Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja moteč, hiperaktiven otrok v šoli – kaj se da narediti?

moteč, hiperaktiven otrok v šoli – kaj se da narediti?

V razredu je fant, ki ima z odločbo potrjeno hiperaktivnost in bi ga morali posebej obravnavati. Moti cel razred in ne morejo si kaj pomagati z njim. Učiteljice rešujejo problem tako, da ga dajo sedet k pridnim puncam, ampak ne zdi se mi prav, da ga morajo potem one prenašat. Hči se navzema njegovih navad – začela se je zgovarjat, uporablja izraz “da se ji ne da”, kar prej pri njej ni bilo zaslediti.

Ima moteč otrok pravico greniti življenje pridnim otrokom?
Je kje kak pravilnik o tem? Ga lahko premestijo v drug razred ali so ga dolžni prenašat skoz eni in isti otroci?
Kaj lahko kot starš storim v zvezi s tem?

poznam družino s hiperaktivnim otrokom, no sedaj je že najstnik in se je tudi že umiril.

So imeli velike tažave v šoli, ker le ta ni priznavala njegove težave /šele obisk zdravnice je zalegel!!!

V glavnem so zadevo po priporočilu strašev in zdravice rešili tako, da ko ni mogel več slediti oz. biti pri miru je lahko šel na hodnik in se malo zdivjal, potem pa se vrnil in delal naprej. Samo tu ni bil problem, da se mu ne da,… ampak enostavno ni zmogel biti pri miru toliko časa – če si je lahko ,,dal duška,, je bil priden in delaven fant, samo ne 45 min skupaj!

Vprašanje kaj je z vašim falotom-sliši se bolj kot razvajenost

Kar pa se tiče sedežnega reda vsekakor stopi do razrednika in naj tvojo deklico presedejo, saj kot praviš jo moti. (ni pravično do naslednje, ki ga bo morala prenašati-ampak vsaj tvoja bo imela mir)

lp in srečno

Mogoče, pa lahko dobi spremljevalca, da se bo lahko bolj ukvarjal z njim in po pri pouku sedel z njim.
Verjamem, da je za vas moteče, samo zamislite se o tem, da bi lahko bil to tudi vaš otrok. Meja je zelo tanka.

nova
Uredništvo priporoča

Dobrodošel v slovenskem šolskem sistemu,

ja hiperaktivcem se daje pravico motiti cel razred, hiperaktivci imajo celo priznano pravico do nasilja nad učitelji in so-učenci. Temu se v Sloveniji reče strpnost :))

MI smo dosegli, da hiperaktivcev in ostalih motečih faktorjev niso posedali k našim otrokom. Nasrkali so žal pridni otroci z manj zoprnimi starši.

Kaj pa če bi vaš otrok bil hiperaktiven, bi tudi takrat zganjali tak vik in krik?

Vaša princeska ne more biti ta glavna, pa se zdej pizdakate, češ, da ne pride princeska zlata do izraza, in uboga mora trpeti?

Premislite, preden tako s prstom kažete na druge, jaz sem svoji hčerki vedno razlagala, da se v življenju mora naučiti, da nismo vsi isti, eni so taki, eni drugačni, eni pridni, eni živahni, eni nizki, eni visoki….

vsi pa smo ljudje!

Po zakonu o šoli ima VSAK učenec pravico do nemotenega spremljanja pouka.

V primeru, da hiperaktivni otrok resneje ruši mir v razredu, je potrebno takoj sklicati sestanek ter se z njegovimi starši dogovoriti o načinu pomoči/sodelovanja – kombinaciji vaj in zdravil, ki bi otroku pomagala k zbranosti, ostalim pa omogočila bolj zbrano spremljanje pouka.

Tudi meni se tako posedanje motečih ali porednih k pridnim učencem upira in najprej hči, nato pa še jaz, sva pri razredniku vložili protest in dosegli, da največjega lumpa nikoli več niso posedli k njej.
Učitelji poskušajo tudi takole umiriti razgrajače, samo tak način je sporen.
Pokvariti učencu, ki posluša in sodeluje uro zato, ker nekdo ne zna umiriti svojega otroka??

Zavedam se, da otrok z motnjo koncentracije seveda ni kriv za svojo “neposlušnost”. Bi pa moral prejemati pomoč v obliki različno stopnjevanih vaj za koncentracijo ter zdravil, s pomočjo katerih bi pouk lažje spremljal.

Ob takih posih me vedno malce zaskeli – gre pri otroku res za motnjo pozornosti ali pa so starši breme vzgoje preložili na pleča učiteljev in sošolcev?

Zakaj že se šolajo specialni pedagogi in zakaj poučujejo v specializiranih ustanovah, če pa so redne šole vedno bolj polne otrok z različnimi duševnimi motnjami, ki jim navadno usposobljen kader ne zna prav pomagati?

Greniti življenje pridnim otrokom?!? Misliš, da “moteč” otrok uživa, da je tak? Da mu je lepo in z rožicami postlano? Misliš, da je sam kriv, da je tak? Vzgoja? Ne, hiperaktivnostna motnja je etiološke narave, drugačna kemijska struktura možgan, itd – vtipkaj v google. Ne razumem, res ne, kje je naš čut za sočloveka…? Otrok je otrok, ima celo težave, vi bi ga pa – kaj? Strpale v eno kletko, daleč stran od vaših pridnih otrok, da jih ne bi motil??? To, da imajo takega otroka v razredu, seveda ni najbolj po volji egocentričnim in individualističnim staršem, ki svoje neizpolnjene sanje živijo v svojih “popolnih” otrocih. Ženske, naučite svoje otroke sprejemati drugačnost in ponuditi roko; mar boste vse težave in neprijetnosti, ki bodo prišle v prihodnosti na pot vašim sončkom, preprosto in preko trupel eleminirale?!? Raje jih učite spopasti se s težavami, prisluhniti drugim, empatije do sočloveka, učite jih dobrega in ne zavračanja vsega, kar vam ni po godu in vam prekriža pot!
Moje mnenje.
Hvala, ker ste brali.

Jaz pa se strinjam s tremi ljubicami. Včasih so takšni otroci hodili v “posebno šolo” (smo ji včasih rekli). Tam so specialni pedagogi, ki takšnim otrokom pomagajo. Vem, da je težko dati otroka v to šolo. Toda tudi drugi otroci imajo pravico do normalnega šolanja.
Se mi pa tudi zdi, da je danes res veliko otrok s tem problemom. Je to res pri vseh bolezensko ali pa so mogoče to tudi razvajenčki, ki jim je bilo že doma vse dovoljeno, Ne vem no!

Slovenska šola je v skladu z evropsko zakonodaju, zato mora biti inkluzivna, kar pomeni, da imajo pravico šolati se vsi otroci, ne glede na svoje primanjkljaje ali nadarjenosti: slepi otroci, gluhi otroci, gibalno ovirani, otroci z govorno jezikovno motnjo, otroci z gibalno oviranostjo, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Pa seveda otroci, ki so prikrajšani zaradi kulturne drugačnosti, taki, ki se težje učijo… Zakonov vam ne bom naštevala.
Hiperaktivni otroci – če so dokazano- so otroci, ki si tega “niso sami krivi” in si svojih vsakodnevnih težav niso izbrali, ker gre za nevrobiološke posebnosti v predelovanju informacij v možganih. Res pa je, da se osnovna simptomatiko povečuje z vse večjo vzgojno nemočjo staršev (preveč popustljiva vzgoja, ki se lahko tudi občasno konvertira v preveč strogo in kaznujočo) in tudi z nemočjo učiteljev, ki so premalo opremljeni z veščinami obvladovanja razreda in dela z otroci s PP, zato je potrebna čimprejšnja diagnostika in obravnava celotne družine. Težave teh otrok nastajo v skupini, manj v individualnem kontaktu, zato je večina simptomatike v šoli. Ker so tako moteči, jih veliko dobimo v obravnavo v našo ustanovo, saj jih zelo urgentno napotijo šole.
Zakaj sem potem zaskrbljena? Ker forum spremljam občasno že vsaj 7 let, pa ne morem verjeti koliko je neumnosti in netolerance, ki je ne moreš preskočiti, ker iz naslova ni razvidna tema. In kakšen upad nivoja komunikacije glede na začetni nivo. Škoda!

bravo, se strinjam. otroke je treba naučiti življenja, ne le golega znanja iz knjig. tudi jaz sem bila pridna vzorna učenka, pa so me v osnovni šoli skoraj vedno posedli s problematičnimi sošolci. pa mojim staršem ni padlo na pamet, da bi se zaradi tega razburjali in tudi mi smo hočeš nočeš sprejeli. zakaj? ker sem tekom šolskega leta malo bolje spoznala npr. romskega sošolca, ugotovila da se vsem otrokom ne gode tako kot meni, se naučila sočutja, se znebila predsodkov, sem pa recimo dobila veliko nagrado v srcu, ko je z mojo pomočjo dobil trojko… pa zaradi tega moj šolski uspeh ni trpel.

otrok enostavno ni mogoče obvarovat pred vsemi negativnimi vplivi, ne glede na to, kako močno si to želimo in kako nas boli srce, ko vidimo da jim ni lušno, da so razočarani in žalostni. ampak, tako se učija življenja, ki je sestavljeno tako iz veselja, kot iz razočaranj. vse kar lahko starši naredimo, da jim nudimo ljubezen, pogovor in topel dom, kamor se lahko zatežejo pri vseh razočaranjih življenja.

pridnim otrokom nagaja?

ker imam sama takega otroka sploh ne vem kaj naj ti napišem. lahko vas je sram, da sploh kaj takega omenjate. a misliš, da smo mi veseli, ker naši pp motijo pouk. pa imamo zaradi tega veliko pogovorov, problemov, skrbi,itd.

motijo? ja motijo. na začetku veliko. letos v 4r že zelo malo.skoraj neopazno. me pa zanima kako tvoja zelo pridna punčka, ki je oh in sploh v razredu drugače funkcionira. ne govori grdih besed, nima nobene bolezni, pridna za učenje, doma vse pospravi, ma ni da ni.

sram te bodi. moja mama vedno pravi- vsaka palica ima dva konca, ne pozabi.

V bistvu je to začaran krog.

Jaz nisem idealna, moj otrok tudi ne.
Imam pa pravico, da me na delovnem mestu ne nadlegujejo, ne šikanirajo, ne motijo in preklinjajo, da mi ne brišejo datotek oz. mi ne skrivajo delovnih pripomočkov.
Enako pravico imajo na svojem “delovnem mestu” učenci.

Seveda življenje ni belo-črno, ljudje smo različni in otroke je seveda treba naučiti sprejemati drugačnost.

Razumem starše otrok s posebnimi potrebami, da želijo svoje otroke vpisovati v redne šole, ker bi morda v primeru, da bi otroka vključili v posebne zavode, nad otrokom visela oznaka “poseben”.
Ne pomislijo pa, da je v teh “posebnih zavodih” vendarle toliko specialno izobraženih pedagogov in toliko pripomočkov, ki bi otrokom lahko pomagali povsem drugače kot jim pomaga klasično izšolan učitelj v redni šoli.

Preden pišeš nekaj, raje razmisli.
Hiperaktivnost je širok pojem in se odraža v različnih oblikah. Ne moreš kar nekaj posploševat in pošiljat takšne otroke v “posebno šolo”.
Laiki ponavadi rečejo hiperaktiven-moteč. Pa ni tako enostavno in preprosto.

Veš, hiperaktivni otroci so pravzaprav nadpovprečno bistri, hitro(prehitro) dojamejo stvari in pridejo do rešitve. Po najlažji in najkrajši poti. In v bistvu se potem dolgočasijo, zato je 45min preveč, da bi sedeli pri miru…. Tudi ob dolgočasni in nezanimivi razlagi (kar se pri nas v šolah dogaja)….se hitro začnejo dolgočasit. So sposobni in hkrati lahko opravljajo več stvari, kar marsikdo ne zmore.

Da bi takšne otroke dali v “posebno šolo”…..saj se hecaš, oziroma sploh pojma nimaš kaj sploh hiperaktivnost je.

na naši šoli je v 5r zeloooooo poredna punčka. preklinja naglas za vsako besedo celih 5 ur. mora tudi ona nekam kjer so izurjeni za to, da ji bodo “zapečatili” usta?

če bi izločevali otroke po tem, da motijo, verjemi, da bi bila učilnica kmalu prazna. tudi sončkov ne bi bilo več.

o kako ste nekatere super monovke. v službi se ne date motiti in šikinirati in otroci so tudi naj naj. ma kaj sploh delate v naši prelepi slo? tukaj so tudi invalidi, pa južnaki in drugi, ki niso podobni VAM.

Žal je tudi v razredu našega šestošolca tako – en sošolec je zelo moteč, obravnavajo ga vse mogoče službe, ampak pravih učinkov ni, poleg tega mu učitelji velikokrat pogledajo skozi prste tudi pri ocenjevanju, kar se drugim seveda ne zdi prav. Pa sem sinu, ko se je pritoževal, rekla – kaj misliš komu je lažje v življenju: tebi ali njemu? samo pogledal me je in rekel – saj vem…

bravo, se strinjam. otroke je treba naučiti življenja, ne le golega znanja iz knjig. tudi jaz sem bila pridna vzorna učenka, pa so me v osnovni šoli skoraj vedno posedli s problematičnimi sošolci. pa mojim staršem ni padlo na pamet, da bi se zaradi tega razburjali in tudi mi smo hočeš nočeš sprejeli. zakaj? ker sem tekom šolskega leta malo bolje spoznala npr. romskega sošolca, ugotovila da se vsem otrokom ne gode tako kot meni, se naučila sočutja, se znebila predsodkov, sem pa recimo dobila veliko nagrado v srcu, ko je z mojo pomočjo dobil trojko… pa zaradi tega moj šolski uspeh ni trpel.

otrok enostavno ni mogoče obvarovat pred vsemi negativnimi vplivi, ne glede na to, kako močno si to želimo in kako nas boli srce, ko vidimo da jim ni lušno, da so razočarani in žalostni. ampak, tako se učija življenja, ki je sestavljeno tako iz veselja, kot iz razočaranj. vse kar lahko starši naredimo, da jim nudimo ljubezen, pogovor in topel dom, kamor se lahko zatežejo pri vseh razočaranjih življenja.[/quote]

Lepo povedano!!

Škoda, da marsikdo tukaj ne bo razumel bistva…..

Predstavljaj si, da je tvoj otrok hiperaktiven in da ti nekdo reče, da drugim GRENI življenje, pa da te ni sram, no. Ja, najbolje da takšne izstrelijo na luno, da ne bodo popolnim deklicam popolnih monovk grenili življenj.
Za obnašanje svojega otroka pa ne krivi drugih. Sem bila tudi jaz v šoli vedno zelo pridna, pa se občasno družila s “taporednimi”, a njihovih navad in načina življenja pa kljub temu nikoli nisem prevzela. A ko bo začela kaditi in piti, bodo spet drugi krivi, ane? Svašta.

Po mojem mnenju je daleč najbolj zlorabljen izraz “hiperaktiven”. To pa zato, ker 80% staršev nima blagega pojma, kaj dejansko pomeni “hiperaktiven”. Nevzgojen otrok je nevzgojen in NI HIPERAKTIVEN!!!! Primerjava hiperaktivca in razvajenca je podobna primerjavi nepismenega in slepega človeka in je do amena butasta.

Kot je ena že napisala, je preko 85% otrok s hiperkinetično ali hiperaktivno motnjo krepko nadpovprečno brihtnih, ponuja pa se vprašanje, kaj sistem uravnilovke, ki je pri nas uveljavljen, iz njih naredi, še sploh, če starši sami ne odreagirajo zelo hitro, po možnosti pred vstopom v šolo. Razen res težjih oblik motenj koncentracije se da OGROMNO naredit, če postanejo starši, vzgojitelji, učitelji in strokovnjaki (spec. ped, psiholog) ekipa, ki dela v dobro otroka. Če so vsak na svojem bregu, če je učitelju otroku sovražen, ker je “moteč”, če je starš prperičan, da so za vse krivi samo “drugi”, če se spec. ped. ne poveže z ućiteljem in vzgojiteljem in bo vsak od teh ljudi, ki bi otorku morla pomagat, tiščal neko svojo pot, otrokpa bo raztrgan med njimi, je to za takega otroka pogubno. Edino, kar rabi, za korak čez robe, je še stalno posedanje nekam drugam, upor staršev “pridnih” otrok in izločitev iz kolektiva. To je dokončna smrtna obsodba za otroka, ki bi lahko dosegel vrhunske dosežke, če bi mu le dali možnost.

Hiperaktiven ali samo hiperkinetien otrok potrebuje OGROMNO dela na sebi. Potrebuje doslednost, trdne meje, ostre meje, hkrati pa potrebuje veliko vzpodbude in veliko razumevanja, usmerjanja v trneutkih, ko ga “meče”. Strokovni pedagoški kader naj bi o tem vedel mnogo več, kot dejansko ve, žal.

Vas pa vprašam: boste izločili hromega otroka? Naglušnega otroka? Otroka, ki slabše vidi? Pa saj on tudi moti okolico – zakaj se ne upate spraviti na otroke, ki so vidno drugačni in vidno ovirani? Zakaj se dandanes v šole s prilagojenim programom vpisujejo otroci, ki resnično ne zmorejo dosegati minimuma zahtevanega nivoja znanja zaradi hudih bolezenskih stanj? Zakaj mislite?

Ob ozkosti, zaplankanosti in fobijah nekaterih posameznikov mi gre resnično na bruhanje! Pa ob nesposobnosti, neznanju in nezainteresiranosti tako zvanega “strokovnega pedagoškega kadra” mnogokrat tudi, še bolj!

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

New Report

Close