brezposelna
Že pred porodniško sem bila 2 leti brezposelna, namreč bila sem v takšnih letih (35), ko me nihče ni želel zaposliti, ker sem bila še brez otrok.
Porodniško sem zaključila 4 m nazaj in sedaj aktivno iščem zaposlitev. Seveda, se bo našel kdo, ki bo rekel, da službe so, če si resnično želiš delati. Seveda so, vendar problem nastane, ker mož dela od 9-18. Torej, težava je v tem, da moram iskati službo s primernim urnikom, saj vrtec zaprejo ob 16ih, babi servis ne pride v poštev, ker sta obe še v službi.
Trenutno finančno stanje mi omogoča ostati doma in skrbeti za otroka.
Teži pa mi to, ker leta tečejo in več časa, ko bom doma, težje bom našla delo, saj verjetno delodajalci gledajo tudi na to, koliko let je bil delavec delovno neaktiven. Vse izkušnje se z leti izgubijo, sklepam.
Zanima me kako imate usklanjene urnike s partnerjem, ki dela cel božji dan? In tisti pari, ki delajo cel dan, kje imajo otroke do njihovega prihoda domov, če babi servis ne pride v poštev?
Zoprno je tole, res. Tudi jaz nimam babice servisa ne kakega drugega, mož pa dela po cele dneve in tudi vikende. Na srečo imam tako službo, da mi (formalno) omogoča, da otroke še pravočasno poberem. Je bilo pa na začetku hudo, saj so bili v službi navajeni, da sem pogosto delala cele poldneve in pogosto tudi večere. Potem sem pa enkrat morala reči “ne”. Če bi imela možnost (finančno), bi se odločila za krajši delovnik – ampak to je pa stvar, ki si je mi ne moremo privoščiti.
Nikoli ne bi zaposlila tako stare babe z malim otrokom. S tem, da je bila že prej dve leti brezposlena in da si še zmišljuje kako bi delala in bo imela stalni problem s svojim frocom, da ga bo pravočasno prišla iskat v vrtec.
Je preveč takih brez obveznosti, zakaj bi potem nekdo zaposlil tebe? Da ne omenjam bolniških, ki sledijo in še morebiten drugi froc.
Precej zloben zapis, a na žalost delodajalci tudi v resnici tako razmišljajo.
Kar me moti pri naših vrtcih (Novo mesto), je, da delajo že od pol šestih zjutraj, vendar le do štirih popoldne. OK, glede na to, da imajo tam Revoz, kjer delo najbrž res začnejo že ob šestih in ga končajo ob dveh, bi imel tak urnik še smisel. Vendar pa se službe čedalje pogosteje začenjajo ob osmih ali celo devetih in trajajo do štirih, petih. In seveda nismo prav vsi zaposleni v Novem mestu, jaz imam do službe 1 uro vožnje z avtom. Pa da ne omenim, da se moje delo lahko povsem nenačrtovano zavleče. Hvalabogu za babici, tete in druge sorodnike, ki mi vedno z veseljem priskočijo na pomoč!
Nikoli ne bi zaposlila tako stare babe z malim otrokom. S tem, da je bila že prej dve leti brezposlena in da si še zmišljuje kako bi delala in bo imela stalni problem s svojim frocom, da ga bo pravočasno prišla iskat v vrtec.
Je preveč takih brez obveznosti, zakaj bi potem nekdo zaposlil tebe? Da ne omenjam bolniških, ki sledijo in še morebiten drugi froc.[/quote]
zelo svinjsko napisano, ampak je čista resnica in tega se najbolj bojim!
Ta otrok bo pa edinec,ker žal otrok ne moreva več imet.
Precej zloben zapis, a na žalost delodajalci tudi v resnici tako razmišljajo.
…[/quote]
Hvalabogu ne vsi. So tudi delodajalci, ki vejo, da je odgovorno imeti družino, in da bo tak človek odgovoren tudi do dela v službi. Tisti, ki jih ti omenjaš, pa so bolj manipulatorji, ki delajo z delavci kot z marionetami, potem pa pizdijo, da kako so delavci neodgovorni.
Imaš prav. Sama delam v javnem sektorju, kjer sem se zaposlila, ko sem bila še “sveža” s faksa. Kmalu sem opazila, da s pomisleki gledajo na tiste ženske, ki (še) nimajo otrok. Ko sem 6 mesecev po zaposlitvi zanosila, so bili vsi kolegi in kolegice silno navdušeni in postala sem izgovor za pogovore o otrocih in vnukih.
Ravno zato se me je dotaknil zapis Zaskrbljene Ide, saj sem pomislila, da marsikje ženske nimajo takšne sreče kot jaz. Zdi se mi, da je privatni sektor še posebno neizprosen. Svakinja je bila kake pol leta brez službe, vendar je vztrajno hodila na razgovore v razno razna podjetja. Ima 2 vrtčevska otroka in enega osnovnošolca. Sama bi pomislila, da je krasno zaposliti takšno mamico, saj zelo verjetno ne bo več šla na porodniško. Kje pa! Po njihovo bo takšna mamica zaradi bolezni otrok ves čas na bolniški! Naposled je s težavo prišla do zaposlitve za določen čas, in ker se je izkazala, so jo nedolgo nazaj zaposlili za nedoločen čas. Je pa krepko koristila babičine usluge, da ji ja ne bi česa očitali!
Škodo vam delajo lene in neodgovorne babnice, ne morete si misliti, koliko jih je. Saj jih tudi ve poznate:
– za vsako figo na bolniško, zase, za otroke, mož pa nikoli
– jebe se jim, da delo stoji oz. ga morajo opraviti drugi, ki tudi imajo svoje družine, seveda plača nesporno mora biti, od kje, pa nje ne zanima
– poznajo samo dolžnosti delodajalca, svojih se pa ogibajo kot hudič križa
– zanosi, pa je ni več, ko pride pa hoče za 4 ure, čeprav glede na organizacijo dela sama ve, da ne bo šlo, po možnosti za več let, saj kmalu “nabavi” še enega
– nobena ne ceni, če si dober in fer, to samo izkoristijo do konca, preko vseh meja
itd.
Mi imamo tako porazne izkušnje, da zaposlujemo samo še moške ali najamemo s.p..
Take ženske vam delajo zelo, zelo slabo uslugo in potem ni čudno, da se žensk noče zaposlovati.
Avtorici pa samo tole, išči, išči, išči, ker mi takih z “luknjami” med eno in drugo zaposlitvijo sploh ne vabimo na razgovor, pa verjetno nismo edini.
za Vfrata:
zame si ena pokvarjena prasica, a si nisi prebrala, da avtorica ne more imeti več otrok. Ti pa veš, kolikokrat bo na bolniški.
Baba , a sama nimaš nobenega froca, da se tako grdo izražaš?
Sama sem bila 4 x noseča , pa sem vedno delala do začetka ali pa še cel mesec pred nastopom porodniške. Bolniško sem imela pa samo zadnje 3 tedne, ko sem zapustila službo.
Res pa je , da zdaj skoraj vsaka ,ko zanosi gre na bolniško. Pa saj vi privatniki itak zato rešujete to s študentskim delom, ni potrebno skoraj nič dati državi.
Veliko je napisanih zgodb o mamah in nosečnostih in otrocih in bolniškah.
Gospa My name, žal sem spregledala, da ne more imeti več otrok. Samo če si ti delala in v redu opravljala svoje delo, to za precej žensk ne velja. O tem sem govorila. Raje se znašaj nad tistimi, ki delajo škodo vam ta pridnim, saj potem na koncu pristanete vse v istem košu!
Kako pa naj vemo, da bo v redu, nobeni ne piše na nosu.
Mi pa ne zaposlujemo študentov, ker je to preveč nezanesljiva in neodgovorna delovna sila in tudi ne razumem podjetij, ki se poslužujejo njihovih uslug, razen seveda za kakšna pomožna dela, ki pa jih pri nas ni.
In ja, pri nas so vsi zaposleni zaposleni za nedoločen čas, ker dobre delavce je treba obdržati in stimulirati.
Vfrata,
ni vse odvisno samo od zaposlenih. Še najmanj pa se lahko posplošuje, kakšne so delavke in kakšni so delavci.
Veliko je odvisno tudi od delodajalca, kako gleda na svoje zaposlene. Lahko si jih predstavlja kot neko lastnino ali tlačane, ki morajo zanj delati, da dobijo plačilo, dnino ali karkoli že. Lahko pa si jih predstavlja kot dobavitelje dela, delovne sile, znanja…
Če si do dobavitelja fer in v človeškem odnosu, ti bo redno dobavljal, dal kdaj kak popust ali dobavil kakšno boljšo kvaliteto (“izpod pulta”) za enako ceno… itd, samo da te bo obdržal kot svojega odjemalca.
Če pa mu ne boš redno plačeval dobavljene robe, mu stalno nekaj reklamiral in se pritoževal nad tem in onim in imel vzvišen odnos do njega, te ne bo imel za kaj prida odjemalca in se bo raje posvetil drugim, manj tečnim ali vsaj rednim in poštenim plačnikom.
Enako je z delavcem. Če si do njega fer in človeški, bo rad delal, se trudil narediti kvalitetno in oddelal tudi kakšno uro brezplačno ter koriščal bolniško samo za res nujne primere, pa še to le za kak dan ali dva, tretji dan pa bo prišel delat, čeprav mu bo zdravnik priporočal počivanje še 3 dni. Marsikateri delavec ali delavka, ki je zadovoljen(-a) s svojim delodajalcem, v primeru bolezni raje koristi svoj dopust, ki je itak neobhoden strošek delodajalca, kot da bi mu naredil(-a) dodatne stroške z bolniško. Ampak tak odnos med delavcem in delodajalcem lahko ustvari samo delodajalec z delovno klimo, primerno motivacijo in načinom vodenja ter, kot sem že zgoraj omenila , z lastno predstavo o svojem delavcu.