Otrok bo avgusta star 4 leta.
Lulanje ni noben problem, že 1 leto gre lulat sam, stoje. Tudi odločil se je sam, naenkrat, da on ne bo več lulal v pleničko in ne na kahlico, ampak tako kot veliki fantje…
In že eno leto ga odvajamo tudi kakanja v pleničko. Ampak ne gre in ne gre! ko ga kakat, prosi za pleničko in gre v kot ali v svojo sobico. Ne dovoli, da ga kdorkoli gleda ali da je kdorkoli v bližini.
Poskušali smo že na vse žive načine, z obljubljeno nagrado, s knjigicami, ogromno se o tem pogovarjamo, v vrtcu opazuje druge otroke (in velikokrat pove, do je kakal na stranišču), pokazali smo mu, kako veliki kakajo na stranišču in kako medo kaka v kahljico… Obljubi, da bo tudi sam poskusil.
Ampak, ko ga kakat, pa zahteva pleničko! Pred par dnevi, mu je nisem hotela dati in sem mu lepo obrazložila, da bova sedaj kakala na kahlico (ali v stranišče) tako kot to delajo veliki fantje (zelo rad se primerja z velikimi fanti!). Začel je neutolažljivo jokati, rotil da mu dam pleničko, da ne bo poskusil, itd. Nato niti pleničke več ni želel in rekel, da ga več ne tišči kakat. Večkrat sem ga potem še vprašala, če ga kakat in je rekel, da ne.
Nato 2 dni ni kakal, 3.dan je tožil, da ga boli trebušček, zahteval je pleničko… Seveda so se pojavile težave, imel je močno drisko.

Ne vem več, kaj delamo narobe 🙁 Je možno, da otrok pri skoraj 4 letih še ni zrel za tak korak? Ali naj ga pustimo pri miru, da se sam odloči (kot se je za lulanje)?

Hvala za odgovore.

o svašta no..samo čakam leto 2015 ko bo zapisan podoben post le da se bo mamica spraševala če je otrok pri 10 letih zrel za ta korak. obupni ste samo to vam povem!!! iz lastnih otrok delate vedno večje invalide.

Otroku je potrebno razložit da njegovo ritko lahko tudi kaj drugega greje in ne samo kakec. Še veš kako je bilo, ko smo krave bosi v jutranji zarji, bosi na travniku pasli. Kako smo si pogreli noge?

Draga mamica, jaz pa mislim, da je to vprašanje, zrelo za pediatra. Ne vem, kakšen je sicer otrok in ne poznam okoliščin, vendar sem mi to zdi zelo nenavadno, saj gre ponavadi pri odvajanju oboje skupaj; tako lulanje kot kakaknje. Na tvojem mestu bi se obrnila na strokovnjaka, mogače za začetek piši na form Vzgoja otrok in družina. Želim vam veliko uspeha, na zlobne komentarje pa se ne oziraj.

Po mojem je najboljše počakati ko boste na morju in sploh ne bo imel več plenic.

Očitno je, da ne gre za fizološke težave (da ne bi zmogel prepoznavati in uravnavati procesa zadrževanja blata in odvajanja). Torej gre za psihološke ovire. Zakaj ima fiksacijo (ali regresijo, ne vem) pa veš sama, kak dober psihoterapevt ti (oziroma vama s partnerjem, torej staršema) bo pa pomagal to uviditi.

Le pogumno po pomoč.

Lej, imam tri letnika, ki sem ga pravkar navadila lulat in kakat v kahlico/školjko. En dan sem mu preprosto rekla, da je prevelik za plenico. Dva dni je lulal v hlače, tretji dan je ponosno vsak dan šel na kahlico. S kakanjem smo imeli že prej težave- ni kakal vsak dan in je tudi imel pravi obred kakanja na samem. In je tudi zahteval plenico- sem mu rekla, da je šla papa. Pa je hitro pogruntal, da v hlače kakat ni OK: in sedaj gre na kahlico, čeprav so še vedno problemi. ampak plenic pa ni več.

Pa skrij plenice, ne jih met več doma in ko te bo prosil za plenico, mu povej in pokaži, da ni več plenic. Zmisli si kakšno zgodbico…recimo, da jih je prišla iskat medvedka, ki jih potrebuje za svoje mladičke, ki so še čisto majhni. Ponavadi to vžge, ne vem, če bo tudi pri tvojem. KOlegica je na ta način svojega odvadila od dude…brez težav.
Poskusi!

Jaz bi še malo počakala. 4 leta konec koncev tudi še ni tako veliko. Jaz bi mu pleničko, ko bi jo rabil dala brez pregovarjanja, ob enem pa bi pretiroma hvalila vse njegove, čeprav samo “lulanje” podvige na stranišču/kahlici. Mogoče pa bo sčasoma sam želel iti na stranišče. Pediater je za moje pojme pri 4-ih še nepotreben.

se mame hočete prepričat da je pri 4-ih letih ok, da otrok serje v plenico? katastrofa.

Mi smo imeli isti problem (no, naš je imel 3 leta) in smo se tega odvadli tako: bili smo na rojstnem dnevu, ko ga je prijelo kakat. Pleničke nisem imela s seboj. In potem je bilo – ali oditi domov kakat še pred torto ali kakati v školjko in ostati na žurki do torte in še dlje. Seveda je zmagala torta in od takrat naprej pleničk nismo več potrebovali. Srečno!

Ene ste tako pametne,da kar sije pamet iz vas.
žalostno..kot že same pravite: starš je lahko že vsak:(

Avtorici pa: otroka ne sili,ker s tem boš samo poslabšala stvar.
otok bo kakal ,ko bo psihološke težave izginile.Ne kregajte otroka in ne govoite mu da je majhen in ne vem še kaj.
otrok se slabo poćuti ,če mu nekaj obljubite,on se trudi ,potem mu pa ne uspe.
S tem ko mu odvzamete pleničko delate samo še slabše.Kot ste opazili,imel je drisko,trdo blato se mu bo pa nabiralo v črevesju.
Z otrokom se vsak dan pogovarjajte itn,ne pa silit pa pregovarjat. Ko bo bil pripravljen,boste videli presenetil bo vas in sebe 🙂
Priporočam vsakodnevno dajanje lacteona,dobre volje,potrpežljivosti 🙂
ne poslušaj te mone,naj si najprej svoje dedce,pa otroke uredijo ,potem pa naj sem prihajajo same srat 😉

Moja prijateljica je imela podobno štorijo. Ona je 4 letnemu sinu (ki je lulal že v kahlo ali na stranišče) tako kot ti za kakat še kar nekaj časa dajala plenico (ker sicer ni kakal). Vendar dlje ko je to delala, bolj globoko sta zabredla. Mi je takrat zabičala, naj jaz pri mojem ne ponovim te napake in naj mu pod nobenim pogojem ne dam plenice za kakat. In smo se nekega dne res znašli na tej točki. Sin je imel takrat 2 leti in pol. Pripeljali smo se na morje in on je rekel, da ne bo mel več plenice (mu je bilo med vožnjo grozno vroče v rito :-)) in da bo imel spodnje hlačke. Prav! Do večera je lepo hodil lulat sam od sebe. Nato pa tik pred večerjo: “Mami, kakat me!” Jaz vsa vesela rečem: “Super, kar pojdi na kahlo. V kopalnici je.” Sine pa mi odvrne: “Daj mi plenico.” So se mi takoj prižgale alarmne lučke v glavi… 🙂 Sem mu mirno odvrnila, da mu plenice ne dam in naj gre na kahlo, kaka v hlače ali kamor hoče. Plenice pa ne dam! Je nekaj časa cvilil, jokal, prosil, od jeze brcal,… pa k sreči nisem popustila. Ko je videl, da plenice ne bo na njegovo rit, pa naj dela kar hoče, je šel v kopalnico po kahlo, si jo odnesel na teraso (s pogledom na morje :-)) in šel kakat. Ko je takrat prvič premagal svojo zavoro v glavi, ni bilo nikoli več težav. Od takrat je kakal samo še na kahlo in mi ni nikdar več rekel za plenico.

Avtorici teme pa še ta nasvet. Tvoj sin bo nehal kakat v plenico, ko se boš TI tako odločila. Pri 4 letih verjetno ne more kar sam v trgovino po plenice. Za ta korak se odloči, ko boš dovolj mirna in boš imela čas za to – na primer med počitnicami. Morda, ko zamenjate okolje. Ko bo rekel za plenico, mu reci NE. Naj kaka kamor hoče. Vzemi v zakup, da bo kakal v hlače, na tla,… Zaradi tega ga seveda takrat ne kregat. Prišel bo trenutek, ko ne bo mogel zadržat in bo kakal. Ko bo premagal svojo zavoro v glavi, bo šlo naslednjič lažje. Vsaj pri vseh otrocih, ki sem jih jaz poznala in o šli skozi to, je bilo tako.

Otrok JE zrel, saj zelo dobro začuti kdaj ga kakat!! Na tebi pa je ali mu omogočaš, da se skupaj s teboj vrti v začaranem krogu ali pa to presekaš.

Veliko živcev in potrpljenja ti želim!

To je samo znak, da je bil pravi čas za odvajanje zamujen.

Lejte, tudi moj sin je dolgo kakal v plenico, bil je že več kot 3 leta star, ko je še vedno odklanjal wc. Danes je star 5 in pol pa lepo na wc kaka. To ni nobena katastrofa. In tisto, da otrok hrati lula in kaka na wc ali kahlico je tudi bulll shit. Tudi moj je potem, ko mu nismo dali plenice zadrževal in tako so nastali problemi, zato sem s tem prenehala in sedaj je vse o.k., pač malo kasneje, pa prava figa. To je bil naš problem, mi smo kupovali plenice, sedaj je pa itak vse vredu.

Tko, da jaz bi predvsem rekla, da otroka vzpodbujajte še naprej, seveda pa ne tej zadevi posvečat preveč pozornosti, ker potem lahko otrok začne še bolj zavračat to idejo, po moje je bolje, da se počaka, da se bo sam odločil in probal na wc. Možno pa je tudi, da se boji sedeti na wc, kar je bil tudi pri mojem otroku problem, potem pa je še malo zrastel in sedaj se ne boji več (no že dolgo ne več).

Če pa še imate dvome, pa je po moje prva pot otrokov pediater in pogovor z njim, ker jaz bi na njegovo mnenje še največ dala, glede na to, da je dal skozi že dosti otrok s podobnimi problemi, verjemte da naša dva nista edina.

Se strinjam. Sicer pa mi je ena mamica, ki je bila na tečaju za “ravnanje” z avtističnimi otroki povedala en trik za te primere – ko se otrok pokaka v pleničko, skupaj streseta kakca v stranišče in potem naj še vodo potegne. Ne pozabi ga pohvalit, da je priden in spodbudit, da naslednjič bo pa že brez pleničke kot ta velik kakal.

odločna mama: vprašanje zate: ok,po tvoje je otrok zrel,pripravljen prav-tako psihološko in telesno kadar se JAZ odločim.
Ok,pa povej,jaz otroku ne dam plenice in otrok zadržuje,otrok ne kaka,tudi po 1 teden,otrok zaradi bolečin ne more več hodit,ne more kakat,ima neznosne bolečine.
Povej bo otrok kakal ko se jaz odločim?

Takšne pišete samo tiste,ki niste imeli takšnih težav. Zato je boljše da nehajte s takšnimi,da otrok bo kadar se starš odloči.
mater,se mi smilijo vaši otroci,ker nimate nobenega razumevanja,spoštovanja …… do njih

Sicer je bil moj star 3 leta, ko smo imeli veselico s kakanjem, pa vseeno – VEČINA VAS, TAPAMETNIH SI TUDI V SANJAH NE MORETE PREDSTAVLJATI, KAKO JE, ČE IMA OTROK PSIHIČNO ZAVORO PRED KAKANJEM! Pa, verjemite, to se zgodi zelo hitro in brez kakšnih (vsaj za naše pojme) travmatičnih dogodkov. Pač, en dan in potem se lahko na glavo postavljaš, pa otrok ne bo kakal. Naš je npr. se je v vrtcu enkat pokakal (star je bil 2 in pol in se je sam odločil, da plenice ne potrebuje več, razen ponoči oz. med spanjem, po katerem se je navadno tudi pokakal v plenico). Nihče ni delal neke travme iz tega – se pač zgodi, ampak od takrat dalje pa ni hotel več kakat. V začetku je še nekako pred spanjem v plenico, po dveh dneh pa tudi to ne več. In tako je bilo en teden! Hrano je jedel takšno, da prebava ne bi smela biti problem, potem smo mu dajali sirup za odvajanje, potem še glicerinske svečke, pa se je v hudem joku tresel in z vso silo zadrževal! Ni pomagalo popolnoma nič, razen tega, da sva ga z možem dve uri držala (po dveh svečkah) na kahlici z glavo med koleni – da je končno po enem tednu kakal. Ko je končno opravil, si je resnično oddahnil. Samo kaj, ko so te epizode na kahli in Wc-ju trajale še cel mesec (res pa so bile vedno za malenkost krajše). Potem pa se je sine nekega lepega dne odločil, da bo sam kakal na stranišče. Od takrat naprej ni bilo nobenega problema več niti nobene nesreče.

Podobno štorijo ima tudi moja sodelavka – samo njena je trajala do 4 let in pol. So bili pri zdravniku – ni bilo nobenega fizičnega problema, pač pa psihološki. In tudi njen je kar tako enkrat začel kakat na stranišče.

V glavnem – ne sili in ne delaj cirkusa, nikakor pa ne čakaj, da bo imel res probleme zaradi nekakanja – takrat bo šele hudo. Ker pač tisto, da MORA kakat pri nekaterih prekleto dolgo traja(predolgo!). Kakorkoli bo že kakal, samo ne delati nobenega cirkusa, če bo šlo v hlače.

Naš je tudi do 3,5 leta kakal v pleničko. Si jo je kar sam vzel iz omare in prosil, da se mu jo da. Jaz sem vedela, da ga ne smem siliti, čeprav sem mu sicer vsakokrat prigovarjala, naj gre na kahlico ali školjko… Je pa hodil na kahlico pri tašči in govoril, da tam gre zato, ker je kahlica v obliki avta… No, nekega dne je potem vendarle vzel kahlico tudi doma in šel vanjo.

Jaz prav zaradi tega, ker vem, da imajo nekateri še v odrasli dobi probleme s kakanjem – da si ne upajo iti kakat npr. v službi, na javnem stranišču, kjerkoli razen doma… sem šla na tak način in k sreči se je obnesel…

“Ti to resno in wtfff???” Ogabni sta, nivo komunikacije je na nivoju morskega dna in upam, da nimata otrok in da jih niti nikoli ne bosta imeli, ker si jih ne zasluzita, s tako custveno inteligenco in empatijo, kot jo kazeta, sta namrec vidve najboljsi kandidatki za vzgajanje custvenih, zafrostriranih invalidov!!

Avtorici in mamicam, ki se spopadate s tem pa… Enkrat smo skozi to sranje ze sli in reeees je bilo tezko, zadeva sicer se ni povsem urejena, ampak gre na bolje. Fantic se je odvadil plenic pri 2 letih in 4 mesecih, prvic, ko ga je pritisnilo kakat, nama je uspelo ga prinesti do stranisca, drugic pa mu je uslo v hlace in od takrat – BLOKADA! Prosjacil za plenico vedno in mu je nisem dala, nekaj casa se je pokakal izkljucno samo zvecer v spanju, ko je imel plenico, ko pa je malo zrasel in je postekal, ko sem mu razlagala, da ni ok, da kaka v spanju, se pa niti tako ni hotel vec. Je zadrzeval tudi po teden in vec. Groooooza! Smo bili na pediatricni na gastro, dajali lactacon in prorectal, kar mu je zmehcalo blato, pa je velikokrat spustil kar v hlace. Ce sem ga posadila na wc pa tak histericni napad, da so me vsi sprasevali, kaj zaboga delam z njim, je izgubil stik z realnostjo popolnoma, kot pri epilepticnrm napadu. Nic ni pomagalo, karkoli sem mu rekla, obljubila, nic ni pomagalo. In tako iz dneva v dan, dokler ni videl mlajsega bratca, ki je pri 14 mesecih lepo kakal na wc. Takrat se je gospodic odlocil sam, sel na wc, kakal brez problema in izpadov, to je trajalo kaka dva meseca, potem je pa med pocitnicami prisla manjsa sprememba – veliko menjavanja okolja (morje itd) in smo padli spet na zacetek! In spet ista borba cca eno leto. Sedaj je star 4,5 let in kadar hoce kljubovati in uveljavljati svojo voljo, noce kakat in dela dramo. Sirupov ne dajemo vec, na gastro ne hodimo vec, ker vem, da je to le njegovo najboljse orozje za manipuliranje okolice. Zjutraj mu dam v vodo ali naravni sok 2 zlicki zmletega lanenega semena in to je to. Otrok ve in zna vse, samo poskusa manipulirati. Tudi pri psihologu smo bili, pa imam jaz sedaj o tej zadevi po moje vec pojma kot pa tista zenska tam, nic nam ni pomagala, nobene pametne razlage ali nasveta. Tako da, vztrajat, vztrajat in se enkrat vztrajat in ne popustit pribmpostavitvi teh mej v zvezi s kakanjem in velikokrat bo, ne grozno, ampak brutalno, ampak mama je tista, ki mora prva to zdzat in se ne zlomit in bo tudi otrok dojel, da popuscanja ne bo. Seveda poskusajte ohraniti cim bolj mirno kri, kar je ravno tako vedno zelo tezko realizirat, meni pri prvem zal velikokrat ni uspelo in sem norela, ko sem z golimi rokami dan na dan prala tiste pokakane gatke, sem imela velikokrat obcutek, da mi roke kljub temeljitemu umivanju non stop smrdijo.

Pri mlajsem pa sedaj kaze na podobno zgodbo, vendar sem sedaj ze izkusena in imam tocno vizijo v glavi, kako bomo to speljali. Mali (star 2 leti in 4 mesece) se pokaka v hlacke, za plenico ne prosi, na wcju pa histericna drama. Nic, bom pa se nekaj casa prala pokakane gatke, kakec vedno pred njim rrezentativno vrzem v wc, tako da ve, kam pase, mu razlagam, da se kaka v stranisce, on to, kadar ga ne tisci, vse razume, ampak ko pride naval, pa hopa v gatke. Lepo mirno ga dvignem, ocedim in to dan za dnem takole in upam, da cim prej pride dan, ko mu bo uspelo v wc in bo postekal, v cem je fora. Samo da nikoli vec ne dozivimo akutnega zaprtja, ko otrok ne kaka po 8 dni, ko ga ze vse boli, noce ne jesti, ne piti, nima volje in energije za poceti karkoli… Skratka kot mamo mi je bilo grozno tezko gledati svojega otroka v taksnem stanju, sploh zato, ker mu nisem znala pomagati. Pa naj omenim se to, da je nas tadrugi redno vsak dan kakal v kahljico od svojega 8 meseca, ko se dobro sedeti ni znal, pa tja do 15, potem pa je ta obcutek povsem izgubil. Tako da, ne pametovat, da ce zgodaj ne poskusis, potem zamudis vlak. Med tem, da otrok kaka refleksno ali razumsko, so mnogi svetovi!

Srecno vsem s kakalnimi tezavami :))