takrat, ko so že slabo zdravljivi. Špekulacije, ki ste jih gor nekateri navedli strokovno gledano ne pijejo vode. (Rak dobi ''zrak'' preko žil, ne pa s tem, da se ga ''odpre in predre''.) Tudi naša koža ne ''diha'' skozi pore, ampak preko krvi.

In ja, stik z uirajočimi in umiranjem te spremeni, bistveno manj razumeš ostale, ki se s tem ne srečajo in živijo neodgovorno, lahkomiselno, preslabo, vztrajajo v slabih zakonih, slabih odnosih, se vedejo kot da bodo živeli še 200let, kot da so nesmrtni. Ko pa vidiš, kako malo je potrebno, včasih samo trenutek nepazlijvosti, raztresenosti, ki se zgodi vsem, kako dejansko ni nobene logike (ne umirajo samo ostareli pri 80ih, ampak tudi mladi z majhnimi otroci), no... verjetno greš skozi različne procese in faze... in na nekatera vprašanja pač ne dobiš odgovorov.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar miti in legende 06 Mar 2012 13:32

neznanje napisal:Točno tako, večina rakov postane ''simptomatskih'' takrat, ko so že slabo zdravljivi. Špekulacije, ki ste jih gor nekateri navedli strokovno gledano ne pijejo vode. (Rak dobi ''zrak'' preko žil, ne pa s tem, da se ga ''odpre in predre''.) Tudi naša koža ne ''diha'' skozi pore, ampak preko krvi.


zato pa pravim, da je mogoče možno pri operaciji zasejati metastaze preko krvi po preostalem telesu. ne vem, nisem ekspert

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Mislim 06 Mar 2012 13:42

Oba moja starša sta umrla po treh mesecih po odkritju raka, za oba so rekli, da je prepozno za zdravljenje in oba sta umrla brez bolečin. Usahnila sta. Zrdavnik mi je dejal vse hudo jima je bilo prihranjeno, ker rak ni bil pravočasno odkrit. Dokler nista zbolela sta živela normalno življenje in nista govorila o tem, da je z njima kaj narobe. Le utrujena sta bila kakšno leto prej, bolj kot običajno.
Naša teta pa je zbolela za črevesnim rakom, hoteli so jo operirati a ji je sestra dejala, naj se ne operira, naj pusti tako kot je, saj nima ne moža ne otrok, da bi jo negovali in zanjo skrbeli. Imela je 60 let.
Po premisleku se je odločila, da ne gre nikamor in odpovedala operacijo. Krvavenje iz črevesja je ponehalo in živela je še 20 let.
Kaj je pametno ne vem.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kruto kruto kruto 06 Mar 2012 13:50

Mislim napisal:Naša teta pa je zbolela za črevesnim rakom, hoteli so jo operirati a ji je sestra dejala, naj se ne operira, naj pusti tako kot je, saj nima ne moža ne otrok, da bi jo negovali in zanjo skrbeli. Imela je 60 let.


upam, da tisto ni bila njena lastna sestra, temveč medicinska sestra.
ker če ti lastna familija reče, da bolje da umreš, ker te ne mislijo negovat.... groza.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Gunnar 06 Mar 2012 14:11

kruto kruto kruto napisal:
Mislim napisal:Naša teta pa je zbolela za črevesnim rakom, hoteli so jo operirati a ji je sestra dejala, naj se ne operira, naj pusti tako kot je, saj nima ne moža ne otrok, da bi jo negovali in zanjo skrbeli. Imela je 60 let.


upam, da tisto ni bila njena lastna sestra, temveč medicinska sestra.
ker če ti lastna familija reče, da bolje da umreš, ker te ne mislijo negovat.... groza.


ma kakšna groza neki, lih tko je groza, če te familija hoče met tud če je bolezen terminalna na vseh možnih operacijah, terapijah in aparaturah, da o mukah, ki jih to povzroča ne govorim... vsak ima pravico se odločat o teh zadevah sam, tud če je tej dotični gospe sestra rekla nej ne gre na operacijo, bi ženska če bi sama tako želela že šla, če ne takoj pa čez nekaj časa, če bi se izkazalo, da bi bila operacija ipd. bolj smiselna oz. da bi ji bilo s tem bolje kot brez

¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

Being evil has a price.

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Everybody dies!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar trutth 06 Mar 2012 14:50

Mislim napisal:Naša teta pa je zbolela za črevesnim rakom, hoteli so jo operirati a ji je sestra dejala, naj se ne operira, naj pusti tako kot je, saj nima ne moža ne otrok, da bi jo negovali in zanjo skrbeli. Imela je 60 let.
Po premisleku se je odločila, da ne gre nikamor in odpovedala operacijo. Krvavenje iz črevesja je ponehalo in živela je še 20 let.
Kaj je pametno ne vem.


potem zelo verjetno NI BIL rak debelega črevesja...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ravno žalujoča 06 Mar 2012 15:50

Pred mesecem dni mi je za rakom deb. črevesa umrla mama. Na koncu enoletnega"zdravljenja" je bilo grozno. Bolečine na bolečine, morfij v ogromnih količinah, držalo je pa 15 min, potem pa spet bolečine. Veste, sem jo imela rada, zelo. Vse bi naredila, da se pozdravi, ampak na koncu bi vse naredila, da bi ji olajšala bolečine. Tisto namreč res ni vredno človeka, kaj šele humano umiranje. Če gledam zdaj nazaj, bi bilo bolje, da bi jo pustili v začetku brez zdravil, v hudih bolečinah bi padla v šok in hitro umrla. Tako pa je v hudih bolečinah umirala tri mesece. kaj je bolj huamno?
Ne vem ali so te informacije o zdravnikih relevantne. Niti me ne zanima, bi jim pa glede na lastno izkušnjo povsem verjela. Tisti, ki se s temi bolniki redno srečujejo točno vedo za kakšno neizmerno trpljenje gre.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kruto kruto kruto 06 Mar 2012 15:58

Gunnar napisal:
kruto kruto kruto napisal:
Mislim napisal:Naša teta pa je zbolela za črevesnim rakom, hoteli so jo operirati a ji je sestra dejala, naj se ne operira, naj pusti tako kot je, saj nima ne moža ne otrok, da bi jo negovali in zanjo skrbeli. Imela je 60 let.


upam, da tisto ni bila njena lastna sestra, temveč medicinska sestra.
ker če ti lastna familija reče, da bolje da umreš, ker te ne mislijo negovat.... groza.


ma kakšna groza neki, lih tko je groza, če te familija hoče met tud če je bolezen terminalna na vseh možnih operacijah, terapijah in aparaturah, da o mukah, ki jih to povzroča ne govorim... vsak ima pravico se odločat o teh zadevah sam, tud če je tej dotični gospe sestra rekla nej ne gre na operacijo, bi ženska če bi sama tako želela že šla, če ne takoj pa čez nekaj časa, če bi se izkazalo, da bi bila operacija ipd. bolj smiselna oz. da bi ji bilo s tem bolje kot brez


saj vem, da je tebi težko kaj dopovedat, ampak kruto je dejstvo, da ti nekdo iz lastne družine reče, raje umri, kot da imam jaz s tabo dodatno delo.
kako pa kaj se pa človek odloči, je pa itak njegova stvar

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar še jaz naj povem svoje 06 Mar 2012 15:58

Te strašne bolečine ob umiranju za rakom so posledica raka, ne pa posledica zdravljenja. Kdor misli, da se bo ognil bolečinam, če se ne bo poslužil zdravljenja, se hudo moti. Umiranje za rakom je boleče.

Osebno sem dvakrat zbolela za rakom in nikoli mi ni prišlo na misel, da se ne bi šla zdravit. Če se ne bi šla, bi me zdaj že davno ne bilo več tu. In zagotovo bi umrla v hudih bolečinah.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar zmerno oblačna 06 Mar 2012 16:04

Njhuje je, ko v tvojem imenu odloča nekdo drug pa naj gre za svojce, pooblaščene osebe, medicinsko osebje ali kogarkoli drugega. Dokaj hitro pa se lahko tudi sami znajdemo v taki situaciji, ko bo o našem podaljševanju življenja oz trpljenja odločal nekdo drug. Verjetno lahko ugibate, da takrat, ko gre o nas samih po večini ne želimo podaljševati telesnega trpljenja in agonije, ko odločamo o kom drugem pa je še toliko drugih dejavnikov kot so družbeni in verski vplivi in nenazadnje čustvena navezanost na osebo za katero si želimo, da bi ostala živa. Gre za kruta življenjska vprašanja in včasih so naključja tista, ki odločajo kako se bo stvar zaključila.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Gunnar 06 Mar 2012 16:12

kruto kruto kruto napisal:
Gunnar napisal:
kruto kruto kruto napisal:
upam, da tisto ni bila njena lastna sestra, temveč medicinska sestra.
ker če ti lastna familija reče, da bolje da umreš, ker te ne mislijo negovat.... groza.


ma kakšna groza neki, lih tko je groza, če te familija hoče met tud če je bolezen terminalna na vseh možnih operacijah, terapijah in aparaturah, da o mukah, ki jih to povzroča ne govorim... vsak ima pravico se odločat o teh zadevah sam, tud če je tej dotični gospe sestra rekla nej ne gre na operacijo, bi ženska če bi sama tako želela že šla, če ne takoj pa čez nekaj časa, če bi se izkazalo, da bi bila operacija ipd. bolj smiselna oz. da bi ji bilo s tem bolje kot brez


saj vem, da je tebi težko kaj dopovedat, ampak kruto je dejstvo, da ti nekdo iz lastne družine reče, raje umri, kot da imam jaz s tabo dodatno delo.
kako pa kaj se pa človek odloči, je pa itak njegova stvar


lej če je bolezen terminalna boš umrl v vsakem primeru, če te operirajo pa ti podaljšujejo agonijo ali pa če ne, dodatno delo s takim bolnikom je pa tudi v vsakem primeru ali gre na operacijo ali ne in ja kruto dejstvo, če je bolezen terminalna pač umreš, samo kar ti jaz dopovedujem je to, da je bolj kruto ta varianta, da večina svojcev kljub želji bolnika vztraja pri tem, da hodi na žnj kemoterapij in operacij četudi ne pomagajo kaj dosti in je potlej cel halo če se tak bolnik odloči umreti prej in odklanja "zdravljenje", če že injekcije ne sme dobit.

¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨

Being evil has a price.

Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken.


Everybody dies!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar shot in the dark 06 Mar 2012 16:24

še jaz naj povem svoje napisal:Osebno sem dvakrat zbolela za rakom in nikoli mi ni prišlo na misel, da se ne bi šla zdravit. Če se ne bi šla, bi me zdaj že davno ne bilo več tu. In zagotovo bi umrla v hudih bolečinah.


Ta tema ne govori o tem, ali je možno pozdraviti raka ali ne, temveč o tem, kakšne odločitve sprejemajo zdravniki zase in kakšne za druge, ko gre za veliko verjetnost, da ozdravitev ni možna. Moje mnenje je, da ravnajo povsem pametno, saj vejo, da je je trpljenje manjše, če svoj preostali čas preživijo z družino, tisti boleči konec pa oddelajo s paliativno oskrbo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kruto kruto kruto 06 Mar 2012 16:33

Gunnar napisal:
kruto kruto kruto napisal:
Gunnar napisal:
ma kakšna groza neki, lih tko je groza, če te familija hoče met tud če je bolezen terminalna na vseh možnih operacijah, terapijah in aparaturah, da o mukah, ki jih to povzroča ne govorim... vsak ima pravico se odločat o teh zadevah sam, tud če je tej dotični gospe sestra rekla nej ne gre na operacijo, bi ženska če bi sama tako želela že šla, če ne takoj pa čez nekaj časa, če bi se izkazalo, da bi bila operacija ipd. bolj smiselna oz. da bi ji bilo s tem bolje kot brez


saj vem, da je tebi težko kaj dopovedat, ampak kruto je dejstvo, da ti nekdo iz lastne družine reče, raje umri, kot da imam jaz s tabo dodatno delo.
kako pa kaj se pa človek odloči, je pa itak njegova stvar


lej če je bolezen terminalna boš umrl v vsakem primeru, če te operirajo pa ti podaljšujejo agonijo ali pa če ne, dodatno delo s takim bolnikom je pa tudi v vsakem primeru ali gre na operacijo ali ne in ja kruto dejstvo, če je bolezen terminalna pač umreš, samo kar ti jaz dopovedujem je to, da je bolj kruto ta varianta, da večina svojcev kljub želji bolnika vztraja pri tem, da hodi na žnj kemoterapij in operacij četudi ne pomagajo kaj dosti in je potlej cel halo če se tak bolnik odloči umreti prej in odklanja "zdravljenje", če že injekcije ne sme dobit.


kar se mene tiče, je treba spoštovat željo bolnika, pa naj bo ta želja nadaljnje zdravljenje, ali pa prenehanje s tem. ne pa da mu namigneš, naj se zaradi tvoje komoditete blagovoli evtanazirat in spravit s sveta, da ti ne bo v nadlego.

kar se pa "terminalnosti" bolezni tiče
mojemu očetu so pred dvema letoma diagnosticirali raka na prostati, lečeči zdravnik mu je dejal da ima bolj malo šans in mu namignil, da nima smisla, da se poslužuje nadaljnega zdravljenja. HVALA BOGU, da je poslušal sosedo, ki je tudi zdravnica, zaposlena na onkološkem inštitutu, ki ga je vseeno prepričala, da naj gre v zdravljenje - obsevanja.

danes še vedno živi normalno življenje, brez vsakih bolečin, z izgledi, da je zaenkrat rak ustavljen.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Mislim 06 Mar 2012 16:39

Da njena lastna sestra, s katero sta se zelo ljubili in spoštovali ji je rekla naj se ne operira. Če bi se, bi ta sestra in tudi drugi sorodniki pomagali in ji nudili kar se da. Mi vemo, da je bil ta nasvet mišljen dobronamerno in tudi teta ga je vzela kot odkrit pogovor o bolezni, stanju, dvomu kaj narediti. Sorodnica, zdravnica je na vsak način vztrajala da se operira in zdravi. Rak je bil potrjen.
Ne vemo ne kako ne zakaj ampak preprosto je bolezen zvodenela.
Mislim, da je najtežje tam, kjer se o bolezni, zdravljenju, negi in pomoči ne pogovarjajo, bolnika tolažijo da bo vse dobro nihče pa ga ne vpraša kaj misli sam, kako razmišlja, doma ne najdejo časa da bi ga negovali ampak ga šetajo po bolnicah, obiskujejo ga, bojijo pa se, da ga bodo poslali domov.
To mislim, da je za rakave bolnike, ki se zavedajo kakšna bolezen je to najhuje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar rak ni raku enak! 06 Mar 2012 16:41

Ob tem je treba NA DEBELO poudariti, da rak ni raku enak in da večina rakov prostate, za katerimi zbolijo starejši moški, niti približno ni ne invazivnih ,e hitro naredujočih in tudi ne smrtnih. Večina se jih dobro zazdravi.

Ko govorimo o sarkomih, o adenokarcinomih, o pljučnem raku ... pa je situacija ZELO drugačna.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar booooo 06 Mar 2012 16:47

kruto kruto kruto napisal:kar se pa "terminalnosti" bolezni tiče
mojemu očetu so pred dvema letoma diagnosticirali raka na prostati, lečeči zdravnik mu je dejal da ima bolj malo šans in mu namignil, da nima smisla, da se poslužuje nadaljnega zdravljenja. HVALA BOGU, da je poslušal sosedo, ki je tudi zdravnica, zaposlena na onkološkem inštitutu, ki ga je vseeno prepričala, da naj gre v zdravljenje - obsevanja.

danes še vedno živi normalno življenje, brez vsakih bolečin, z izgledi, da je zaenkrat rak ustavljen.


Hja, če bi dobil tistega, ki udari na hitro, bi z 90% možnostjo umrl v pol leta. Manj kot 5% možnosti je, da bi preživel naslednjih 5 let (tudi z zdravljenjem). Je pač imel takega, kot je večina rakov na prostati - počasi rastočih, življenjsko nenevarnih. Ali pa spada med tistih par procentov srečnežev, ki preživijo več let kljub agresivnosti tega raka.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh