Podjemna pogodba – elementi delovnega razmerja
Imam eno vprasanje, ce bo kdo slucajno vedel odgovor 🙂
Oseba X je pri osebi Y zaposlena preko podjemne pogodbe, s tem da njena narava dela vsebuje elemente delovnega razmerja. Oseba Y ima s.p. – gostinstvo in zaposli osebo X preko podjemne pogodbe kot pomoc v strezbi (ja, vem da to ni prav!) … Me zanima, ce pride inspekcija in ugotovi krsitev, ali dobi tudi oseba X kazen ali ne?
Hvala 🙂
No, kolegica je bila kot s.p. “zaposlena” pri nekem podjetju – podjetje je ob inšpekciji dobilo kazen (dokazani so bili elementi rednega delovnega razmerja, celo več, tablica z njenim imenom na vratih, službeni e-mail z domeno podjetja in njenim imenom), ona ni dobila nič kazni.
So pa morali za nazaj narediti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, njene račune so prekvalificirali v bruto plačo, podjetje je moralo doplačati prispevke, oboji popraviti bilance…
Letos.
Hm… A elektronski postni predal predstavlja element delovnega razmerja? Vsaka resna firma, ki da kaj na svoj ugled, bo ZAHTEVALA od zunanjih sodelavcev, da za potrebe narocnika eloktronsko komunicirajo tako, da uporabijo postni predal NAROCNIKA. Vsaka resna firma, ki ima stalne zunanje sodelavce ono tablico pred vrati vtakne tudi ime in priimek zunanjega sodelavca, pri cemer ponavadi doda se funkcijo in pripis “zunanji sodelavec”. Vcasih celo na mizo (ce je delo taksne narave, da se te mize ne smejo posluzevati drugi sodelavci). Sam imam pri kar nekaj firmah elektronski naslov in pri 4-ih STALNO MIZO (z napisom na vratih in na mizi). Pomeni to, da sem zaposlen pri vseh stirih?
Pa vi res najbolj osnovni poslovni bonton razumete kot “celo vec…”? Mislim… Cisto resno?!?
Hm… A elektronski postni predal predstavlja element delovnega razmerja? Vsaka resna firma, ki da kaj na svoj ugled, bo ZAHTEVALA od zunanjih sodelavcev, da za potrebe narocnika eloktronsko komunicirajo tako, da uporabijo postni predal NAROCNIKA. Vsaka resna firma, ki ima stalne zunanje sodelavce ono tablico pred vrati vtakne tudi ime in priimek zunanjega sodelavca, pri cemer ponavadi doda se funkcijo in pripis “zunanji sodelavec”. Vcasih celo na mizo (ce je delo taksne narave, da se te mize ne smejo posluzevati drugi sodelavci). Sam imam pri kar nekaj firmah elektronski naslov in pri 4-ih STALNO MIZO (z napisom na vratih in na mizi). Pomeni to, da sem zaposlen pri vseh stirih?
Pa vi res najbolj osnovni poslovni bonton razumete kot “celo vec…”? Mislim… Cisto resno?!?[/quote]
Tudi pri nas včasih to ni bil tak problem, ko so kot zunanji sodelavci sodelovali res zunanji sodelavci, zdaj pa ljudem odpovedujejo redna delovna razmerja in jih silijo v isto delo kot s.p-je.
In zato je zakon napisan v zaščito (vsaj malo) šibkejši strani, torej delavcu, kjer se pač odkrije ali prijavi tako izkoriščanje.
In razlika je, ali ti deluješ pri parih kot zunanji sodelavec ali pa delaš “kot zunanji sodelavec” 5 dni na teden po 8 ur celo leto, dve…
Hm… A elektronski postni predal predstavlja element delovnega razmerja? Vsaka resna firma, ki da kaj na svoj ugled, bo ZAHTEVALA od zunanjih sodelavcev, da za potrebe narocnika eloktronsko komunicirajo tako, da uporabijo postni predal NAROCNIKA. Vsaka resna firma, ki ima stalne zunanje sodelavce ono tablico pred vrati vtakne tudi ime in priimek zunanjega sodelavca, pri cemer ponavadi doda se funkcijo in pripis “zunanji sodelavec”. Vcasih celo na mizo (ce je delo taksne narave, da se te mize ne smejo posluzevati drugi sodelavci). Sam imam pri kar nekaj firmah elektronski naslov in pri 4-ih STALNO MIZO (z napisom na vratih in na mizi). Pomeni to, da sem zaposlen pri vseh stirih?
Pa vi res najbolj osnovni poslovni bonton razumete kot “celo vec…”? Mislim… Cisto resno?!?[/quote]
Tudi pri nas včasih to ni bil tak problem, ko so kot zunanji sodelavci sodelovali res zunanji sodelavci, zdaj pa ljudem odpovedujejo redna delovna razmerja in jih silijo v isto delo kot s.p-je.
In zato je zakon napisan v zaščito (vsaj malo) šibkejši strani, torej delavcu, kjer se pač odkrije ali prijavi tako izkoriščanje.
In razlika je, ali ti deluješ pri parih kot zunanji sodelavec ali pa delaš “kot zunanji sodelavec” 5 dni na teden po 8 ur celo leto, dve…[/quote]
Se ena cvetka. Groza!!! Jaz sem delal v razvojnem oddelku AUDI-ja (tudi vec kot) 8 ur na dan eno leto – in bil sem ZUNANJI SODELAVEC. Ne gre za to, koliko casa delo traja in koliko ur na dan, temvec za to, da NAROCNIK potrebuje ENKRATNO STORITEV (temu se rece projekt) in da ko je ta storitev opravljena (projekt zakljucen) teh ljudi NE POTREBUJE VEC. Morda cez nekaj let, ko bo na trg plasiral nov model izdelka, ampak – NE POTREBUJE TEH LJUDI NA STALNI BAZI.
In to je edino relevantno merilo (pogojno bi k temu lahko dodali se primerjavo med visino dohodka zaposlenega in prejemki zunanjega sodelavca). Ce ima neko delo (z vidika narocnika) omejen rok za izvedbo in se ne ponavlja verizno, potem je to zacasno delo (zacasno po pogodbi o delu za dolocen cas, podjemno, avtorsko, preko s.p. sploh ni bistveno). Zato pa so ta dela ponavadi tudi nekajkrat bolje placana od klasicne oblike zaposlitve – ker riziko nosi izvajalec.
P.S.: Malo sem zgolj presenecen nad “cvetkami”. Taksne “cvetke” namrec onemogocajo fleksibilnost, ki jo (predvsem manjsa) podjetja nujno potrebujejo. In delo za sankom v gostilni, ki morda zaposluje tri ali stiri ljudi je, ko gre ena izmed zaposlenih na bolnisko ali ko eden dozivi prometno nesreco – zelo verjetno ZACASNE NARAVE, ker lokal verjetno 5-ega zaposlenega ne bi prenesel (financno), pa cetudi traja 12 mesecev po 8 ur na dan. In ce je placano vsaj ca. 1,3 ali 1,5 kratnik bruto stroska delodajalca (primerjalno z ostalimi zaposlenimi) ni nobenega razloga, da bi imela inspekcija kakrsnokoli podlago za neke namisljene kazni.
Obstaja se kaka druga logicna in smiselna omejitev?
zaman se razburjaš, ne moreš našim inšpektorjem kaj dopovedat, itak si vedno razlagajo po svoje in v korist države ter v pisanje drakonskih kaznih; kolega je par dni nazaj dobil kazen od policije v višini 8000 eur, ker je za 8 ton presegel nosilnost tovornjaka ( 4 osni tovornjak ki ima nosilnost čez 40 ton), no so ga zvagali in je vaga pokazala 40 ton, on pa bi lahko glede na osni pritisk imel max 8 ton po osi, gre se za glavno cesto sg-velenje, da poenostavim, v Avstriji bi za tak prekršek plačal 250 eur pri nas 8000 eur in polovičlk bo 4000, cilj naše države je uničevati podjetja ne pa utvarit normalno poslovno okolje
Ja, ampak tega “problema” se ne resuje tako, da se kar povprek skorajda onemogoci delo po zacasnih pogodbah in se potem kot kljucne dokaze steje dolzino opravljanja, elektronski naslov, tablico z imenom na vratih/uniformi, ipd. Pac pa tako, da se preveri:
– ali glede na sicersnje poslovanje in okoliscine NAROCNIK lahko utemelji zacasnost namestitve pogodbenika
– ali je pogodbenik temu ustrezno nagrajen (v grobem mora v desetih mesecih zasluziti vsaj 12 “plac”, regres in pokriti ostale stroske, ki izhajajo iz dela)
In to sta edina dva relevantna pogoja. Vse ostalo pa samo problem preoblikuje v drug, a se vedno enako problematicen – PROBLEM.
😉
Pa kaj zna se kdo razmisljat s svojo glavo, ali znate zgolj se ponavljati, kar ste prebrali/slisali v medijih in (vsaj na videz) zveni nekako “kul”?!? Gospodar je za suznja skrbel v celoti… nato se je skozi zgodovino delovni odnos preoblikoval, da je nalogodajalec prevzemal vedno manj odgovornosti za izvajalca… Tako smo iz popolne skrbi v suznjelastnistvu prisli do tega, da je delavec samo se hodil delat k delodajalcu – za placo. Prekerstvo je popolno nasprotje suzenjestva – ko delodajalec ne zagotavlja vec niti prostorov in/ali delovnih sredstev, temvec riziko za to (torej prakticno za vse) prevzema izvajalec.
In ko se boste tega zavedli (in sodec po dosedanjih komentarjih, se se dolgo ne boste), bodo prekerci morda prisli do nekega spodobnega odnosa z narocnikom. Dokler pa boste komplicirali in filozofirali o popolnoma irelevantnih receh, pa… boste imeli pac tako, kot opisujes. Problem je izkljucno v vas in ne v “politiki”, “drzavi”, ali cemurkoli ze. 😉
Pa kaj zna se kdo razmisljat s svojo glavo, ali znate zgolj se ponavljati, kar ste prebrali/slisali v medijih in (vsaj na videz) zveni nekako “kul”?!? Gospodar je za suznja skrbel v celoti… nato se je skozi zgodovino delovni odnos preoblikoval, da je nalogodajalec prevzemal vedno manj odgovornosti za izvajalca… Tako smo iz popolne skrbi v suznjelastnistvu prisli do tega, da je delavec samo se hodil delat k delodajalcu – za placo. Prekerstvo je popolno nasprotje suzenjestva – ko delodajalec ne zagotavlja vec niti prostorov in/ali delovnih sredstev, temvec riziko za to (torej prakticno za vse) prevzema izvajalec.
In ko se boste tega zavedli (in sodec po dosedanjih komentarjih, se se dolgo ne boste), bodo prekerci morda prisli do nekega spodobnega odnosa z narocnikom. Dokler pa boste komplicirali in filozofirali o popolnoma irelevantnih receh, pa… boste imeli pac tako, kot opisujes. Problem je izkljucno v vas in ne v “politiki”, “drzavi”, ali cemurkoli ze. ;-)[/quote]
Čisto nič ne prepisujem iz medijev, gre povsem za lastne izkušnje, ki žal niso tako nebeške kot tvoje v Nemčiji. Odnos z naročnikom je spodoben, le denarčki so mizerno ub suženjsko drobčkani, več mi pa ne dajo, čeprav sem kvalitetna in izkušena, ker tudi na njih pritiska trg z nizkimi cenami in bodo raje vzeli neizkušeno študentko, namesto da bi meni več plačali. Kolektivni štrajk za višje mezde je pa utopija. Očitno tudi ti ne zmoreš trohice empatije, sposobnosti vživetja v tuje razmere. Zdaj ko jahaš na visokih konjih, z lahkoto udrihaš po drugih, ki se mučimo s kljuseti. Sicer pa: ira furor brevis est, mogoče bi bilo res dobro, da se za začetek pomiriš, pa se bodo morda celo tudi tvoje misli vsaj za nianso ali dve zbistrile.
Uglaunem … ce bi prislo do nekega “nadomescanja” delavke, bi lahko drugega zaposlila za dolocen cas in to je to …
Je pa v zakonu napisano kaksni so elementi delovnega razmerja in ta oseba izpolnjuje skorak vse pogoje … in ce pride inspekcija ji bojo verjetno tezili …
In me je samo zanimalo ce na*ebe tudi delavec al samo delodajalec 🙂
Desiderius – ko je en pogodbeni s.p.-jevec vec let in ne za trajanje projekta na delovnem mestu, kjer bi moral biti redno zaposlen, placan enako ali pa manj kot bi bil redno zaposlen, vse svoje bolniske, dopuste, ostale stroske …. delodajalec prevali nanj, ne mores reci, da je zunanji projektni sodelavec ali nekdo, ki je zaradi izrednih razmer vskocil.
In nasa zakonodaja dopusta redno zaposlitev tudi za cas projekta in to lahko traja tudi vec kot 2 leti, ce je projekt daljsi.
Ni normalno, da bos rekel, da je npr.delovodja v proizvodnji zunanji sodelavec za delo, ki traja ze leta. In pol zaposlenih na traku tudi. Pa polovica natakaric, druga polovica pa so studentke…
Pa saj niso inspektorji neumni, da bi temu nasedli in z argumenti lahko seveda dokazes, kdo je res zunanji pogodbeni sodelavec in kdo bi v resnici moral biti redno zaposlen.
Barca in druga… meni je povsem jasno, o cem vedve govorita, vendar… Cesar vedve ne opazita je, da kvasite vsi skupaj neumnosti, saj zgolj (skupaj z inspektorji) POGLABLJATE PROBLEM. Ste del problema. Podobno kot druga kolegica zgoraj zamesala vzrok in posledico: jaz ne pisem tega, ker zivim v Nemciji, pac pa zivim v Nemciji zato, ker sem trobil in trobil in ker ste vsi zgolj credno sledili “navodilom od zgoraj v klavnico”, kot ovce, sem pobral sila in kopita.
To, da dela prevec ljudi prekerno ni “vzrok”, pac pa je posledica tega, da je zakonodaja preprosto prevec toga in je to postal nekaksen “obvoz zakonodaje”. Ce boste nadaljevali z izvajanjem zakonodaje (in kaznovanjem), boste problem samo se poglobili. Oz. ce boste pristajali na to, da se drugi (pristojni) tega lotevajo na ta nacin. Ker bo posledica, da ne samo, da ne bodo zaposlovola, tudi prekerstvo bo PRI DELODAJALCIH prislo na seznam “nezazelenih stvari”. Jasno?
Vas namen mora biti jasen (napisal sem ze zgoraj):
– omogociti proznejse moznosti za zacasna dela (manj birokracije – vsak drzavljan je – brez da bi bil s.p. upravicen delati “na racun” – do recimo 20 tisoc na leto)
– zahtevati, da se preverja zgolj in samo “verizenje” zacasnega dela
– dolociti minimalno visino BRUTO URNE POSTAVKE za zacasna dela (brez delovnega razmerja) v visini vsaj ena in pol kratnika preracunane bruto urne postavke, veljavne po kolektivni pogodbi
Vse drugo je pljuvanje v lastno skledo. Razumete?
In koga bodo potem še delodajalci zaposlili? How low can you go? Ne bluzi, prosim te. Jaz sem prekerka že 20 let in s tem blazno zadovoljna. Ampak sem prava prekerka. Opravljam svoj posel za različne naročnike. To, kar se dogaja danes, pa je izkoriščanje prekariata za nekaj, kar to ni. Da nadomeščajo redne delavce s prekernimi za bistveno manj pravic. Prekerno delo mora biti odločitev vsakega posameznika. Ima svoje prednosti in slabosti. Ko ti delaš za enega delodajalca za daljše obdobje in samo zanj, pa to ni več prekerno delo, ampak je izkoriščanje tega statuta. In to je treba zajezit. Pa prekomerno zaposlovanje prek agencij, kot se je razraslo zadnje čase tudi. Študentskemu delu so že pristrigli peruti, ko bodo še temu, bodo delodajalci mogoče celo poštudirali, da se pa dejansko splača ljudi zaposlovat. Ali pa naj zaprejo vrata.
Zaposlitev je čedalje manj – glavnina delavcev v firmah je zaposlenih preko agencij ali preko prisilnih s.p-jev. To je realnost Slovenije. To sigurno ni smer, ki bi si jo želel kdorkoli, razen lastniki kapitala.
Tiste kadre, ki jih je treba uvajati v delovni proces bodo delodajalci vedno raje zaposlili (razen ce cenovni dumping omogoci, da je olgorocno ceneje zaposlovati povsem nekvalificirano delovno silo). Tiste – ponavadi ozje specializirane – kadre, ki jih delodajalci potrebujejo obcasno, pa bodo raje najemali. Pa da ne bo pomote – v kraju, kjer sem zivel je tudi obrtna cona in v tej coni kar nekaj podjetij. Kar je tem podjetjem skupnega, je da si vsako posebej ne more privosciti cistilke (in/ali programerja), lahko pa (kumulativno) 5 njih zaposli cistilko (ali programerja) za poln delovni cas. Cistilka bo pri vsakem oddelala 2 uri na dan, programer pa pri vsakem en dan v tednu. Vsi zadovoljni. V nasprotnem primeru imamo:
– nezaposlenega programerja in nezaposleno cistilko
– vmesni clen (delodajalca, agencijo,…) in slabo placanega programerja in cistilko
Kaj je torej bolje?
Problem je, da neko podjetje vzame studenta, ki pri njih dela redno 8 ur dnevno, 5 dni na teden, dokler ima status. Ko status izgubi, ga nadomestijo z novim studentom ali pa ga prisilijo, da si odpre svoj s.p. in kot tak dela naprej pri njih.
Tudi za bolj zahtevna dela, ne samo za sank ali trak, ta kolegica, ki sem jo v startu omenjala, dela kompletno racunovodstvo, samo zanje.
Logicno mi je, da imas racunovodski (cistilni, svetovalni….) servis, delas za 5 strank – tudi inspektorji ne bodo temu nasprotovali, za dolocena dela in naci pa bodo sankcije, saj je prekerno delo, kjer sibkejsa stran nima moznosti izbire in je izrabljana.
In nasa zakonodaja dopusca redno delo za par ur tedensko, tako da bi konec koncev “tvojo” cistilko redno zaposlilo tudi 5 delodajalcev in bi jo vsak placal sorazmerno.
In dopusca tudi redne zaposlitve za dolocen cas, za projekte, ki trajajo pol leta, tri leta … (pogoj je celoten cas projekta), verizenje rednega dela pa je res omejeno na dve leti in se prevec izrablja.
Dejstvo je, da mora biti vsaka stvar na zalost zapisana in z visoko kaznijo, v nasprotnem primeru smo specialisti za iskanje lukenj v zakonih 🙁
[/quote]
Ne bo držalo. V naši firmi se je vodstvo odločilo, da novih zaposlitev ne bo. Ker po odhodu sodelavcev (upokojitve, odpovedi, itd) delo ni moglo normalno tečt brez teh kadrov, so vzeli s.p.-je, ki delajo tako kot redno zaposleni, samo urno postavko imajo mizerno. Vem, da so inšpektorji pri nas že bili, ampak spremeni se nič. Vsi elementi delovnega razmerja so prisotni in za opravljanje delovnega procesa je treba kar nekaj časa prakse. Ti reveži bodo zdaj, ko se je vodstvo zamenjalo, delali še za manj denarja, saj mora vsak nov šef vedno zmanjšati stroške in najlažje je pri takih revežih še mal odrezat.
Sorazmerno… Po uri ali po kvadratnem metru? A-ja… Cistila bo pa nabavljal “varnostni izenir”? Interni, ali ga morajo zaposliti za ta namen? 😉
—
Mislim, da bos razumela, kam ciljam. In da razumes, da “tvoj” nacin vodi k “minimalcem”, oz. uravnilovki.
Tiste kadre, ki jih je treba uvajati v delovni proces bodo delodajalci vedno raje zaposlili (razen ce cenovni dumping omogoci, da je olgorocno ceneje zaposlovati povsem nekvalificirano delovno silo). Tiste – ponavadi ozje specializirane – kadre, ki jih delodajalci potrebujejo obcasno, pa bodo raje najemali. Pa da ne bo pomote – v kraju, kjer sem zivel je tudi obrtna cona in v tej coni kar nekaj podjetij. Kar je tem podjetjem skupnega, je da si vsako posebej ne more privosciti cistilke (in/ali programerja), lahko pa (kumulativno) 5 njih zaposli cistilko (ali programerja) za poln delovni cas. Cistilka bo pri vsakem oddelala 2 uri na dan, programer pa pri vsakem en dan v tednu. Vsi zadovoljni. V nasprotnem primeru imamo:
– nezaposlenega programerja in nezaposleno cistilko
– vmesni clen (delodajalca, agencijo,…) in slabo placanega programerja in cistilko
Kaj je torej bolje?[/quote]
Ne razumem, kaj ima tale zapis s temo. Da prekerec dela za več naročnikov, je normalno, v tem je smisel, ni pa smisel, da opravlja redno delo v samo enem podjetju, ker se hoče podjetje izognit stroškom za redno zaposlenega. Ta prekerec potem ni na trgu in ne more delat drugje. V tem je razlika med pravim prekercem in izkoriščanim delavcem. Pa ni važno, za kakšnega delavca gre.
Spet neumnost. Ni nujno, da se podjetje hoce izognit stroskom za redno zaposlenega (v smislu negativnega pomena te besede), pac pa se hoce izognit zaposlovanju po nepotrebnem. Sam sem freelancer ze kakih… 15 – 16 let? Bila so obdobja, ko sem delal tudi za samo enega narocnika. Tudi za daljsi cas. A dajmo biti iskreni – bi ti zaposlila malarja, ker rabis nekoga, da ti prebeli hiso, uto, itd.? Bi zaposlila cistilko za 5 ur na teden/mesec? Ne. Raje jo najames, ker je bolj “na komot”. In povsem normalno je tako.
Trajanje samo po sebi ni in ne more biti kriterij izkoriscanja statusa. In… freelancer je VEDNO na trgu. Jaz npr. sem “razprodan” ze do junija 2017 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in do decembra nekje 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, pa smo oktobra 2016.
—
Jaz nikjer ne pravim, da izkoriscanja ni. Seveda je. Zato sem sam tudi sel ven, ker ga je enostavno prevec in so potem tudi cene ze povsem v podnu (dumping je mila beseda za opis realnega stanja). Pravim pa to, kar sem poudaril na zacetku – da se zadev vsi skupaj “lotevate” na napacnem koncu. Dejstvo je, da tudi “mala podjetja” rabijo cistilko, programerja, varnostnega inzenirja, … you name it. In ga ne morejo zaposliti za poln delovni cas. Zaposlitev za “par ur na teden” pa je birokratsko prezapletena. PIKA. Kaj torej tem preostane drugega, kakor “iznajdljivost”? In ko ta postane trend… Ni resitev v kaznovanju, pac pa v premisleku o tem, zakaj je do tega prislo in odpravi vzroka.
Namig: zakaj se v Sloveniji npr. govori o “minimalni placi” in “povprecni placi”, na “zahodu” pa o minimalni urni postavki in povprecnem letnem dohodku? 😉
Pa človek, ti sploh ničesar ne štekaš. Malo podjetje, ki rabi čistilko, za to storitev najame čistilni servis, to je drugo malo podjetje. Isto velja za varnostnega inženirja in programerja. Če pa tega ne želijo, ampak hočejo točno določenega posameznika, potem bodo pa tudi preživeli zaposlitev za par ur na teden, ki se tebi zdi tako grozovito “briokratsko prezapletena”. KLICAJ!
Pa človek, ti sploh ničesar ne štekaš. Malo podjetje, ki rabi čistilko, za to storitev najame čistilni servis, to je drugo malo podjetje. Isto velja za varnostnega inženirja in programerja. Če pa tega ne želijo, ampak hočejo točno določenega posameznika, potem bodo pa tudi preživeli zaposlitev za par ur na teden, ki se tebi zdi tako grozovito “briokratsko prezapletena”. KLICAJ![/quote]
Naj dodam se to – pokrivam tudi kadrovsko podrocje, niti zaposlitve za skrajsan delovni cas niti zaposlitve za dolocen cas zaradi tocno dolocenih projektov niso birokratsko zaposlene, tako da to ne bi smel biti izgovor.
OK, dekleta… Seveda “ne stekam”, ker – cisto brez slabe vesti priznam – ne odobravam pristopa, kot ga imamo (oz. imate). Pa poglejmo nas primer od zgoraj. Cistilka in programer… Recimo, da oba delata v domacem kraju, brez prevoznih stroskov. Cistilka dela pri treh delodajalcih po uro in pol in pri dveh po dve uri. Vsak dan. Programer pa vsak dan pri drugem delodajalcu po cel dan.
Cistilka po delovni zakonodaji ni upravicena do povracila stroskov za malico, niti ji ne pripada polurni odmor, ker dela manj kot 4 ure pri posameznem delodajalcu. Programerju oboje pripada, ker dela vec kot 4 ure na dan. Cistilka dela torej 8 efektivnih ur, programer pa 7 in pol. Pleg tega zasluzi primerjalno ca. 75 centov na uro vec od nominalne postavke zaradi placane malice (po zakonu). To je zakon, ki ga vi zagovarjate. Pri zavarovanju in dohodnini sta oba v dokaj neprijetnem polozaju, saj – kolikor razumem – slednjo odvaja “glavni” delodajalec, ki pa naceloma ne pozna vseh prihodkov, zato sta oba na slabsem, saj placujeta manj prispevkov (iz cesar crpata ugodnosti) in vec dohodnine (od katere sama nimata neposrednih ugodnosti).
Samozaposlena bi oba imela priznanih 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} stroskov (kot pavsalista, ce prav razumem). Torej bi dohodnino (na celoletni ravni) placevala na osnovi 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prometa, ki ga ustvarita. Tako bi jma ob enakih predpostavkah ostalo vec denarja za eventuelna dodatna zavarovanja, pokojninsko varcevanje in tudi vecji netto dohodek. Prikrajsana bi bila za 4 tedne dopusta (po zakonu) in eventuelno placano bolnisko odsotnost (statisticno 11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) => skupaj torej za ca. 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na racun dopusta in ca. 11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na racun bolniske odsotnosti.
Ce predpostavimo enak drugi bruto v obeh primerih, je za “prekarca” drugi sistem se vedno ugodnejsi. Za delodajala pa sploh. Prvi sistem pa je, kot smo videli ze pri malici – milo receno cuden, saj ju postavlja v dokaj razlicne polozaje.
Ljudje, sprejmite dejstvo, da je rednih sluzb za nedolocen cas vedno manj. Vzrok za to je, da se je Slovenija nacrtno dezindustrializirala, kar je povzrocilo pomanjkanje dolgorocnejsih (stalnih) narocil s strani teh narocnikov. Ob tudi sicersnji odsotnosti politicno-gospodarske vizije pa so mala podjetja se tolikanj bolj podvrzena potrebi po hitri prilagodljivosti, ce hocejo preziveti na dolgi rok. Stalnih sluzb bo (na obrobju EU) vedno manj (o tem si lahko podrobneje preberete v razlicnih ctivih).
Vam torej ustreza zgoraj opisani zakon (o delu za nedolocen cas)? Ali bi ga raje malo bolj zivljenjsko obarvali – primerno gospodarskim razmeram v drzavi?