Že leta sva sodelavca. Dosti sodelujeva, skupni rezultati so odlični. Včasih sva se veliko družila tudi izven službe, ker sva člana istega društva. Nato pa se je pričela med nama čutiti neka napetost. Čutila sem, da ni bil sproščen, ko sva bila skupaj in ta nervoza se je prenesla še name. Nato je prišlo do nekaj izbruhov z njegove strani, celo skregala sva se v službi. In nato sčasoma zgladila nesoglasja.
Seveda še vedno službeno sodelujeva, privatno vedno manj. Opažam pa, da kolikor se me izogiba, toliko občasno tudi išče mojo družbo. Včasih se prav vidi, da bi skupno delo lahko zaključil sam, pa želi, da sem zraven. In včasih me “nehote” prime za roko. Po drugi strani pa sem kakšen dan zanj skoraj nevidna.
Res ne vem, kaj želi. Nekdanje prijateljstvo? Lahko bi enostavno povedal, da mu je žal, pa bi nadaljevala z najinim prijetnim druženjem. Tako pa vedno znova preseneča s svojim vedenjem in nikoli ne vem, kaj lahko pričakujem. Težko je delati s takšnim človekom. Rešitev?

Všeč si mu. Bolj, kot si upa priznati. Zato trapasto obnašanje.

Puko je na Izačega…

Sta samska/vezana?
Ima še z katero žensko tak odnos?
Povej malce več iz tega je težko sklepati.

Ne. bila sva prijatelja. Nič kaj drugega.

???

Vezana sva. Ne opažam, da bi se še do koga tako čudaško obnašal, vsaj jaz ne vem za to.

en zmeden revček je

Tudi meni se včasih tako zdi. Je pa zoprno, ker nikoli ne vem, kakšno obnašanje lahko pričakujem od njega. In to od človeka, ki je bil včasih človek na mestu.