Hči je končno dobila zaželeno službo in to ne po vezah. Učiteljica. Vsak dan prihaja domov v solzah, saj nadrejeni nad njimi izvaja psihično nasilje. Sedaj razmišlja, da bi šla za sobarico, meni se pa trga srce. Pravi, da si ni predstavljala, da je v šolah tako stanje.
Je sploh kdo nad ravnatelji?

Je, delovna inšpekcija.

Hči vsak dan v solzah ali ko se princeski razblinijo sanje…;))))

Ni problem v moji hčeri. Vsi na šoli se tako počutijo, saj jih je ogromno na bolniški zaradi psihičnih pritiskov. Dolgo ne bo šlo več tako naprej.

Prav prisebna ne more bit, če ji mamica težave rešuje…

In kje piše da jo rešuje?? malo se je ta mam skašljala…in ti prvlečeš na plano že gotov zaključek.

Doma naj bo. Še za učiteljico ni sposobna.

Šolniki so znani hinavci v medsebojnih odnosih. Ravnatelji ne bi imeli toliko možnosti za izživljanje, če bi prfoksi bolj skupaj držali, namesto da drug drugega ovajajo nadrejenim. Lepo bi se zmenili in udarili kolektivno bolniško, pa bi mali ravnateljski tiran popušil na celi črti. Sploh, ker bi stvar prišla v medije.

In kje piše da jo rešuje?? malo se je ta mam skašljala…in ti prvlečeš na plano že gotov zaključek.[/quote]

Saj nisem jaz zaključka spisala.
Če taka frajla ne ve, v kakšnem sistemu dela in kdo je nad ravnateljem, pol pa tud…

Prva sluzba vedno s seboj prinese doloceno stisko, se posebno ce je tako delovno vzdusje. Pocasi se bo navadila in dobila trso kozo. Kot vsi.
Stoj ji ob strani in jo podpri v cemerkoli se bo odlocila. Prav je da poves svoje mnenje in z njo delis svoje izkusnje, na koncu pa je njena odlocitev in njeno zivljenje ter odgocornost kaj z njim naredi. Vse to je sola in lekcija ki jo bo osvojila.
Kar pogumno in v zabavnem duhu naprej.

Na nekaterih šolah je stanje v kolektivu resničn o katastrofalno, sama zloba, metanje polen pod noge, rivalstvo, zaničevanje… Vem za tak primer. Hči naj si ne jemlje toliko k sebi, naj si reče saj je samo služba. Kot drugo naj se postavi zase, če bo enkrat argumentirano povedala nazaj, verjemi da si ne bodo več upali. Sam sem tako ravnal v rani mladosti, so tudi na eni firmi mislili nekateri, da lahko “smrkavcu” vse rečejo in ga za vse ponucajo, pa se je hitro obrnilo in so postali spoštljivi in previdni bolj kot do vsakega drugeaga.

Prvi dnevi so pa tako hudi, nikoli ni vse tako črno kot je videt na začetku in kar pustit vse skupaj ob prvih vtisih, ki so v marsičem pogojeni še s tem, da je čisto na frišno v nekem kolektivu, bi bilo res nespametno.

Učiteljski poklic je zagotovo eden najtežjih, sploh v današnjem času. Če imaš potem še težkega ravnatelja, je situacija še dosti bolj stresna.

Hkrati pa je treba vedeti, da je prva služba zagotovo stres že sama po sebi. Marsikakšen ideal, ki ga mlad človek nosi v sebi, se ti na grd način sesuje, ko prideš v nek konkreten kolektiv in se srečaš z mentaliteto, ki tam vlada.

Po moje beg v delo sobarice ni rešitev. Če tule res ne bo za zdržat, si naj pač počasi išče delo učiteljice drugje. Biti učitelj je lep poklic, za postiljanje postelj pa je še vedno čas.

Khmmm, a da je prva služba nekaj težkega ki povzroča stres in stiske???????????

Ja, zakaj pa bi potem takem ljudje sploh želeli v službe? A ni to norost, namenoma se izpostavljati stresu in stiskam?

Samo ti si pa res včasih malo fejst čuden. Zagotovo, da je na začetku prve službe vse stresno. Novo okolje, sooočanje z realo in prakso, odziv posameznikov v kolektivu…razen v primeru, če si bedak, ker edino bedaku je vse ravno, kamorkoli pride…
In ko predhodnica piše, ne gre ponavadi zgolj za ravnatelja, ampak so huj profesorji med sabo, sploh babe , več je bab slabši kolektiv je, pa vemo, da v šolstvu prevladujejo ženske

Joj ne morem da ne bi, sory: nova tukaj, modrček že v nizkem štartu;)))

Mi je pa tvoje razmišljanje v popolnem nasprotju s tvojim citatom Alberta, namreč če te prav razumem avtorici priporočaš točno to kar Albert zanika. In še poveš, da na koncu je pa to itak življenje avtoričine hčere. A avtorica kot mati pa ni imela nobene odgovornosti do svoje hčere ko, ji je bil čas povedati resnico?

Otroka je treba podpirat karkoli se pač izmisli, ko otrok že kot izobražen odrasel razočaran joka mu je treba stat ob strani in ga spet podpirat karkoli se bo odločil?

Se opravičujem, glede na dejstvo da te tukaj še nisem brala si najbrž nova, pa kljub temu; a si se kdaj vprašala ali si normalna? Tko mislim, mentalno pa to?

Ker meni nikakor ni normalno, da izobražen odrasel človek, ki naj bi mlajše generacije učil znanja in osebnostnih vrednot vsak dan joka, njena mama pa išče rešitve po spletu…
Po moje je normalno, da starši otroka še preden postane odrasel vzgojijo v osebnost, ki ve kako življenje pelje, in se posledično na svojo življenjsko pot poda z zaupanjem vase, neglede kaj ga bo doletelo.

Kajti če temu ne bi bilo tako, potem za nič v življenju ne bi rabili staršev kot vzgojiteljev in učiteljev, temveč le roditelje…

Delam v locevanju odpadkov in ta mlajsi sef me je enkrat mocno ponizeval.
Mi je pribijal, da sem jaz tam zato, da gledam v trak in da mislim samo na trak!
Vzrok? Ker sem jaz vmes malo telefonirala, ker ni bilo robe dovolj in pustimo to, da ene frajle telefonirajo vsak dan po 2 uri skupaj in da jim nikoli nic ne rece, ker imajo tam ocete notri, torej, med sef dela razlike med ljudmi,zato je bilo toliko bolj morasto, da ima mene za butasto, drugih pa ne.

Resitev? Ena kolegica mi je svetovala, da ga naj preprosto odmislim, ker tako kot sem jaz zanj manjvedna delavka, saj mi ocitno pripisuje okrnjeno pamet in dojemanje, tako pa naj tudi sama zanj verjamem, da ni vreden pozornosti in da ga naj imam precitanega, kdaj je pri njem kaj mozno doseci in kdaj ne, ker je odvisen od polne lune ali od tega, ali so zenske simpaticne ali ne. In ko mi kaj rece, recem Ok in se obrnem in grem naprej, delam in vazno da imam sluzbo, ceprav tako slabo placano! In res, jaz sem spremenila svoj odnos do njega, imam oliko, ampak od njega ne pricakujem cisto nic in nobene normalne clovecnosti, zato nisem razocarana vec ne nic. In od takrat nama je obema bolje, ker me on nima vec veselja ponizevat, ker pri meni ni efekta, ker se ne sekiram cist nic.

Samo ti si pa res včasih malo fejst čuden. Zagotovo, da je na začetku prve službe vse stresno. Novo okolje, sooočanje z realo in prakso, odziv posameznikov v kolektivu…razen v primeru, če si bedak, ker edino bedaku je vse ravno, kamorkoli pride…
In ko predhodnica piše, ne gre ponavadi zgolj za ravnatelja, ampak so huj profesorji med sabo, sploh babe , več je bab slabši kolektiv je, pa vemo, da v šolstvu prevladujejo ženske[/quote]

Kako smo znižali kriterije, ko se je treba okol frišne slinit…;))))))) Daj bod dedc, pa povej tako kot v ostalih temah, da itak ni vredno z menoj komunicirat…

A pa da je stresno? A ko si ga prvič omočil je bilo tud stresno? Si se potem šel takoj k mamici podojit?
Ti, kako pa kaj tvoje terapije samo za ženske? Mogoče bi pa avtoričini hčeri ponudil terapijo namesto da se okol nove tukaj sliniš? A, ti ne potegne prvo nekaj od sebe dat, da bi mone videle da nekaj od tebe je, pa bi same do tebe prišle namesto da se sam ponujaš… In zakaj si umanjkal pri predlogu da organiziraš delovno akcijo za mono ki ne jamra? Se bojiš novega okolja in soočanja z realo in prakso?

Samo ti si pa res včasih malo fejst čuden. Zagotovo, da je na začetku prve službe vse stresno. Novo okolje, sooočanje z realo in prakso, odziv posameznikov v kolektivu…razen v primeru, če si bedak, ker edino bedaku je vse ravno, kamorkoli pride…
In ko predhodnica piše, ne gre ponavadi zgolj za ravnatelja, ampak so huj profesorji med sabo, sploh babe , več je bab slabši kolektiv je, pa vemo, da v šolstvu prevladujejo ženske[/quote]

Kako smo znižali kriterije, ko se je treba okol frišne slinit…;))))))) Daj bod dedc, pa povej tako kot v ostalih temah, da itak ni vredno z menoj komunicirat…

A pa da je stresno? A ko si ga prvič omočil je bilo tud stresno? Si se potem šel takoj k mamici podojit?
Ti, kako pa kaj tvoje terapije samo za ženske? Mogoče bi pa avtoričini hčeri ponudil terapijo namesto da se okol nove tukaj sliniš? A, ti ne potegne prvo nekaj od sebe dat, da bi mone videle da nekaj od tebe je, pa bi same do tebe prišle namesto da se sam ponujaš… In zakaj si umanjkal pri predlogu da organiziraš delovno akcijo za mono ki ne jamra? Se bojiš novega okolja in soočanja z realo in prakso?[/quote]
Ti si res moten, tista tema ni bila kar tako, ko si jo odprl o sebi, le da imaš težave povsem drugje in bi dejansko potreboval pošteno strokovno pomoč.

Ti si res moten, tista tema ni bila kar tako, ko si jo odprl o sebi, le da imaš težave povsem drugje in bi dejansko potreboval pošteno strokovno pomoč.[/quote]

Ti si pa tko glup, da ti ni moglo potegniti, da sem jamraško temo odprla kot preizkus koliko bom pa jaz klikov nabrala z jamranjem v primerjavi z uno psihičko s 15. letnim pohančkom.

Tudi tema o čobanu in njegovo mamo Nano je le preizkus splošne mentalitete tukaj zbranih. Rezultat je pričakovan, osebni uspeh in sreča na obrazu ni poželenja vredno stanje…

Izplen preizkusov; jamranje in izsiljevanje občutkov sočutja je očitno bolj donosen posel kakor pa vse ostalo…

In kje piše da jo rešuje?? malo se je ta mam skašljala…in ti prvlečeš na plano že gotov zaključek.[/quote]
In tebi je hudo, ker se nisi ti tega spomnil, ampak ena navadna babnca!

Andreja ti jo tudi včasih pihneš…ok ker si lih ti:-)

mobing je kompleksen problem, če gre hčera v bolniško, je več kot en teden ne bo dobila in v enem tednu ne bo rešila ničesar..delovno inšpekcijo pozabi, za prvo pomoč pokličita raje kak sos telefon ali kaj podobnega, da te vsestransko informirajo

Andreja ti jo tudi včasih pihneš…ok ker si lih ti:-)

mobing je kompleksen problem, če gre hčera v bolniško, je več kot en teden ne bo dobila in v enem tednu ne bo rešila ničesar..delovno inšpekcijo pozabi, za prvo pomoč pokličita raje kak sos telefon ali kaj podobnega, da te vsestransko informirajo[/quote]
Saj je prav napisala, v začetku je vedno videt vse huje, kot je res, polno je prisotnega nekega strahu in vsega ostalega. In kje ti prebereš, da se bo na naslje navadila in kaj je zate sploh nasilje? Napisala je da bo postala bolj čvrsta, kar ne pomeni, da bo trpela neko nasilje, ki ga najbrž sploh ni, ampak da bo drugače dojemala in se odzivala. In kaj vraga je narobe s takimi kot si ti, ki povsod kokodakate, napihnete in vidite neko nasilje? Ste res toliko potrebne gajžle, pa je noče od nikoder bit ali kaj vraga?

Se zahvaljujem za vaše zanimive odgovore. Gre se tudi za to, da imajo že vsi v kolektivu nekakšne disciplinske ukrepe in so sedaj že konkretne grožnje z odpovedmi, v smislu, samo še nekaj narobe narediš, pa letiš. Leti pa na dokumentacijo, ne na poučevanje.

Veliko se pogovarjam z ljudmi in mobing se dogaja na vsakem koraku, ne samo v solah. Zakaj ljudje se hodijo v sluzbo in to trpijo, je verjetno razlog v tem, ker za svoje zivljenje bolj potrebujejo denar kot dostojanstvo in mir. Kdaj bo vsem, ki trpijo, dovolj in bodo obrnili plosco tako, da bodo na miren nacin dosegli to kar jim pripada – spostovanje njih kot cloveka, je vprasanje brez odgovora. V prijavljanju mobinga ne vidim resitve. Bolece, dolgotrajno in po moznosti brez rezultatov. Resitev je v spoprijemanju s situacijo, osebnem treningu samozavesti, neodzivanja na provokacije, krepitvi lastnega stebra in svojega unikatnega nacina zivljenja, ki cloveku pase. To je moj pogled, nacin, sistem, ki deluje. Preverjeno in preizkuseno na treh primerih. Vec junaskih prostovoljcev, ki bi zeleli ven iz stresa, pa nisem nasla. 🙂
Je videti, da je stres kot droga.

Zelo hudo je delati v takem kolektivu. Če je problem samo ravnatelj, se da pomagati. Ali imajo sindikat? Ravnatelja naj ovadijo na Ministrstvo za šolstvo, ali na kakšni inšpekcijo. Zakaj bi se ravnatelj obnašal kot tiran? Morda pa je motena osebnost.
Vsekakor tvoja hčerka je začetnica, ona ne more sprožiti postopkov. To lahko naredijo učitelji, ki imajo več let delovne dobe. Je pa tako, da so v taki situaciji vsi kot zajci.
Obstaja pa nevarnost, da je kolektiv razdeljen na dve strani in potem lahko pride še do hujše situacije.
Nihče pa nima pravice, da se obnaša kot tiran. Takega človeka bi morali skenslati, ker dela ogromno škodo. Imamo ogromno izobraženih, pametnih ljudi, ki bi lahko delali.