Otroci s posebnimi potrebami

Vprašanja ter dileme o vzgoji in šolanju otrok s posebnimi potrebami.

Moderatorji:
petraT
Petra Tomc Šavora
prof. def. logopedinja 
NOVA TEMA Izberi forum
X
Zdravstvene posvetovalnice    Dermatologija (mapa)       Dermatologija    Družinska medicina (mapa)       Družinska medicina       ED - želiva si spolnosti       Prehlad, gripa in preventiva       Prva pomoč       Urgenca    Farmacija (mapa)       Zdravila in zakonodaja       Farmacevt svetuje    Fizioterapija (mapa)       Elektromagnetna terapija       ARTHRON - fizioterapija       Fizioterapija in masaže    Genetika (mapa)       Genetska posvetovalnica    Ginekologija in porodništvo (mapa)       ABC ginekologije in porodništva       Bioidentični hormoni       Darovanje spolnih celic       Intimna nega in zdravljenje vaginalnih okužb       Fetalna kardiologija       Klimakterij       Matične celice       Kontracepcija       Neplodnost    Hujšanje tako in drugače (mapa)       Hujšanje    Interna medicina (mapa)       Alergije       Astma in druge pljučne bolezni       Bolečine v križu       Bolezni prebavil (gastroenterologija)       Bolezni ledvic       Hormonske motnje       Inkontinenca       Kako živeti z boleznijo ščitnice - Metuljčica       Kardiologija       Proktologija       Revma       Sladkorna bolezen       Srčno popuščanje    Kirurgija (mapa)       Radiologija       Klinika dr. Fabjana       Urologija       Žilna kirurgija       Estetsko preoblikovanje telesa       Abdominalna kirurgija       Estetska in plastična kirurgija    Manualna terapija, kiropraksa, osteopatija       Manualna medicina - zdravljenje gibalnega sistema    Nevrologija (mapa)       Cerebralna paraliza       Multipla skleroza       Miastenija gravis       Kronična utrujenost    Očesna medicina (mapa)       Optika       Oftalmologija in očesna refraktivna kirurgija    Onkologija (mapa)       Pravna pomoč bolnikom z rakom       Limfom in levkemija       Kako živeti z rakom?    Ortopedija in travmatologija (mapa)       ARTHRON - Sklepne in športne poškodbe       ARTHRON - Zdravstveno svetovanje v športu       Nevrokirurgija       Poškodbe in obolenja kolenskega sklepa       Poškodbe in obolenja ramenskega sklepa in komolca       Zdravljenje obolenj in deformacij stopala       Zlomi v predelu kolka in zapestja    Otorinolaringologija (mapa)       Otorinolaringologija in ustna higiena    Pediatrija (mapa)       Pediatrija       Nedonošenčki       Neonatologija    Prehrana (mapa)       Prehrana in varnost živil    Preventivna medicina (mapa)       Cepljenja       Oksidativni stres       Kajenje       Prehranska dopolnila    Psihiatrija in terapevtska pomoč (mapa)       Demenca       Psihoterapija       Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje       Splošna psihiatrija    Stomatologija (mapa)       Ortodontija - čeljustna in zobna ortopedija       Ustno zdravje in higiena       Maksilofacialna in oralna kirurgija       Zobna protetika       Otroško in mladinsko zobozdravstvo       Endodontija       Parodontologija       Splošna stomatologija    Transplantacijska medicina (mapa)       Darovanje organov    ARHIV - zdravstvo Zdravo življenje in alternativne vede (mapa)    Duhovnost, meditacija in joga    Homeopatija    Medex – zdravi z naravo    Preventivni pregled dojk    Prehrana in kulinarika    Masaža    Feng shui    Zdravilstvo    Prehrana, rekreacija in oblikovanje telesa    ARHIV - alternativa in zdravo življenje Starševstvo in medsebojni odnosi (mapa)    Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi    Enostarševske družine    Obporodno obdobje    Ljubezenski nasveti    Ločitev    Mejna osebnostna motnja    Mejna in narcistična osebnostna motnja - svojci    Mladi, ljubezen in spolnost    Nezvestoba - varanje    Nosečnost    Partnerska in družinska posvetovalnica    Sex v mestu    Starši, učitelji in učenci    Starševski čvek    Starejši so modrejši    Starši in otroci    Vrnitev k sebi    Vrtci in varstvo otrok    Vzgoja otrok in družine    Ženski in Moški čvek    Življenje, ah to življenje Sociala, delo, izobraževanje in pravo (mapa)    Bolni otroci - svetovanje    Delovno pravo in zaposlitev    Iščete delo, delavca?    Motnje hranjenja    Duševno zdravje    Otroci s posebnimi potrebami    Pomoč starejšim in bolnim    Posvojitev otroka in rejništvo    Pravni nasveti    Stres    Varna hiša    V svetu tišine    Zasvojenost in pomoč    Za ženske v stiski    Žalovanje in slovo    Žensko podjetništvo    Arhiv - sociala Dom, tehnika in prosti čas (mapa)    Al' prav se piše ...?    Domače živali in veterina    Glasba, film in fotografija    Gradimo, opremljamo in urejamo dom    Knjižni molji    Nepremičnine    Politični čvek    Računalništvo, telefonija, internet in televizija    Skrinjica idej!    Slovenci po svetu    Vrtičkarstvo, zelišča in urejanje okolice    Arhiv - prosti čas Mali oglasi    Vse za malčke in mamice    Ostali oglasi    Menjave Zavarovanja in finance (mapa)    Financiranje    Računovodstvo    Pokojninsko zavarovanje    Poravnave in odškodnine    Prostovoljna zdravstvena zavarovanja    Zavarovanja Avto.Over.Net: Avtomobilizem (mapa)    Avtomobilizem in F1    Avtomobilska zavarovanja    Pomoč voznikom v prometu Style.Over.Net: Moda, ličenje in nega    Poroka in poročno potovanje    Nega, ličenje in style Travel.Over.Net: Počitnice in potovanja (mapa)    Izleti po Sloveniji    Praktični nasveti in popotovanja    Kam in kako na počitnice O omrežju Over.Net (mapa)    O omrežju Over.Net    Tehnična podpora    Zdravstvo pri nas?    TEST - Testni forum 3 (148)    TEST - Minister za zdravje obvešča       Podforum - TEST    TEST - Testni Forum 2 (153)    TEST - Testni forum 4 (62)    TEST - Testni forum 5 (127)    Varna pot    Estetska dermatologija
Odgovori

Nadomestna komunikacija

Default avatar luka 23 Apr 2006 01:04

Zanima me kako poteka učenje nadomestne komunikacije?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 23 Apr 2006 15:12

Luka,

Vrst nadomestne (ali alternativrne) komunikacije je kar nekaj. Obstaja tudi nekaj različnih način, kako začeti.
Običajno pa se začne z eno sliko (simbolom), gesto, fotografijo, pritiskom na kakšno stikalo ali podobno.

Kakšno nadomestno komunikacijo in kakšen način bo otrok uporabljal, je odvisno od tega, kaj otrok zmore, zna in kaj bo zanj najbolj »uporabno«.
Npr. bo sliko pogledal, pokazal ...
Nekaj o nadomestni komunikaciji (po angleško AAC - Augmentative and Alternative Communication) si lahko preberete tudi na


Toliko na kratko. Če vas zanima še kaj, vprašajte.


Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar luka 23 Apr 2006 20:12

Hvala Petra, zelo zanimiv link, vesel bi bil, če bi se oglasil kateri od staršev otroka, ki uporablja tovrstno komunikacijo. Zanima me, kdaj se tovrstna komunikacija začenja pri nas in kje? Kateri sistemi simbolov se uporabljajo?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 25 Apr 2006 06:53

Luka,

upam, da se vam bo oglasil kakšen starš in povedal svoje izkušnje.

Pogosto se uporablja kar PECS
(picture exchangecommunination). Večinoma otrok je nadomestne komunikacije "deležno" šele v šolskem obdobju. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je v Sloveniji malo logopedinj, ki "delajo" nadomestno komunikacijo.

Glede na izkušnje, ki jih imajo nekatere logopedinje (npr. Zavod Dornava ali pa Insitut za rehabilitacijo invalidov) sem sama v nadomestni komunikaciji šele začetnik.


Lep pozdrav in lep dan, Petra



Pošlji oblikovano (25-04-06 08:14)

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
 
Default avatar Nekdo 25 Apr 2006 07:54

Ali tudi znakovni jezik gluhih spada k nadomestni komunikaciji?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 25 Apr 2006 08:05

Nekdo,

nadomestna komunikacija so lahko geste, slike, simboli, komunikatorji ...
Tudi znakovni jezik "spada" v nadomestno komunikacijo, čeprav se običajno pod tem pojmom misli na komunikacijo preko slikovnih simbolov.

Lep pozdrav in lep, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 25 Apr 2006 08:13

Luka,

mogoče še tole:

pod nadomestno komunikacijo se "šteje vse", kar ni govor. Torej greste (npr. znakovni jezik gluhih ali pa naravne geste), simboli, slike, komunikatorji.
Običajno se pod nadomestno komunikacijo misli na komunikacijo preko slikovnih simbolov (ali uporabo komunkatorja) in to predvsem pri otrocih, ki govora zaradi takšnih in drugačnih razlogov nikoli ne bodo zmožni in bo nadomstna komunikacija "njihov govor". To je ožja razlaga. Če pa gledamo širše pa je - kot sem napisala - je namestna komunikacija vse kar uporabljamo, pa ni govorno (ni izrečeno).

Včasih za razvoj jezika (in komunikacije in spodbujanje govora - torej izražanja) uporabimo namestno komunikacijo na začetku terapije (npr. pri avtistih, Down sindromu in podobno), vendar pa jo kasneje, ko otrok začne uporabljati govor, običajno opustimo.


Lep pozdrav in lep dan, Petra



Pošlji oblikovano (25-04-06 08:15)

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Nekdo 25 Apr 2006 15:02

Če znakovni jezik gluhih spada k nadomestni komunikaciji, me pa zanima, zakaj surdopedagogi (logopedi) ne znajo in ne rabijo znati znakovnega jezika gluhih? Dolga leta sem hodil na slušne in govorne vaje (sem gluh), vendar ni niti ena surdopedagoginja (zamenjal sem kar pet surdopedagoginj) znala znakovnega jezika.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 25 Apr 2006 21:48

Nekdo,

žal vam ne znam odgvoriti na vprašanje. Sama sem se učila znakovnega jezika na fakulteti, vendar pa vmes že marsikaj pozabila - priznam :))
Je pa tudi res, da ne delam z gluhmi in naglušnimi in nimam toliko priložnonosti za uporabo znakovnega jezika.

Po drugi strani pa se znakovni jezik (ali pa naravne kretnje) ponekod v tujini (in že nekje pri nas) uporablja kot nadomestno komunikacijo v smislu razvoja jezika in komunikacije ter kot spodbujanje govora (izražanja) tudi pri otrocih, ki imajo večje govorno - jezikovne težave, nimajo pa slušnih motenj (npr. pri otrocih z Down sindromom).

Lep pozdrav in lep dan, Petra



Pošlji oblikovano (25-04-06 22:12)

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar melody 04 Maj 2006 12:52

Z nadomestno komunikacijo se ukvarjajo tudi v ZUIM-u v Kamniku. Uporabljata se sistema Minspeak in PCS sistem. V zadnjem času prevladuje slednji, ker je nekoliko bolj konkreten in otroku bližji. 30. maja 2006 je V ZUIM-u tudi srečanje uporabnikov nadomestne komunikacije in morda bi se lahko oglasili in kaj več izvedeli o različnih konkretnih možnostih.

LP

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 04 Maj 2006 13:18

Melody,

hvala za informacijo.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Manca 04 Maj 2006 23:17

Melody, mene pa zanima, če mogoče veš, koliko otrok v ZUIM Kamniku uporablja nadomestno komunikacijo in ali jih ima večina tudi komunikator ali računalnik? Kako ta komunikacija konkretno izgleda, npr. pri pouku?

Hvala za odgovor

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar melody 05 Maj 2006 08:34

V zuimu uporablja nadomestno komunikacijo priblizno 10 učencev. Trije imajo svoje lastne komunikatorje, eden računalnik. Ostali imajo komunikacijske mape in se šele urijo za komunikator ali računalnik. Pri pouku to izgleda tako, da učenci priklopijo komunikatorje ali računalnike, potem pa....odvisno od predmeta.....pišejo, odgovarjajo s simboli...seveda mora biti tudi učitelj usposobljen, da zna pravilno vprašati in da ve, kaj ima učenec v komunikatorju. Če te še kaj zanima, kar vprašaj.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 05 Maj 2006 17:35

Melody,

lep pozdrav v Kamnik.

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Manca 07 Maj 2006 00:33

Melody še enkrat hvala, zanima me še veliko stvari v zvezi s tovrstno komunikacijo. Kakšen program obiskujejo ti otroci (enakovredni ali znižani izobraževalni standard). Nekako si predstavljam, kako je pri seštevanju, odštevanju, poštevanki, ali vprašanjih, ki zahtevajo en ali dva simbola, ne predstavljam pa si npr. kako rešujejo ulomke, enačbe ali napišejo spis.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar melody 08 Maj 2006 08:11

Učenci, uporabniki nadomestne komunikacije, obiskujejo redni ali nižji izobrazbeni strandard (odvisno od njihovih sposobnosti oz. od odločbe s katero so bili usmerjeni). Kar se tiče spisov star poteka sledeče: Ko je otrok opismenjen do te mere, da je sposoben pisati stavke in spise, piše s pomočjo črk, ki so (kot simboli) vnešene v komunikator. Črke se namreč lahko vnesejo v katerokoli obliko komunikatorja, ne glede na to kako učenec ta komunikator upravlja (stikala, pritisk s prstom,...) Seveda vse skupaj poteka počasneje in potreben je izrazito individualen pristop (ampak, saj zato pa je pouk prilagojen). Tudi enačbe lahko rešujejo...sproti se v komunikatorje vnaša znake, potrebne za obdelavo matematične snovi. Strinjam pa se, da preprostejši komunikatorji za tako kompleksne zadeve niso najprimernejši...v tem primeru je boljše uporabljati računalnik, ki daje precej več možnosti (ni pa tako priročen za vsakodnevno komunikacijo). Torej...z nadomestno kumunikacijo se da zaključiti tako redni osnovnošolski kot tudi srednješolski program...le precej iniciative učiteljev je potrebno (jih je treba razumet, da je tudi za njih to precej velik izziv).

Lep pozdrav in se veselim vsakega nadaljnega vprašanja :))



p.s. Petra, tudi tebi lep pozdtav v MB.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Manca 10 Maj 2006 01:02

Melody, moja naslednja vprašanja so: Ali so se vaši učenci srečali z nadomestno komunikacijo že pred vstopom v šolo in kje? Ali je v istem razredu več učencev, uporabnikov tovrstne komunikacije? Koliko simbolov približno uporabljajo učenci, ki zaključijo redni program OŠ (verjetno je kar velik razpon). Pogledala sem po internetu in našla nekaj zelo zanimivih strani.


Me zanima tudi, če kdo od učencev pri vas uporablja električni voziček in ima komunikator pripet nanj. – tako, kot tole dekle


Hvala in kmalu spet kaj vprašam.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar melody 10 Maj 2006 09:31

Učenci, ki uporabljajo NK so pred šolo večinoma obiskovali razvojne vrtce. Koliko so se srečali z NK je bilo odvisno predvsem od logopeda, ki jih je imel v obravnavi. Večinoma so se z Nk že srečali, vendar mnogi od njih v minimalnem obsegu (le nekaj osnovnih simbolov).

V razredu je lahko le en učenec - uporabnik NK lahko pa več (odvisno od generacije). V zadnjem času jih je več v razredu. Tudi od septemberskih prvošolcev jih bo več uporabljalo NK.

Pri nas sta dva učenca - uporabnika NK, že zaključila OŠ. Ne vem sicer koliko simbolov uporabljata, verjetno res kar veliko. Vem pa, da si ogromno pomagata z abecedo. Česarkoli nimata v kolmunikatorju...napišeta. Za vsakodnevno komunikacijo je to sicer precej neprikladno, za odgovarjanje v šoli pa zelo v redu. Enostavno ni mogoče, da bi imel vnešene čisto vse simbole z vseh področij. V slovenščini je problem tudi sklanjanje, uporaba dvojine in množine, uporaba časov....treba se je sprijazniti, da ima nadomestna komunikacija vedno neke pomankljivosti...a vendarle zadosti osnovnemu namenu...da uporabnik nekomu nekaj sporoči in da komunikacija sploh obstaja.

Vsi učenci, ki imajo svoj komunikator (in so na vozičku), ga imajo nameščenega s stojalom na voziček. Tudi tisti učenec, ki ima računalnik.


Lp Melody

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar klemen11 10 Maj 2006 11:35

Mene pa zanima, za kaj se lahko osebe, ki uporabljajo nadomestno komunikacijo izšolajo in kje se lahko zaposlijo? Ali se slejkoprej vsi naučijo govoriti in tako živijo normalno življenje?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar melody 11 Maj 2006 13:06

Klemen!

Izšolajo se lahko za marsikaj...odvisno od njihovih sposobnosti. Ampak žal je ena stvar pridobiti izobrazbo....druga stvar pa dobiti službo. Sama ne vem za nobenega uporabnika NK, da bi bil zaposlen, razen morda v invalidskih delavnicah, če mu gibalne zmožnosti to omogočajo.

Uporabniki NK se navadno ne naučijo govoriti, ker tega ne zmorejo zaradi svoje gibalne oviranosti (ne da se ne bi mogli naučiti).

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 11 Maj 2006 18:59

Klemen,

nekaj vam je že odgovorila Melody. Naj le še dodam - včasih se določene oblike NK (npr. PECS) uporabljajo tudi otrocih, kjer sicer predvidevamo, da se govor prej ali slej razvil (npr. otroci z Down sindromom, avtisti) in te oblike funkcionalne komunikacije opustimo, ko otrok za komunikaicjo začne uporabljati govor. Torej je to otroku v pomoč pri komunikaciji, pri razvoju jezika itd.

Pri otrocih z motoričnimi težavami pa se NK uporablja kot sistem komunikacije, saj otrok zaradi motoričnih težav ni sposoben govora.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 11 Maj 2006 19:00

Melody,

spet hvala za pomoč.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar nika 29 Maj 2006 14:06

Zanima me pri kateri starosti se pokaže in se s precejšnjo verjetnostjo lahko reče, da otrok ne bo mogel uporabljati verbalnega govora (npr. pri cp) in nadomestna komunikacija ni začasna, temveč stalna oblika komunikacije?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 30 Maj 2006 21:00

Nika,

vse je odvisno od otroka, njegove motnje, kako v času terapije napreduje in podobno.
Običajno okoli 5. letom, lahko pa tudi prej ali kasneje.
Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Manca 30 Maj 2006 23:27

Melody,

Kako je bilo na srečanju uporabnikov nadomestne komunikacije v ZUIM-u, koliko se vas je zbralo, ste prišli do kakšnih idej za prihodnost? Me pa zanima tudi, če kakšen otrok oz. mladostnik, ki uporablja tovrstno komunikacijo obiskuje običajno šolo in kje se učitelji iz običajne šole usposobijo za poučevanje takega otroka?

Lep pozdrav, Manca

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 01 Jun 2006 05:29

Melody,

bi bilo zanimivo vedeti kaj več.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar dalijaaa 07 Nov 2008 14:26

Tudi mi smo začeli z nadomestno komunikacijo, in sicer pri logopedinji v Soči(inštitut za reh v Lj). Ker je hči gibalno zelo omejena, me v bistvu zanimajo izkušnje do kam lahko to gre, npr. do kolikšne mere se lahko s to komunikacijo sporazumeva. Mi smo res še čisto na začetku in zaenkrat zelo navdušeni. Imamo pa še ogromno dela, da se bomo sporazumeli okoli čisto banalnih stvari.
Hvala.
Lp Dalija

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 07 Nov 2008 19:58

Dalijaa,

načinov nadomestnih komunikacij je "malo morje", katero imate vi?
Količina oz nivo komunikacije je odvisen od več dejavnikov.

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar dalijaaa 08 Nov 2008 22:19

No žal tega "malega morja" različnih načinov nadomestne komunikacije sploh ne poznamo. Kakšni sploh so načini? Začeli smo v bistvu s čisto preprostimi stvarmi- ker hči (še) ne more npr. nekaj z roko pokazati (govori ne) naj bi s pogledom. Navadili naj jo bi da npr določene stvari imajo pomen (npr. ključi=dom, kozarec=piti; žlička=jesti, ipd) potem naj bi postopoma prešli na slike, komunikator, računalnik.
Na žalost (srečo??) ne poznamo teh stvari in smo se s tem sedaj prvič srečali, po pravici povedano, sploh nisem pričakovala, da s s tako "posebnimi" otročki kot je hči sploh da vzpostaviti kakršen koli način komunikacije.
Lp Dalijaaa

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 09 Nov 2008 19:55

Dalijaaa,

tako kot ste opisali, ste na samem začetku. Postopoma se bo povečavalo število simbolov (slik), iskala se bodo zporedja (2 sliki) in postopoma se bo prešlo kaj drugega.
V bistvu se vse nadomestne komunikacije začno na podoben način (kot ste ga opisala). Če je otrok ni gibalno toliko ovriran, pa slike (simbole) premešča, če ne jih pogleduje s pogledom.

Lep pozdrav in lep dan, Petra



_______________________________________

Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,

tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh