Mene pa strašno zanima nekaj glede te epiziotomije. Sem pri parih bolnišnicah prebrala, da te niti ne vprašajo in da samo naredijo poseg.

Torej ali je kakšna zakonska osnova s katero si oni lahko to privoščijo?

Kolikor se meni zdi, s tem kršijo človekove pravice, kajti noben ti ne sme nič nardit brez tvoje predhodne privolitve.

Prav tako me zanima, če kdo ve, ali se v kateri izmed slovenskih porodnišnic da roditi v sedečem/klečečem/položaju na vseh 4ih?
Vem, da obstaja ta možnost, ampak v koliko primerih se res tega držijo? Kajti sem slišali, da ti pustijo prebroditi popadke v teh raznih položajih, vendar pa samo porajanje poteka z ležanjem na hrbtu.

Res hvala za kakršnekoli ideje glede tega.

Dala čez tri porode (1. katastrofa, 2. super, 3. zelo v redu).

Najprej bi ti svetovala to, da nisi tako “našpičena”, ker to nikakor ne bo pripomoglo k ničemur, če najmanj pa ne k hitrejšemu, lažjemu in bolj udobnemu porodu.
Kako bo potekal porod tvojega otroka ne moreš vedeti. Ne moreš. V ničemer. Lahko si le želiš določene stvari, jih tudi izraziš, ampak na koncu bo narejeno tako kot bo odločilo medicinsko osebje. Zato tudi smo v porodnišnicah. Ker naj bi tam strokovnjaki poskrbeli za varnost in zdravje nas in naših otrok.
Tudi, če si boš ti še ne vem kako želela porod brez epiziotomije, ni nujno, da te ne bo. Če se tkivo ne bo raztegnilo do tiste mere, da bi bilo to še dobro zanj ob porajanju, potem te bodo prerezali. Spraševali te ne bodo takrat prav veliko, ker tudi v stanju za kakršnoliko odločanje ne boš. Mogoče te bodo samo obvestili o tem. AMpak itak boš tako preplašena, razburjena, pod adrenalinom, naveličana, razbolena, želela si boš samo to, da se ta otrok že enkrat spravi ven, da boš pristala na karkoli. Pa tudi če ti rečejo, da te bodo obesili za glavo navzdol, da je to najboljši položaj 🙂 (hecam se…) Vsaj pri meni je bilo tako. Tudi jaz si nisem želela epiziotomije, pa sem jo pri 1. porodu bila vseeno deležna. Brez spraševanj, razlag (osebno si želim, da bi me vsaj “obvestili”) samo škarje so se zabliskale, je bilo mimo. Niti nisem čutila, ker je itak vse bolelo in je bila to le še ena bolečina več.

Skratka, ali boš rezana ali ne, je odvisno od:
– raztegljivosti tvojega tkiva,
– hitrosti poroda (če je porod ekspresen, se tkivo pogosto ne uspe raztegniti dovolj)
– babice (ene prej ene kasneje posežejo po tem posegu)
– drugih obporodnih posegov (npr. vakumski porod je možen le ob obsežni epiziotomiji)
– in še čem verjetno.

Če zaključim, osebje pri porodu lahko obvestiš o tej svoji želji, ali se bo naredil ali ne, pa najverjetneje ne bo tvoja odločitev. No, sicer lahko vztrajaš, da je nočeš, ampak saj veš, da potem lahko “fašeš” obsežne raztrganine (notranje in zunanje), kajne? In vem, da nekateri pravijo, da je bolje, da se raztrgaš kot da te režejo, ampak mislim, da o tem nima smisla razpravljat, ker ne ti ne jaz nisva zdravnici, da bi to vedeli.

Jaz zaupam zdravnikom in se jim prepustim. In mislim, da je to kar pametna odločitev.

Ajda

ps: povsod se da rodit v klečečem, “na štirih” položaju (sedeči zahteva posebno posteljo, ki mislim, da je nimajo vse porodnišnice), polležečem položaju. Je pa spet odvisno od:
– kaj bo tebi pasalo (morda teh položajem niti ne boš zmogla, ker te bo preveč vse bolelo (jaz npr. lahko ležim samo na boku, si ne predstavljam, da bi kako drugače, ker bi me kar konec pri tistih ta hudih popadkih na koncu)
– katere spremljevalne dejavnike boš imela. če boš priklopljena na ctg, potem ravno veliko premikanja ne bo možno. če boš dobila umetne, prav tako ne računaj na premikanje. če boš imela epiduralno, prav tako ne.
– babica: ene niso lih navdušene nad temi položaji. ene so. bo treba vprašat, kako je s tem in dobiti podporo. Klečat brez podpore babice ali partnerja ne bo šlo.
Skratka, pri porodu boš videla kako in kaj. Prej se je fajn kaj pozanimat, se podučit, tudi načrtovat, kaj si želiš, ampak pri porodu ne moreš skozi zid z glavo. KOt bo prišlo, bo. Sprejmi in ne se kregat za vsako figo, pa bo.

Glede epiziotomije.. ne, nihče te ne vpraša.. Babica oz. zdravnik presodi ali je potrebna ali ne.. Ja in kaj zdaj? Kaj je boljše, če se vsa raztrgaš ???? Je boleče nekaj časa, ampak rez je lep, raven in se popolnoma zaceli..

Mogoče se je zdelo, da rinem z glavo skozi zid, vendar sem stvar že lepo naštudirala ( za izpit ter dodatno preobrnila en kup člankov in raziskav za osebne “potrebe”),ampak le te informacije, o katerih sem spraševala, mi niso šle v račun.

Dosti kolegic se je pritožilo nad slabim ravnanjem osebja–> pač nepotrebnim rezanjem, žaljenjem ,ipd…Tako, da me je zanimalo še malo širše mnenje glede tega…

Ravno tako stroka iz poroda dela nepotrebe komplikacije,ampak ne bom o tem razpredala..Pač vsak ima svoje mnenje, ki ga izvleče iz vse prebrane literature, predavanj,ipd, in potem po tem principu deluje.

Drugače sem ugotovila,da je res najbolje,da kontaktiraš vse potencialne porodnišnice in si jih potem še ogledaš, pač prečekiraš kakšno je osebje,kakšne možnosti imajo, ipd.
Kolegica se je tako organizirala glede Kranjske porodnišnice in ima res odlične izkušnje. Sama še ne vem kako bom, ampak res hvala, Ajda, za izčrpno mnenje.

LP

Draga KJP,
malce potrpežljivosti, na vaše vprašanje bom še odgovorila, in še nekaj nujnih komentarjev glede obeh odgovorov bi rada napisala,

tole obvestilo samo toliko, da nas ne boste predčasno zapustili,

KJP, rada bi ti samo rekla, da pravilno razmišljaš, da nisi nič “našpičena”, kot pravi Ajda in da imaš vso pravico do odločanja in izbiranja načinov svojega poroda. To je TVOJE telo.
“Sprejmi in ne se kregat za vsako figo“, še pravi Ajda. Tega nikakor ne upoštevaj. Grozen nasvet je to. Nasvet nekoga, ki se ne ceni. Kot bi ti rekla “bodi tiho in nič ne sprašuj”. Prav zjezi me takšno razmišljanje. Zjezi zato, ker vidim, kako malo se res nekatere ženske cenijo.
Kako hitro smo označene za prepirljivke, če nas kaj zanima! In to popolnoma osnovne stvari glede lastnega poroda. Kregamo se “za vsako figo”, kot da je rezanje presredka in način poroda nekaj, o čemer se bodoča mati želi kregati, in to “za vsako figo”.

Jaz sem pred enim letom rodila v ljubljanski porodnišnici. Nisem želela epiziotomije in sem to tudi večkrat jasno in glasno povedala. Najprej v sprejemnici, potem še babicam (so se menjavale) med popadki in še med porajanjem. So me želele rezati, a jaz sem vztrajala, da tega NOČEM in PIKA. Sem bila povsem pri sebi in sem se zavedala, ni res, kot pravi Ajda, da “boš tako preplašena, razburjena, pod adrenalinom, naveličana, razbolena, želela si boš samo to, da se ta otrok že enkrat spravi ven, da boš pristala na karkoli. To ni res in je spet neko stereotipno razmišljanje. Saj nihče ne more vedeti, kako bo pri tvojem porodu, nihče ti nima že vnaprej nekaj vsiljevati, ti govoriti, kaj boš občutila itd. Jaz sem se popolnoma zavedala, kaj nameravajo, so me tudi opozorile, a jaz sem znova in znova rekla NE. Vztrajala sem in niso me rezali. Imela sem rahle raztrganine, ki so mi jih hitro zašili in nisem imela po porodu nič bolečin, lepo in hitro se mi je zacelilo.

Babica mi je bila pri porodu v veliko pomoč in jo imam v lepem spominu. Vendar pa nikoli ne bom pozabila, kako me je odvrnila, ko sem ji rekla, da bi želela poizkusiti na vseh štirih.
“Na vseh štirih pa jaz že ne bom porajala”, je izstrelila ostro, kot iz topa. In to je bilo to. Rojevala in rodila sem v položaju, v katerem sem si najmanj želela: leže.

Rekla ti bom samo še to: super si in prav je, da imaš želje glede tvojega poroda, drži se jih, vztrajaj in zaupaj vase! Tudi če se ne bo izšlo povsem, kot si si želela, nikar zaradi tega ne opusti svojih želja. Jasno in glasno jih povej. Zaupaj tudi v osebje v porodnišnici, meni so bili v veliko pomoč, vendar pa ne pozabi, res ne, da so oni tam ZARADI TEBE in ne obratno, da si ti vendar ženska, ki bo rodila, to je velika, čudovita reč in da imaš vso pravico, da želiš in tudi zahtevaš določene reči, kot so npr odklonitev epiziotomije ali položaj porajanja.
Vso srečo in – le pogumno!

Draga KJP,

malce ste čakali na moj odgovor, v vmesnem času pa ste lahko prebrali razmišljanja obiskovalk na našem forumu.

V lanskem letu (2010) sem zbrala vprašanja in odgovore, povezane z ohranjanjem in prerezom presredka ter šivanjem prereza ali raztrganin presredka, zato vam in vsem tistim, ki bi rade prebrale več, svetujem, da se sprehodite in si ogledate besedilo na povezavi
http://www.mamazofa.org/pogovori-prerez-presredka.html

Tule pa bi rada z vami pregledala nekaj misli:

Ženska, ki rojeva, naj bo deležna sodobne preverjeno učinkovite zdravstvene skrbi in nege. Predsodki zdravstvenih strokovnjakov (na primer osebna stališča glede pokončnega položaja pri porodu) in uporabnic (da ženska med porodom ni sposobna razmišljati in se odločati) naj se raztopijo in počasi poniknejo … znanja in primerov dobrih praks je res veliko. Kakšna je še pot do uresničitve prvega stavka: odvisno od posamezne porodnišnice, njenega formalnega in neformalnega vodstva, posamezne babice in zdravnika, odnosov med njimi, odnosa med porodnico in babico, znanja in spretnosti, organiziranosti neposrednega okolja … ne ne, nikar me ne razumite, da opravičujem trenutno stanje. Govorim o tem, da je žal še vedno mogoče v praksi doživeti to, kar ste opisali: da brez utemeljenega zdravstvenega razloga (pri ženski, pri otroku) zdravstveni strokovnjaki vztrajajo, naj ženska med drugo porodno dobo leži; včasih celo med prvo porodno dobo. Ne vem, kaj naj rečem kot: absurdno.

V redkih primerih je prerez presredka upravičen, v večini primerov spontanih vaginalnih porodov ni upravičen. Za ohranitev presredka je poleg zdravega tkiva (če imate težave z vnetji, je super, če jih pozdravite, v nosečnosti koristijo vaje za mišice medeničnega dna in masaža presredka proti kocnu nosečnosti) izjemno pomembno, kakšna je porodna pomoč (spontan porod, pokončni položaji, sprostitev, »neforsirana« druga porodna doba itd.).

Ni res (preberite več na povezavi), da je rez vedno boljši od raztrganine.
Ni res, da se rez vedno bolje celi kot raztrganina.
Vakuumski porod je mogoč tudi brez prereza presredka.
Tudi če imate ves čas priklopljen CTG, se lahko vsaj deloma gibljete (na primer sede na porodni žogi).
Epiduralna res bistveno zmanjša možnosti za gibanje, ker morate imeti priklopljen CTG in navadno tudi dobivate infuzijo, pogosto tudi umetne popadke; ne preprečuje pa ga povsem.

Če je porod zelo hiter:
– In je spontan: je smiselna raba nevralnejšega položaja glede na težnost: na primer na vseh štirih ali leže na boku
– In se uporabljajo umetni popadki: smiselno se je vprašati: ali je raba umetnih popadkov v tem primeru potrebna; kakšen problem se z umetnimi popadki rešuje; ali bi bilo smiselno zmanjšati odmerek ali jih celo ukiniti.

Tudi če ni na voljo posebne postelje, ki jo je mogoče prilagoditi za porod polsede, je tak položaj mogoče zagotoviti na različne načine: s pomočjo partnerja, ki zleze na navadno posteljo in je tako opora porodnici, pa še topel objem ji lahko nudi; s pomočjo stolov, ki dajejo oporo, s pomočjo več oseb, ki dajejo oporo …

Zdravstveni strokovnjaki z žensko sodelujejo in ji z znanjem in spretnostmi pomagajo na poti k cilju: zdrav otrok, zdrava ženska.
Če bi to vedno držalo, se nam ne bi bilo treba spraševati, kateri položaji so zares (ne samo v obljubah) mogoči v naših porodnišnicah: babice in zdravniki bi podpirali in celo svetovali najrazličnejše položaje glede na lego in vstavo otroka in glede na žensko in njene telesne itd sposobnosti, stanje, zdravje; vse v prid čim bolj gladkemu in zdravemu porodu. Znanje in spretnosti zdravstvenih strokovnjakov, ki bi hoteli zagotavljati odlično sodobno porodno pomoč, nujno vključujejo tudi telesne položaje porodnice in različna gibanja.

Čepenje in klečanje: To sta lahko odlična porodna položaja, odvisno od okoliščin, poteka poroda, ženske in otročka. Ni res, da ne bi mogle čepeti brez podpore, morda to velja za nekatere, jaz sama, na primer, pa lahko čepim zelo zelo dolgo; in ne samo jaz.

Za udobje zdravnikov in babic ter njihovo zdravje na delovnem mestu je treba poskrbeti z ustreznimi ukrepi. Na primer: če ženska rojeva čepe ali na vseh štirih, bi za to lahko imeli posebne podeste, da se babici ne bi bilo treba zelo sklanjati. Porodnicam ni treba plačevati njihovega udobja s porajanjem na hrbtu.

Ženska, ki rojeva, ima v zdravstvenem sistemu zagotovljeno pravico (Zakon o pacientovih pravicah 2008), da jo pred nameravanim prerezom presredka o tem obvestijo.
Ima pravico, da se strinja.
Ima pravico, da odkloni.
Ima pravico, da prosi za dodatna pojasnila in da si vzame čas za premislek.
Njeno voljo morajo upoštevati.

Neupoštevanje njene volje je kršitev, tako kot ste že sami rekli, kršitev človekovih pravic in kršitev pacientovih pravic.

Več o tem glejte tudi v knjižici Moj trebušček, najin porod, naše rojstvo, ki je v celoti dostopna na spletni strani

http://www.mamazofa.org/pdf/moj_trebuscek.pdf
in v Porodni pobudi Odlična obporodna skrb http://www.mamazofa.org/peticija/sites/default/files/peticija/datoteke/Porodna_pobuda_pojasnila.pdf (še posebej četrti korak).

Če imate še kako vprašanje, kar na dan z njim: in hvala cecA, za vašo podporo.

Draga KJP, želim vam radosten porod,

Hvala Zalka za izredno izčrpno in vzpodbudno sporočilo.

Sem si ogledala vašo stran mamazofa.org, ampak je še nisem uspela čisto raziskati. Sem zelo vesela, da nisem edina mnenja, da se v naših porodnišnicah iz poroda dela kirurški poseg oz. “doktorski primer”; medtem, ko globoko v sebi vsaka ženska čuti ta instinkt, kako bi naj porod zgledal, potekal in se končal.

Ravno včeraj sva se s kolegico hecali na račun tega. Čudili sva se,da človeško samico vržejo na hrbet in pričakujejo da rodi navkljub protislovju vsem fizikalnim zakonom, medtem ko kobilo vržeš na hrbet al pa pujsiko, psičko, bi res radi vidle,če ti bo tko rodila..

Pač, vse je nekako protislovno v tem svetu in tako niti otrok nima več pravice ne časa, da se rodi v miru in ob svojem času.

Še enkrat hvala in seveda da bom še naprej vestno spremljala prispevke na tej strani, kot tudi na mamazofa.org.

KJP

ne bi rekla, da se ne cenim. bi pa rekla, da stojim na realnih tleh.

nisem rekla, naj se ne postavi zase. niti nisem rekla, naj bo tiho in se strinja z vsem in vsakim. rekla pa sem, naj se ne krega za vsako figo. to je razlika. če prideš v porodnišnico in že takoj začneš tečnariti, kaj hočeš in kaj nočeš in kaj zahtevaš, potem težko vzpostaviš eno raven zaupanja z babico (kar je, pa kakorkoli že obrneš, zelo koristna reč). to je pa že tako ali tako težko, glede na to, da babico povečini vidiš prvič (in edinkrat).

kar sem hotela povedati KJP je to, da pri nas na področju porodništva stvari so, kakršne so. tudi jaz bi raje rodila v nekem porodnem centru, kjer bi imela ob sebi babico, ki bi jo poznala že od prej, kjer bi vedela, da mi bo nenehno v oporo (da bom edina, ki jo bo imela na skrbi), da me bodo o vsem obvestili in povprašali, da me bodo spodbujali k iskanju različnih leg, da bi mi bilo čimlažje. In to, kar sem želela sporočit KJP je to, da pri nas stvari niso take. žal. mnogokrat je osebje tudi tečno in zoprno in je res težko za porodnico. katera se bo pa sredi popadkov šla kregat, da hoče drugo babico, pa je verjetno veliko odvisno od osebnih karakteristih, pa, vsaj jaz mislim, tudi od izkušenj. jaz, na primer, se pri prvem porodu nisem šla kregat. pa bi se več kot upravičeno morala iti. zdaj po treh porodih, pa bi se pri 4 porodu gotovo šla. in tudi če narediš totalni check-up porodnišnic, ni nujno, da bo tako kot takrat ko si porodnišnico pogledal in prečekiral, potem tudi na dan poroda. lahko se ti vmes zamenja babica, lahko naletiš na vsega naveličano babico, ki ima res slab dan, lahko se naredi miljon stvari. in s slabo karmo in slabim odnosom, češ, pri nas so samo mesarji, ki jim je malo mar za moj in otrokov blagor, bo že začetek slab, kaj ne bo šele konec.

itak da poveš, kaj želiš. itak da izraziš, česa te je strah. babica te bo to tudi sama vprašala, povečini vse vprašajo. so pa izjeme kot povsod. vprašanje je samo, ali bo ona kot prvorodka to izjemo takoj prepoznala. jaz bi jo. pri prvem porodu pa je nisem. pri prvem porodu sem imela res grozno babico in zaradi nje sem imela zelo slabo porodno izkušnjo, ampak pri 2 in 3 je bilo izdatno bolje, ker sta bili babici fajn. pa tudi zato, ker veš, kaj so realna pričakovanja v povezavi s porodom, kako se sam odzivaš na nekaj tako stresnega kot je porod in tudi kaj lahko zahtevaš in kaj pač ne moreš, ker to res ni tvoja odločitev (ker pač nisi šolan strokovnjak). ok, lahko je tvoja odločitev, ampak ne vem, tvegati obsežne raztrganine zaradi tega, ker meniš, da veš bolje od vseh teh ljudi z dolgoletnimi izkušnjami in znanji, ne vem, je kar malce pretenciozno. jaz sem imela tudi zelo definirane pojme pred prvim porodom, kot KJP, preko različnih knjig in člankov, ampak knjige so ena stvar, realnost pa druga.

vse kar hočem predlagat je to, da izraziš svoje želje in hotenja na prijazen, strpen in ne “pametnjakovičarski” način. mogoče sem rekla, naj ne bo tako “našpičena” zato, ker se mi je zdelo iz napisanega, morda povsem neupravičeno, da je KPJ ena od tistih žensk, ki zna biti “tečna” da doseže svoje. kar je morda fino v vsakdanjem življenju, verjetno jo to daleč prinese, ni pa ta način učinkovit v kritičnih situacijah, kjer si odvisen tudi od drugih.

če želiš pri nas porod, ki bo zagotovo brez epiziotomije, kjer bodo okoli nas le ljudje, ki nas bodo brezpogojno in nadvse ljubeče spodbujali in sprejemali, potem moramo roditi kje drugje kot v porodnišnici. v porodnišnici pa je tako, da bomo rodili pri ljudeh, ki jih ne poznamo. in je zato fajn, da z njimi vzpostavimo dober prvi stik. konec koncev pa so pa to tudi ljudje, ki nekaj znajo in gremo zato k njim rodit. ja, lahko je vse oh in sploh in super, lahko pa da ne bo. in jaz se vedno vprašam, kaj pa če ne bo vse oh in sploh in super. kako bi jaz reagirala. če bi npr. prišla na porod in dobila babico kot sem jo prvič. ne vem, super da je bila cecA tako prisebna pri porodu, ampak večina žensk, ki jih jaz poznam (in da so rodile prvič) jih ni bila tako prisebnih. tiste, s katerimi sem se jaz pogovarjale so govorile o istih občutkih kot jaz: pod adrenalinom, prestrašna, naveličana, razbolna… ampak KPJ, morda pa boš kot cecA, povsem prisebna in pristojna za vse odločitve. vsekakor ti to želim.

quote=cecA]
Nisem želela epiziotomije in sem to tudi večkrat jasno in glasno povedala. Najprej v sprejemnici, potem še babicam (so se menjavale) med popadki in še med porajanjem. So me želele rezati, a jaz sem vztrajala, da tega NOČEM in PIKA. /…/ . Jaz sem se popolnoma zavedala, kaj nameravajo, so me tudi opozorile, a jaz sem znova in znova rekla NE. Vztrajala sem in niso me rezali. Imela sem rahle raztrganine, ki so mi jih hitro zašili in nisem imela po porodu nič bolečin, lepo in hitro se mi je zacelilo.
[/quote]

bi pa rekla, da ni prav, da cecA napeljuje KPJ k temu, da vztraja pri ne-epiziotomiji. si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da KPJ dobi obsežne raztrganine? si upaš prevzeti odgovornost za to, da bo imela zaradi tega kasneje težave (tudi o tem obstajajo obsežni članki)? si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da bo KJP imela namesto 5 šivov 20 šivov? morda jih ne bi imela, ampak kaj pa če?

quote=cecA]
Babica mi je bila pri porodu v veliko pomoč in jo imam v lepem spominu. Vendar pa nikoli ne bom pozabila, kako me je odvrnila, ko sem ji rekla, da bi želela poizkusiti na vseh štirih.
“Na vseh štirih pa jaz že ne bom porajala”, je izstrelila ostro, kot iz topa. In to je bilo to. Rojevala in rodila sem v položaju, v katerem sem si najmanj želela: leže.

![/quote]

tega pa jaz ne razumem. kako imaš lahko v lepem spominu babico, ki te ni upoštevala v nečem tako osnovem kot je način porajanj (na štirih)?

KPJ, ja, to je tvoje telo. seveda imaš pravico do tega, da izraziš, kaj si želiš in kaj ne. bi ti pa svetovala le to, da bolj kot besedi “HOČEM” in “ZAHTEVAM” uporabljaš besedo “ŽELIM”. boš prišla dlje in predvsem, na lepši način do cilja.

pa vse dobro ti želim.

“bi pa rekla, da ni prav, da cecA napeljuje KPJ k temu, da vztraja pri ne-epiziotomiji. si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da KPJ dobi obsežne raztrganine? si upaš prevzeti odgovornost za to, da bo imela zaradi tega kasneje težave (tudi o tem obstajajo obsežni članki)? si cecA upaš prevzeti odgovornost za to, da bo KJP imela namesto 5 šivov 20 šivov? morda jih ne bi imela, ampak kaj pa če?”

Nikogar ne napeljujem k ničemur. Povedala sem le svojo izkušnjo. Ne zdi se mi prav, da ženske znova in znova nagovarjaš k temu, da ne smejo zavrniti epiziotomije. Če bi bil porod res tako kritičen in s takimi možnimi posledicami, kot praviš ti, bi bil prerez seveda nujen, tako za mater kot za otroka. Saj ženske nismo neumne in se tega zavedamo. Verjamem, da se KPJ tudi tega zaveda in nisem tu, da bi ji solila pamet.
Večinoma epiziotomija ni potrebna. Saj je Zalka lepo in jasno napisala, da “V redkih primerih je prerez presredka upravičen, v večini primerov spontanih vaginalnih porodov ni upravičen” Pri meni prerez tudi ni bil nujen. Nisem imela nobenih zapletov med porodom, vse je šlo ok, le malce dlje je trajalo. Vedela sem, da ni drugega razloga kot ta, da bo šlo hitreje. In imela sem, kot že rečeno, vso pravico, da epiziotomijo odklonim. In jo tudi sem. Kot jo ima vsaka ženska. In je dobro in tudi prav, da to vemo, ne pa da smo tiho in kot praviš ti, to pač sprejmemo.

“tega pa jaz ne razumem. kako imaš lahko v lepem spominu babico, ki te ni upoštevala v nečem tako osnovem kot je način porajanj (na štirih)?”

Ja, v zelo lepem spominu jo imam. Ker mi je bila v pomoč. Med zadnjo fazo poroda me je bodrila in me opogumljala. Zato sem ji hvaležna in jo imam v lepem spominu.

“… bi ti pa svetovala le to, da bolj kot besedi “HOČEM” in “ZAHTEVAM” uporabljaš besedo “ŽELIM”. boš prišla dlje in predvsem, na lepši način do cilja.“

Jaz sem med porodom preklinjala, se drla, kričala. Ker mi je bilo tako lažje. Nisem pa se drla in kričala na osebje. Ker pač vem, da se to ne dela. Da pa bi KPJ ali katerikoli drugi ženski žugala, kako naj se obnašajo med porodom, kateri ton besede “želim” naj uporabijo oziroma katerega želelnika nikakor, po tvoje, ne smejo (hočem, zahtevam…), tega pa nikoli ne bi “svetovala”. Ker ima vso pravico in ker je to njena odločitev, njen porod in še enkrat – njeno telo.

Pa lep pozdrav!

Tukaj bom še jaz na hitro nekaj pripisala. Tudi jaz nisem želela prereza presredka. To sem tudi jasno povedala. Otrokova teža je bila ocenjena na krepke 4 kile in velik obseg glavice.
Pa smo potiskali in potiskali….. Po dolgem času in v nekem trenutku je babica rekla, da me mora malo prerezat. No, dobila sem 6 šivov na prerezu in 24 (!!) na raztrganinah, ki jih verjetno ne bi bilo toliko, če bi me prerezala prej. Bog pomagaj, pač tako je. Nočem niti vedeti, kako bi bilo, če bi se cela raztrgala. Aja, dete je imelo 4700 g in 37 obseg glavice!!

Hočem samo povedati, da je od ženske do ženske različno. cecA, hvala bogu, če pri tebi prerez ni bil potreben in se nisi raztrgala. Ni pa vedno tako…..

Ojla

bom kratka, še vesela sem bila, da so me prerezali :)… po 32-ih urah svojih popadkov in 5 ih urah rojevanja sem prosila naj me prerežejo, ker je bil pač otroček malo večji – 4200g… nisem pa želela vakuma, ki je bil že pripravljen. Po tem, ko so me prerezali, je otroček kar zdrsel ven 🙂 … šivanje in šivi pa niso bili tako grozni, kot nekatere razlagajo, hujša je bila poškodba hrbtenice, ki traja še danes – 4 mesece po porodu – žal.

Lep pozdrav!

Draga Vesela mamica,

hvala za vašo izkušnjo. Me veseli, da je potekalo šivanje epizotomijske rane in celjenje brez težav, ki jih nekatere doživljajo.
Bi hoteli povedati kaj več o vašem porodu? Kako ste rojevali?

Upam, da se bo poškodba hrbtenice (govorite o trtici?) čimprej pozdravila.

Lep večer,

Oj!

Oglaša se še ena z prerezanim presredkom 🙂 Tudi mene so o tem zgolj obvestili, ker je zadeva že malo predolgo trajala (sam iztis, pa že prej je bilo kar nekaj ur za menoj) in je bilo treba sfiniširat. In v tistem stanju nisem imela se nobenega namena o tem prerekati. In primerjava človeškega in živalskega poroda- glede poz. oz, možnosti da poskusiš različne se strinjam, vendar pa mislim da kljub temu, da je porod naravno dogajanje, hvala bogu rojevamo s pomočjo usposobljenih ljudi z znanjem. Če bi pustili, da se odvija čisto po naravni poti brez intervencij potem bi konec koncev kar nekaj nosečk lahko izkrvavelo, umrlo med porodom, prav tako novorojenčki itd., kot se dogaja tudi v naravi, pri živalih.

Seveda je prav, da željo izraziš in verjami, da jo bodo, če je le mogoče tudi upoštevali. Ampak, če je ogroženo zdravje otroka in tebe (sama pač o tem nimam znanja ker nisem dr.ginekologije in je pri porodu fizično nemogoče da bi imela svojo glavo pri dogajanju) potem tu ni kaj. Raje tako, kot pa ratrganine, kjer se lahko ratrga več plasti kože vsaka po svoje, res so lahko rahle, lahko pa se ratrgaš tudi globoko v notranjost in imaš še notranje zakomplicirane šive. Da ne govorimo o tem, da je lahko zaradi odlašanja kaj narobe z otročkom….

Strinjam se z Ajdo, da lepa beseda, lepo mesto najde. To ne pomeni, da si tiho v vsakem primeru oz. neglede na vse, ampak, če boš nastopila proti osebju z aroganco, boš to dobila tudi nazaj. In to bo vplivalo na izkušnjo poroda. S tem seveda ne mislim, da v porodni ne smeš kričati in preklinjati, če bo tako manj bolelo, tu mislim odnos.

Pusti, da bo porod res lepa izkušnja, vsak popadek je pot po kateri se pomikata oba z otrokom, da bi se kmalu prvič srečala. Osredotoči se na dogajanje, osebje pa je ob tebi zato, da te spremlja in ti pomaga.

Vse lepo!

plesalka***