Sožalje – kaj napisati?
se strinjam s tuki eno – res, kot da so ta sožalna pisma cela poezija zdaj.
Pri teh pismih gre itak samo za formalne puhlice, če pa ne gre za to, je pa iskrenost na prvem mestu, pa četudi napišeš samo dve besedi, ne pa da ti eni tujci sestavljajo nekaj,kar bi moralo biti osebno ali iz srca!
Predvsem pa: čim manj besed in krancljanja s kakimi “globokimi”, to je vse popolnoma mimo.
Hvala za odgovore. Sem že rekla, da ne mislim pisat kakšnih osladnih verzov. Ampak zase si mislim (vem hvala bogu še ne), da bi se mi že zamalo zdelo, če bi dobila 10 pisem z isto vsebino: Iskreno sožalje. Se mi zdi lepo, da se kdo potrudi in napiše kaj drugače, kakšno besedo več.
Sasheen hvala! Oba verza sta lepa. Sem pa uporabila ta drugega. Sem ga včeraj našla v eni papirnici. Se mi zdi lep, pa nič predolg, pa nič osladen.
Z vsako izmed vas bi se lahko v marsičem strinjala, je pa tako, da si tudi vsak, ki sožalno sporočilo prejme, predstavlja pod imenom pisca človeka, ki ga pozna in morda zanj ve, da bi znal povedati tudi žalostno zadevo tako, da bi nas z besedo ali dvema potolažil. Kot mi, ki pišemo, pač poznamo čoveka, ki mu pišemo in vemo, kaj mu lahko in smemo napisati, katere so tiste besede, ki si jih želi prebrati. Včasih tudi drugače obrnjena “iskreno sožalje” pove veliko več, kot samo to, da smo s tem človekom vsaj v trenutku, ko pišemo, z njim !!!
Torej je pisanje in sprejemanje pisanja v resnici popolnoma odvisno od posameznikov, ne zgolj od dogodka !! :-))
Če pomislim nase, vem, da sem sožalna pisma še večkrat prebirala, ko smo prebrodili tiste težke prve dni in mesece … potem smo shranjevali te zadeve in vsako sožalno pismo sem še enkrat pogledala in vem, da mi jih je kar nekaj ostalo v res lepem spominu in da me človek, ki je pisal, nikakor ni razočaral s tem, kar je napisal in nobenega stavka nisem vzela za floskulo, nepotrebno poezijo ali kaj podobnega!
Prejemati sožalje je prav poseben občutek. Mene osebno besedilo ni ne vem kako ganilo, že tako sem bila čisto hin, mi je pa veliko pomenilo, ko sem videla, kdo mi ga je poslal. Naprimer, dolgoletna prijateljica, ki mi ni nikoli napisala razglednice, kaj šele pisma, mi je napisala kratko: Moje sožalje. Podpis. Njeno sožalje se mi je še posebno vtisnilo v spomin, ker sem vedela, da enostavno ni njena navada pisati.
Torej, napiši tako, da je jasno razvidno, da si iskrena. To je najbolj estetsko in najbolj toplo. Pa še nekaj, meni osebno so bolj pri srcu napisane vizitke ali pisma na roko. Telegrami so name delovali hladno in neosebno.
Kar opogumi se, nič kaj takega ni napisati sožalje, samo iskrena bodi.
Sahseen,
se opravičujem, a mislim, da so tvoji verzi neprimerni, saj prihajajo iz napačnega konca. Če prebereš natančno, gre za izpoved, ki mora priti iz ust tistega, ki žaluje, ne pa iz ust tistega, ki izreka sožalje. Če bi bil kdo preobčutljiv, bi bil lahko celo užaljen, saj nehote namiguješ, kako ali koliko mora biti žalosten in kakšno naj bo žalovanje.
Natančno preberi, boš videla, v čem je keč.
Malo je pa vseeno potrebno pretehtati, v katero vlogo se postavljaš, ko izrekaš/ pišeš sožalje.
veliko žalnih verzov se najde tudi tukaj Vaš link
Ne razumem, zakaj je treba pisati verze ali si izmišljati nekaj posebnega, zlasti, če ti to ne gre. Žalujočim je pomembno, da si se nanje spomnil, ne bodo umetniško ocenjevali tvoje kreacije. Na koncu vsega bodo rekli samo: se mi je oglasil/se ni oglasil; ne pa ta je lepše napisal/ta je napisal samo standarden stavek.
Meni osebno je krancljanje odveč. Morda pa je komu všeč. Zato piši tisto, kar čutiš.
večinoma izražam sožalje osebno, ko je mamini sestrični umrl očim, ki sem ga imela izredno rada, na pogreb pa nisem mogla it pa sem ji napisala telegram in v njem napisala, zakaj mi bo njen oče ostal v srcu in spominu. teta me je poklicala v joku in je rekla, da se je nobeno sožalje ni tako dotaknilo, kot moje.
Najbolje je da napišete tisto kar resnično mislite, dovolj je že če napišete; iskreno sožalje in da žalujočim stojite ob strani… sem pa pred kratkim najdla spletno stran http://www.sozalje.si preko katere lahko pošlješ žalni paket sveč… jaz sem bila zelo zadovoljna…
Lahko napišeš res samo Moje sožalje ali Iskreno sočustvujem s tabo.
Mi je pa ob vsej množici sožalnih sporočil ostalo v spominu pismo prijateljice v katerem je pisala, po čemu si bo zapomnila mojo mamo in zakaj je bila edinstvena.
Ampak je pa res, da je mojo mami zelo dobro poznala, saj je bila v gimnazijskih časih med kampanjskim učenjem pred testi pogosto pri nas na kosilu, večerji in zajtrku.