Prosim za pomoč:
zanimam se za stare slovenske šege in navade ob rojstvu otrok. Ali poznate oz. veste za kakšne običaje ob rojstvu, ki so bile v času vaših prababic, pradedkov? In ali se je to še kje ohranilo vse do danes? Hvala za kakršnekoli informacije!

Krst spada med prve življenjske šege. Otroka so nesli h krstu takoj po rojstvu. H krstu ga je nesla šantla, spremljal jo je šantlo , ter otrokov oče. Mati ni smela prisostvovati pri krstu, saj je veljalo, da mora obrodnica še štirideset dni po porodu ostati doma. Če bi v tem času zbolela, bi po verovanju ostala bolna celo življenje. Prav tako bi jo lahko vidle štrige , ki bi škodovale njej in otroku. Otrok je bil povit v belo plenico, oblečen v fruštanjevo srajčko , na glavi pa je imel beretco. Botra je otroka nesla v prtu ud krsta. Prt je bil različno okrašen, glede na spol. Fantki so imeli moder prt, dekleta pa rožnat. Otrok je ležal na botrini levi roki, če je bila zima, so ga še dodatno pokrili s šajćlonom. povit je bil cel, tako da so bile skrite tudi rokice pod belim povojem. Verjeli so, da se otroka ni smelo nesti iz hiše, ko se padel mrak, sicer bi otroka vzel zli duh Mrak. Darilo botrov je bil plenjer kornetov ali kilogram sladkorja, porodnici pa so postregli s kurjo juho.

Jaz vem za nekaj prastarih – da porodnica teden dni ni smela vstati iz postelje
– obvezna je bila kurja juhica za porodnico
– da si porodnica en daljši čas (se ne spomnim točno) ni
smela umiti las
– pa nekaj se je dajalo pod posteljo ? pomagajte…

ponekod v prekmurju torijo

http://www.youtube.com/watch?v=V21VabB1RtE

nasteljejo okoli hiše, da ima familija ja kaj za delat, ko pridejo z malim domov

dojenčka vzdignili pod strop in ga trepljali po riti. To mu menda prinese pogum in moč. Postane korenjak in je neustrašen.

Pa pleničk se ni smelo sušiti zunaj ponoči, ker naj bi to prinašalo nesrečo otroku.

Ta knjiga govori o vsem tem.

Hvala vsem za pomoč, super ste!! 🙂

Pri nas na Gorenjskem je še zdaj navada, da ko nesejo otroka h krstu, prvemu, ki ga srečajo na poti dajo sveže pečen kruh. To pomeni, da naj bo otrok dobrih rok.

Meni je mami vedno govorila, da so ji babice govorile, da otrok ko se zmraci ne sme biti zunaj – ker bo postal mracen. Kaj naj bi to pomenilo pa ni vedela.

sehfbcs idc 3856 447685 59u5 585z585t 5845854 5 5857585 55u5858585 575575585b584z58585higig9girbg748685 u4t94utib848t94hg9r 49tu49g f9ehgi eg849t vi hr9r bvi ue9gni jfurzeir8676 irzt959 72506 87506 7e9305hbiv c568gv 9et8g9fj3 98