Glede na to, da sem bila več kot 3 mesece na bolniški zaradi rizične nosečnosti, me zanima, če mi pripada solidarnostna pomoč v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarstvo.

Nekje sem zasledila, da pripada pomoč samo v primeru bolezni, v primeru rizične nosečnosti pa ne. Je vzrok bolniške sploh pomemben v tem primeru?

Do kdaj imam čas, da vložim zahtevek (oz. to stori delodajalec), v kolikor mi denarna pomoč pripada?

Upam, da ima katera izkušnje s tem… Hvala za odgovore!

Po razlagi kolektivne pogodbe za negospodarstvo rizična nosečnost ne spada med bolezni, za katere bi ti pripadala solidarnostna pomoč. To je po moje zelo sporno, ampak tako je. Razen, če niso kaj spremenili oz. sprejeli drugačno razlago.
Lp

Solidarnostno pomoč za negospodarstvo določa KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI (Drugi osebni prejemki – 40. člen):
“4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari. “
Ob navedenem je treba upoštevat še obvezno razlago, ki se glasi:
“Solidarnostna pomoč – 40. člen KPnd
2. Solidarnostna pomoč po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti pripada delavcu v primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec začasno nezmožen za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za izključno strokovno presojo zdravnika.
Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.
3. Do solidarnostne pomoči po tretji alinei, 4. točke 40. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti – “daljša bolezen” – je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu.”

Iz navedenega tako sledi, da je rizična nosečnost razlog za nezmožnost za delo nosečnice. V kolikor je taka nosečnica nepretrgoma na bolniški vsaj 3 mesece – dobi pomoč.

V primeru, da ste članica sindikata in plačujete članarino pa se je potrebno obrniti tudi na sindikalnega predstavnika. Prav možno je, da vaš sindikat prav tako nudi svojim članom solidarnostno pomoč, vendar so kriteriji za dodelitev in višina odvisni samo od sindikata.

Besedilo se lahko glasi sledeče:
“Podpisana XY, rojena ??.??.????, s stalnim bivališčem …, sem že od __.__.200? neprekinjeno v bolniškem staležu, kar je razvidno iz bolniških listov, ki ste jih prejeli. V skladu s 3. alinejo 4. odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji uveljavljam pravico do izplačila solidarnostne pomoči. Pomoč mi nakažite na moj osebni račun.”
Prošnjo lahko oddate osebno v kadrovski ali pa jo pošljete po pošti.

Mislim, da v kolikor ni preteklo leto dni od kar ste bili vsaj 3 mesece na neprekinjeni bolniški lahko upravičeno zahtevate izplačilo.
Upam, da sem pomagala.

Katja

Še odgovor glede navedb Lumpa. Obvezna razlaga kolektivne pogodbe za negospodarstvo pravi, da je presojanje o vrsti bolezni oziroma razlogu za nesposobnost izključno v domeni zdravnika in ne delodajalca. Za izplačilo solidarnostne pomoči je pomembno le, da lahko z bolniškimi listi dokažete neprekinjeno odsotnost vsaj 3 mesece.

Katja

nosečnost ni bolezensko stanje, zato tudi nismo doma ampak delamo do porodniškega dopusta. Rizična nosečnost je bolezensko stanje zaradi katerega je delavka nesposobna za delo in je v bolniškem staležu.

Razlog za bolniški stalež je naveden v bolniškem listu – pri rizični nosečnosti je to bolezen. Sicer pa je vse navedla že Katja.

Ko sem še brala nosečniški forum, so bile ženske kar upravičene.

dobiš. vsaj jaz sem jo, in moja kolegica-če si v bolniški več kot 3 mesece.

Najlepša hvala vsem za izčrpne informacije!
Lep pozdrav!

Jaz sem jo dobila.

Jaz sem jo dobila, izplača pa ti jo tvoj delodajalec (ne država!) – daš eno pisno vlogo in to je to…

Vanja2,
v kolikem času pa si oddala pisno vlogo? Po pretečenih treh mesecih ali je dovolj, če jo oddam kasneje, ko bom že nastopila PD oziroma po rojstvu otroka?
Hvala!

Jaz sem jo dobila, vlogo sem dala kmalu po tistem, ko sem izpolnila predpisane 3 mesece.

Jaz sem jo lani dobila. Od tretjega meseca nosečnosti sem bila na bolniški, ker sem že prej splavila, tako da so me takoj dali na bolniško, pa še slabo sem se počutila in nisem mogla delati s strankami. Napisala sem prošnjo, priložila bolniške liste in odločbo od komisije, da sem že tri mesece neprekinjeno na bolniški in to je to. Saj na bolniškem listu in odločbi ne piše, zakaj si na bolniški. Naslednji mesec sem dobila nekaj čez sto jurjev.

tanja03, odvisno kje delaš – mogoče gre pri vas kar avtomatsko! Jaz sem solidarnostno pomoč dobila ne da bi sploh oddala vlogo – je bilo veliko presenečenje. Malo povprašaj v službi. Pripada pa ti vsekakor!

Skladno z kolektivno pogodbo za negospodarstvo delavcu/ki pripada (če seveda izpolnjuje pogoje) solidarnostna pomoč po sami pogodbi in zanjo ni treba posebej zaprositi. To pomeni, da z vašo zahtevo ne morete biti prepozne.

Po drugi strani pa – če nič ne rečete to pomeni da nič ne veste, kar rezultira v tem da nič ne dobite.

Pa še kot opomba – seveda da pomoč izplača delodajalec, samo ker gre za negospodarstvo je pri večini delavcev delodajalec ravno država…

tanja03 – Ja če delaš na kakšnem ministrstvu…. je delodajalec res država…. ampak sem to napisala, da ne bi mislila, da je treba dati vlogo kam drugam in da jo plačajo drugje…. ja vse pa res gre iz proračuna….

Jaz sem dala vlogo še predenj sem šla v porodniško, bilo pa je več kot po 3 mes bolniške. V moji službi žal ni avtomatizma, kot pri Naty (srečka!) in meni je 101% ne bi dali, če ne bi rekla/napisala…. ampak ni bilo problem jo dati…. Je pa zelo prav prišlo! Že itak imaš manj denarja, če si na bolniški….

Višji upravni delavci je pri nas ne dobijo, ker jim baje ne pripada.

Tarisa – mislim, da nimaš prav. Moraš kar pogledat zakonodajo, če so kje izvzeti. Po KP za negosp. mislim, da niso.

Vanja2,
na našem ministrstvu so nam rekli, da Kolektivna pogodba za negospodarstvo ne velja za tiste nazive, ki jih imenuje vlada (to piše v 2. členu) in zato višjim upravnim delavcem ne pripada solidarnostna pomoč.

Hmmm Tarisa zanimivo. Meni dali 🙂

V KP za negosp. dejavnosti piše, da velja:
Za vse delavce, zaposlene v organizacijah in pri
delodajalcih ter drugih pravnih osebah s področja
negospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: “zavod”).
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz “delavci” v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so
sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

Kolektivna pogodba ne velja za predsednika republike, poslance
ter druge funkcionarje in delavce državnih organov, ki jih voli
ali imenuje Državni zbor Republike Slovenije, Vlada Republike
Slovenije, skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih
skupnosti, njihovi izvršni sveti oziroma v skladu z zakonom drugi
državni organi.

Iz že razveljavljenih členov Zakona o delavcih v državnih organih: so:
– 15. čl. Višji upravni delavci so: generalni sekretar, državni
podsekretar, svetovalec vlade, podsekretar, pomočnik
predstojnika, svetovalec predstojnika, načelnik upravne enote,
pomočnik načelnika upravne enote, vodja notranje organizacijske
enote v upravni enoti, svetovalec načelnika upravne enote, vodja
izpostave v upravni enoti in višji svetovalec.
– 16. čl. Upravni delavci so: svetovalec, višji referent, višji sodelavec,
sodelavec in referent.

Kako je sedaj, ko so nazivi (in neusklajena kolektivna pogodba, pa nimam pojma)

Iz Zakona o javnih uslužbencih:
Nazivi se razporedijo v šestnajst stopenj.

(2) Nazivi so:

– nazivi prvega kariernega razreda:

naziv prve stopnje: višji sekretar;

naziv druge stopnje: sekretar;

naziv tretje stopnje: podsekretar;

– nazivi drugega kariernega razreda:

naziv četrte stopnje: višji svetovalec I;

naziv pete stopnje: višji svetovalec II;

naziv šeste stopnje: višji svetovalec III;

– nazivi tretjega kariernega razreda:

naziv sedme stopnje: svetovalec I;

naziv osme stopnje: svetovalec II;

naziv devete stopnje: svetovalec III;

– nazivi četrtega kariernega razreda:

naziv desete stopnje: višji referent I;

naziv enajste stopnje: višji referent II;

naziv dvanajste stopnje: višji referent III;

– nazivi petega kariernega razreda:

naziv trinajste stopnje: referent I;

naziv štirinajste stopnje: referent II;

naziv petnajste stopnje: referent III;

naziv šestnajste stopnje; referent IV.

(3) Poimenovanja nazivov uradnikov v pravosodnih organih,
pripadnikov Slovenske vojske, diplomatov, policistov, paznikov,
carinikov, inšpektorjev in drugih uradnikov s posebnimi
pooblastili in dolžnostmi se določijo s posebnim zakonom ali z
uredbo vlade.

(4) Poimenovanja nazivov v drugih državnih organih se lahko
določijo z aktom državnega organa.

(5) Pri določitvi poimenovanj nazivov je potrebno upoštevati
določbe o kariernih razredih in najvišjem skupnem številu nazivov
ter najvišjem številu nazivov v posameznih kariernih razredih iz
prvega in drugega odstavka tega člena. Določba tega odstavka ne
velja za poimenovanje nazivov v Slovenski vojski.