Včeraj kličejo kolegi, da bi se čez par ur malo oglasili. Ob tem me vedno zgrabi panika, da stanovanje ni pospravljeno oz. da ni dovolj pospravljeno, čisto.
Trudim se vzdrževati red, vendar se stvari hitro naberejo, ne uspe mi, da bi bilo cel čas lepo. Tudi za otroka se mi zdi to pomembna popotnica za življenje. Oba tudi kaj postorita, toda glavnina je na meni, je treba s prstom pokazati.
Kako vam uspe imeti ves čas lepo pospravljeno stanovanje, imate kakšna “pravila”?

Odgovor je zelo enostaven. Ves čas čistiti in ves čas pospravljati. To, kdo bo to počel, se boste pa že zmenili, ane?

Jes! 🙂 Ker zaradi obiskov moraš imet pa res u nulo zglancano. Le kaj bodo rekli??

Dom je en sam! In če tam ne boš komot – kje boš?? Nikar ne dovoli, da bodo šla mimo leta, ker boš zagrenila lajf svojim z glancanjem.
Mal se organiziraj, mal umakni nepotrebno šaro…..in to je to. Dvakrat dec zamahne s cunjo, en posesa, stroj opere……ti pa skuhaš! Potem pa ven uživat!

Obiske pa odpovej – se dobite zunaj in daj za rundo!

Že leta in leta nazaj sem nehala s tistim pospravljanjem 1x na teden, ker od petka do petka se nabere čuda…
Tako zdaj en dan počistim kopalnico, en dan kuhinjo, en dan posesam, en dan prah, skratka namesto da vsak petek drgnem 3 ure, si to razporedim na vsak dan nekaj …

Povem po pravici, da meni nikakor ne uspe, to pa zato, ker ne uspem tako hitro pospravljati, kot ostali družinski člani razmetavajo.
Ko sem bila mlajša, sem čistila kot nora, pometala, brisala, pospravljala, zdaj pa tega enostavno ne zmorem več in se mi tudi ne zdi pomembno.
Sicer pa – tisto osnovno naredim: posodo je treba sproti pomiti in pospraviti in umakniti vso šaro, cunje pospravim takoj, ko jih poberem z vešala, odpadke sortiram, tako da higienski minimum je sigurno dosežen. Kaj si mislijo drugi, me ne zanima več, rada imam pospravljeno in čisto zaradi sebe.

Kako doseči, da bo stanovanje ves čas čisto in lepo pospravljeno?

Takole: kupiti še eno stanovanje in ga čistiti pol dne. Samo čistiti, kajti, če začneš kuhati, ni več pospravljeno. Čim kaj premakneš, ni več pospravljeno. Zato moraš za normalno življenje imeti še eno stanovanje, kjer pa ne sme biti vse pospravljeno, saj izgleda neživljensko. In v takih neživljenskih stanovanjih, ko je vse pospravljeno in vse na svojem mestu, so ljudje sposobni celo živeti!!!! Kot v filmih. Vse sterilno, vse nedotaknjeno. V taka stanovanja lahko namestiš samo robote, ne pa živih ljudi.

Jaz sem prišla do zaključka, da sem premalo sitna. Gledam pri svakinji, teži za vsako malenkost in jih je uspela zdresirati. Da bi jedli v dnevni ni govora. Če se kaj dela, se vstopa v hišo skozi klet, se tam sleče in po možnosti še stušira. Navadila jih je, da ne puščajo stvari povsod… Meni to ni uspelo in pač pucam ter poskušam razdeliti delo tudi med ostale, da ne živimo ravno v svinjaku. Opažam, da se stanje malenkost izboljšuje odkar otroka večkrat pripeljeta domov punco oz. fanta.

Postavi nekaj preprostih pravil.
Hranjenje samo za mizo v kuhinji, pospravljenje čevljev takoj v omaro, za pitje steklenička – plastenka za vsakega člana, ne kozarci, ki se jih nabere 1000 v enem dnevu, Pred večernim tuširanjem in večerjo 15 min pospravljanje vsakega družinskega člana. Odvisno od starosti, ampak pospraviti igrače, čevlje, odnesti umazano perilo v kopalnico zmorejo že majhni, Mož en večer posesa, en večer malo podrgne v kopalnici, ti urediš kuhinjo po večerji. Ponavadi zvečer še pomijem po tleh in po tuširanju obrišem vse pipe do suhega. Ko je zadeva utečena, je čisto solidno pospravljeno.

Za začetek vztrajam, da se vse stvari vrnejo na svoje mesto – kdorkoli jih že pač vzame. Otroka od malega navajam, da mi ne taca po sedežni, oknih, vratih in kjerkoli se spomni. Je se izključno za jedilno mizo. Žehte delam še vedno cca 1x tedensko, ker veliko ločujem in se mi v enem tednu nabere dovolj, da ne perem praznih strojev. Mož ima čez kuhinjo, jaz sesam, on pomije, likat dajemo ven. Prah pobriše enkrat eden, enkrat drugi, ostalo po potrebi. Ko se preselimo v hišo, si bomo omislili pomoč 1x / teden.

Samo malo. A so se napovedali na obisk kolegi ali so se napovedale mone v iskanju nove teme za obiranje? Ljudje bi verjetno prisli k tebi na pijaco in cvek. Torej:
Bi dala na mizo umazane kozarce in skodelice?
Se ti valja nepomita posoda v koritu?
Imas kavc zabasan z mesanico revij, igrac in oblacil?
Imas umazano stranisce?
So tla podobna peskovniku?

Ce je kaj od tega, potem to zrihtas v 10 minutah zaradi sebe, ne zaradi obiska. Ce nimas takega stanja, in mislim, da nimas, potem pa se ti samo nekaj zdi. Pomiri se, prveri zalogo piva in krekerjev in potem uzivaj v klepetu. Od ene pozabljene pajcevine pod stropom se nihce ni prec prisel, pa od lego kock, razsutih po preprogi, tudi ne.

Ti si bolana.

Pucaš cele dneve ali se pa nehaš sekirat 🙂

Jaz pospravim potem, ko obiski grejo:)

Ja, tudi jaz 🙂

Pred leti smo prakticirali nenehno pospravljanje, čiščenje vsako soboto, pred napovedanimi obiski je bila čista panika, potem mi je enkrat naredilo klik. To je moj dom, ne razstavni salon. Začela sem razmišljati o tem, kako je mogoče, da imamo 3x mesečno obiske, čeprav sami skoraj nikoli nismo bili povabljeni nikamor. Kako to, da piknike, rojstne dneve, obletnice vedno organiziramo mi, da se družimo vedno pri nas. In dejansko sem prišla do zaključka, da močno pretiravamo. Zdaj ne vabimo več, obiske zavrnemo, če nam ni do druženja, predvsem pa strežemo samo še kavo in vodo, pa še to zunaj pod jablano. Pred obiskom preverim, če imamo na WC toaletni papir, po potrebi zamenjam brisačo in v koš za perilo pospravim kos oblačil, ki je obležal v kotu kopalnice in to je vse. Vsi smo se zelo sprostili. Kljub temu, da ne letam naokrog s cunjo in čistili je naše stanovanje v mejah normalnega nereda. Je sicer res, da so otroci že v najstniških letih in da njihove sobe najbrž še nekaj časa ne bodo zgledno pospravljene, vendar je to zdaj njihov problem. Če pridejo prijatelji jih znajo zelo hitro pospraviti in to je to. Na splošno opažam, da se s pospravljanjem in čiščenjem nenehno obremenjujejo ženske, ki v življenju nimamo pokazati kaj drugega.

Pospravljam čedalje manj. Sploh ni več tedenskega rednega generalnega čiščenja. Zakaj že?

to se mi zdi, da je bistvo!!

Snažilka.

…vsak dan sproti. Ko imam navdih, sem bolj pridna in se zgodi, da imam v enem dopoldnevu vse tipi-topi pospravljeno. To je nekje enkrat do dvakrat na mesec. Drugače pa kot jih je že nekaj zgoraj napisalo…vsak dan pospravim en prostor oziroma opravim eno delo, npr. danes posesam in pobrišem prah, naslednji dan pomijem samo kopalnico, ampak jo zglancam res u nulo :)) itd. In do sedaj še nihče ni komentiral, da imamo razmetano.
Sem pa bila pred meseci vesela komentarja sodelavke, ki je prvič prišla na kavo in čvek. Stara, ko sem vstopila v vaše stanovanje, sem rekla, ulala, kako je pospravljeno. Ko pa sem šla na wc, sem vidla, da na hodniku iz stropa visi pajčevina :)) Kako sva se nasmejali.

to se mi zdi, da je bistvo!![/quote]

Spet eno banaliziranje. Jaz imam rada pospravljeno. In pika. Zaradi sebe. Potem še za vse ostale. Glede na izobrazbo, svoje podjetje, družino in še kaj, se mi zdi, da imam kaj pokazat. Tudi urejeno hišo.

to se mi zdi, da je bistvo!![/quote]

Spet eno banaliziranje. Jaz imam rada pospravljeno. In pika. Zaradi sebe. Potem še za vse ostale. Glede na izobrazbo, svoje podjetje, družino in še kaj, se mi zdi, da imam kaj pokazat. Tudi urejeno hišo.[/quote]

Enako jaz. Rada imam čisto in urejeno, doma, v avtu, v pisarni.
Nasprotno, ne razumem, kako imajo lahko ponekod tako umazano, celo zanemarjeno.

[/b]

Ta metoda se mi zdi sprejemljiva, vsak dan nekaj in od tega ne odstopiti.
Ne pa vse na kupu, potem pa se ti toliko vsega nabere, da se ti ne da.

Ponujam ti nekaj vprašanj v razmislek:
Ali je mogoče, da se malce preveč obremenjuješ s tem, da bi moralo biti vedno vse pospravljeno in sterilno? Tvoje prijatelje oz. prijateljice dejansko to briga in ali je sploh njihova stvar? Se morda samo ti sekiraš, kaj si bodo (“drugi / ljudje”) mislili in rekli, če pa ne bo vse kot iz škatlice, dejansko pa se oni/one s tem ne obremenjujejo? Ali pa so ravno oni tisti, ki izvajajo takšen socialni pritisk nad tabo? Si želiš takšnih ljudi v svojem življenju?
Razumem pa, da nekateri že sami po sebi čutijo tolikšno potrebo po redu in čistoči (pregovorno npr. Device po horoskopu) 🙂
V glavnem: kaj bi se lahko slabega zgodilo, če ne bi bilo vse “perfektno”?
Samo v razmislek, če morebiti kaj olajša situacijo… 🙂

Prvo pravilo je vsak dan nekaj in sproti. Drugo pravilo je vsa nepotrebna krama mora stran. Ne kopičimo časopisov, kozarcev od kumaric, posodic od skute, ki bodo morda kdaj prišle prav… Tretje pravilo je da k pospravljanju pritegnemo vse družinske člane. Četrto pravilo je….
Saj vem, teorijo vsi bolj ali manj obvladamo, le praksa nam dela nekaj težav. Tudi meni, na žalost.
Pridno pospravljajte, danes, ko dežuje.

Ja, mam pravila. 1 krat na teden posesam celo stanovanje in pomijem umivalnike s čistolom, zadnje čase z arfom.
Potem pa še vsak večer pospravim vso posodo, kar jo je še ostalo. Tudi pere se vse v 1 dnevu in perilo potem zloži. Likam skoraj ne, zaradi sušilca.

Tko da, če pridejo obiski je kul…. včasih je treba le po tleh malo posesati…

Res pa je, da so eni ljudje tako narejeni, da vse razmečejo,… samo da nekaj postavi v kuhinjo postavi tako, da je grdo, pač eni sploh nimajo popolnoma nobenega občutka za estetiko in lepo… kar vse namečejo. Vrečke kar zmečkajo in dajo v predal ali shrambo…. Ko kuhajo vse posvinjajo, vse gre po tleh… nič ne pazijo… primejo omarice z umazanimi rokami itd. Samo k umivalniku gre in ga vsega zasvinja… če grem jaz k umivalniku, ga spotoma še splaknem za seboj, isto banjo…

Ampak to mislim, da je že v človeku…. eni so pač pravi pujski….