Igrače -kdo jih sploh rabi, otroci ali mi?

Namenoma sem naslov teme nekoliko zašpičila, ker že nekaj dni premišljujem na veliko o igračah – pa ne zato, ker se mi doma valjajo pod nogami, ampak ker pišem članek o njih. Bi premišljevale skupaj, medtem ko se spotikamo čez bejbiborne in kamione?

Torej, odpira se mi nešteto vprašanj in vesela bom kakršnegakoli vašega razmišljanja na to temo. Nekaj iztočnic:

– ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo,
– koliko igrač je potrebnih,
– katere igrače so za vas dobre,
– kdaj jih vi kupujete: ko otrok pokaže zanimanje zanje ali za vsak primer kar na zalogo,
– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …,
– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke,
– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki),
– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo,
– do kdaj je igranje z igračami za va sše sprejemljivo (do katere starosti)
– koliko investirate v nakupe oz. s čim so vsote za igrače primerljive (npr. z izdatki za frizerja, izdatki za čevlje …),
– kdo kupuje igrače za vašega otroka,
– katerih daril niste veseli,
– kaj naredite s presežki…???

In še in še! Ne, ne zahtevam dolgih flanc od vas, če vas je katera od iztočnic izzvala, bom pa vesela vaših razmišljanj, odgovorov. Še to, pišem za sobotno Zeleno piko v Dnevniku. Če bom kaj citirala, bom seveda v dogovoru z avtorjem domisleka.

MiJa

Na kratko lahko povem , da mi te Barbike pa Babyborn stili sploh niso všeč in jih moji deklici tudi ne nameravam kupovati. Prvo kot prvo se mi zdijo izumetničene, pa še drage so. Punčka za jurja je enako dobra za igračo kot pupa za 10 jurjev. Tudi sinu nisem kupovala dragih avtomobilov na daljinsko upravljanje, pa čeprav so jih imeli “vsi prijatelji ” v vrtcu.
Moje mnenje pač!
Lep pozdrav!

Živjo,

nekaj odgovorov:

1. aktualne igrače:
– lego kocke,
– sestavljanke,
– knjige (besednjaki),
– cd in dvd-ji (trenutno popularni: Franček, Slonček Benjamin, Zlatko, Zvonček)
– bazen
– igrače za peskovnik
– kolo
– poganjalček

2. kot najmanj uporabna igrače so se pri nas pokazale plišaste, vse smo dobili ob rojstu otrok
3. igrače kupujeva samo midva z možem
4. nakup glede na potrebe, npr. dokupovanje lego kock; lego kocke so naša največja investicija, približno 2xletno po 15.000 sit

lp

ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo,
Ker sama ne znam izdelati igrač, ki mojo hči zanimajo – denimo Lego kocke- pač kupujemo industrijske igrače.

– koliko igrač je potrebnih
Toliko, da otroku ob prenasičeni otroški sobi ni dolgčas. Raje manj, vendar te kakovostne.

– katere igrače so za vas dobre,
Tiste, ki otroku vzbudijo domišljijo, spodbujajo kreativnost, krepijo drugod pridobljena znanja in se jih otrok nikoli ne naveliča.

– kdaj jih vi kupujete: ko otrok pokaže zanimanje zanje ali za vsak primer kar na zalogo,
Igrač ne kupujem na zalogo, če otrokovo zanimanje traja dlje časa (več mesecev) in menim, da gre za dobro igračo, sem pripravljena odšteti tudi več denarja
– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …,
Čeprav se denarno omejim, je cena pravzaprav faktor, na katerega se najmanj oziram. Navadno ocenjujem estetski videz izdelka, preverim, ali je igrača varna, koliko domišljije lahko vzbudi v otroku – seveda pa izhajam tudi iz mojih “igralnih izkušenj

– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke,
Hči ima “no name” dojenčka, ki ji ga je (“rabljenega”) podarila hči moje znanke. Je večji od babyborna in precej bolj prijaznega izgleda.
Sicer si je – zaradi oglaševanja – Babyborna zaželela, vendar ji ga nismo kupili. Tudi sama je kasneje ugotovila, da je njen “Lovro” boljši kot vsi Babyborni skupaj :))

– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki)
Ne vem, nekaj zagotovo je na tem, čeprav mislim, da je treba otroku predstaviti pasti potrošniške družbe in varljivo medijsko moč reklamiranja.
Pri nas teh igrač ne kupujemo, nekaj zato, ker se z nakupom ne strinjava starša, nekaj pa zato, ker hči zanimajo drugačne “igrače” (teleskop, globus itd)

– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo,
Ker so jih polne police v trgovskih centrih domnevam, da pristanejo v marsikaterem slovenskem domu, kar je glede na slovensko kupno moč pravzaprav presenetljivo – kaže pa, da starši (morda tudi zaradi občutka slabe vesti) pridno podlegajo vedno novim željam svojega pomladka.

– do kdaj je igranje z igračami za va sše sprejemljivo (do katere starosti)
Celo življenje – jaz naprimer uživam v igri z Lego kockami :))

– koliko investirate v nakupe oz. s čim so vsote za igrače primerljive (npr. z izdatki za frizerja, izdatki za čevlje …),
Škatla Lego kock stane povprečno 8.000,00 SIT – skoraj toliko kot obisk pri frizerju ali hčerin par športnih copat.
O izdatkih za dobre igrače nikoli nisem posebej razmišljala.

– kdo kupuje igrače za vašega otroka,
V glavnem midva z možem, občasno kdo iz kroga družine ali prijateljev (po predhodnem posvetu z nama)

– katerih daril niste veseli,
Igrač, ki so “statične”, mrtve, ki ne dovolijo drugačne igre, igrač ,ki preveč izumetničeno in nerealno posnemajo svet odraslih in plastike nasploh.

– kaj naredite s presežki…???
Podarimo jih sorodnikom oz. odnesemo v vrtec.

Lp,

Pozdravljena!
Moje mnenje glede igrač je sledeče.

Najboljša igrača je starševska družba in igra.

Vsaj moj dve in pol leti star sinko se zelo rad igra:

– z lego kockami duplo
– pa z velikim traktorjem na pedala (ki ga nismo kupili, smo ga šli iskat k fantu, ki je star že osem let in smo ga “odkupili” za to, da smo mu v zameno kupili lego paketek za 1.990,00),
– z avtom ki ga sam poganja – plastični poganjalec (sem pred nakupom zelo gledala, da sem ga dobila zelo ugodno – 2.500,00 SIT). S tem avtom se vozi po celi hiši že odkar je komaj začel hoditi – no še hodil ni dobro, pa sta z avtom že šibala gor in dol, kar pomeni, da ga uporablja že cca. dve leti.
– z lesenimi kockami, ki jih je dobil od starih staršev
– pa s ta pravimi kuhinjskimi pripomočki (lonci, kuhalnice, pokrovke…). V dogovoru z babico, mu je za rojstni dan kupila plastično kuhinjo z vsemi pripomočki, ki pa je tudi zelo aktualna, le še jaz (mamica) moram zraven “kuhati” in probavati kaj vse mi je mali skuhal

Skratka imamo kar pestro izbiro igrač pa vseeno zelo gledamo, da čim manj kupimo novo (rabljen tricikel). Menim, da ima vsaka igrača v določenem starostnem obdobju svoj čar. Sploh pa so vse te igrače nadomestki za lepo vreme ali pa za večerno igro pred spanjem, ko se z otrokom ne da igrati zunaj na vrtu. Na vrtu je še vedno bila in verjetno bo najboljša igrača voda in prostor za dirkanje. Bazena nismo kupili – dobili smo preluknjanega, ga “zaflikali” in super služi namenu.

SEVEDA pa so vse igrače aktualne le, če ga z možem “animirava” in pritegneva njegovo pozornost k igri. No razen avta poganjalca. Npr. traktor je tako velik, da ga sam ne more porivati je pa najbolj srečen, ko ga oči takoj po službi pelje do sosednjih vrtov na traktorju in on veselo “orje in vriska”.

Menim, da je igrač na splošno preveč, niso pa vse slabe. Sama ne podpiram elektronske animacije (računalniških igric, televizije…).

Z OTROKOM SE JE POTREBNO IGRATI IN NE KUPOVATI IGRAČE; DA SE BO SAM IGRAL; TEGA TUDI NE PODPIRAM;

MAJA

Se popolnoma strinjam z Majo,

vsaj majhni otroci bodo veliko bolj zadovoljni z npr. pokrovčkom cedevite ali pa rolico WC papirja kot pa najboljšim baby bornom, če bo to pomenilo igro – pozornost staršev.

Strah me je (v poplavi igrač, ki se valjajo po Polhkovi sobi), da jih marsikdaj kupujemo:
a) da bi se jim oddolžili za premalo skupaj preživetega časa
b) da jih zamotimo
c) da uresničimo svoje sanje iz otroštva (he,he, Ali, tudi pri meni gre za Lego kocke).

Naša mrcina ima strogo narejene prioritete glede igrač. Rad ima Lego kocke (pa ne samo te, tudi druge znamke – res pa je, da se meni Lego zdijo bolj kvalitetne). Rad ima vse tiste igrače, ki pomenijo khmm zaroto med nama. Takšno zarotniško spogledovanje, češ midva že veva zakaj gre. Rad ima Erica (plišasto igračko iz Levi’s-ove reklame – ker mu da roko, ga poboža, ker nagaja mami…). Rad ima ogromnega plišastega slona (ker ga lahko mami vrže na “suh križ”, rad ima enega medvedka (ker ima ta medved svojo pesmico (izmislila mami)). Rad ima plišastega rotweilerja (ker je nadomestilo za njegovega Boja, ki ga ne vidi več). Rad ima mehurčke. In igrače za v peskovnik. Rad ima barvice in flomastre. Rad ima lutke (ki jih izdela varuška). In knjige!!! Ker se pri pripovedovanju lahko stisne k meni ali pa npr. k babici.

Status? Sprejemanje s strani sovrstnikov? Njegovi vrstniki so še premajhni. Vem pa, da se zadeve spremenijo prav kmalu. Že pri štirih, petih letih starosti. Moje izkušnje: gotovo. Zaradi oglaševanja, pa tudi mode. Občutila sama (mogoče od tod množica igrač za mojega otroka???)

Izdatki? Trenutno ne veliko. Igrač je ogromno, moja mala mrcina pa skromna. Mehurčki, majhne žogice, ura… Večja darila za rojstni dan, božič in veliko noč.

Kdo mu kupuje igrače. Mami, oče, babica in dedek, botrica. Ti po dogovoru z mano. Vsi skupaj smo se s Polhkom veliko naučili.

Pri igračah je pomemben tudi način shranjevanja in uporabe.
Pri nas se skušamo držati pravila, da
– se igramo eno igro in nato
SE IGRAČO POSPRAVI
in nato se igra drugo.

Tako imamo igrače spravljene po tematikah po škatlah (npr. avtomobili, sestavljanke, kocke, orodje, kuhinja…) in se otroka vedno igrata ENO igro (recimo kuhanje). Potem pospravimo zadevo v škatlo, jo damo v omaro in nato so na vrsti barvanke. Kasneje pospravimo in tako dalje… Tako se ne naveličata igrač, saj na plano prihajajo v ciklih, pa tudi mnogo bolj so uporabne. Pa še reda se otroci naučijo.

Če je na tleh kup igrač se otroci kar ne morejo odločiti, ali jih spoh kaj zanima…

Torej, tudi pri igri je fajn imeti red. Saj ne, da nam to 100% uspeva, se pa trudimo…

N:)

Pri nas igrače navadno kupujeva tiste, ki se nama z možem zdijo zanimive glede na zanimanja… najinih otrok. Pa take, da mora otrok uporabiti domišljijo… V dogovoru s starejšim ostaja ta zaenkrat pri petih letih še brez lego kock zaradi nevarnosti da bi ta mala dva kakšno kockico pojedla… Pozneje pa seveda nameravava kupovat lego kocke (mož komaj čaka :-)) vendar le izjemoma tematske paketke v glavnem pa Basic. Imajo pa cel kup duplo kock en velik vlak (železnico) najbolj popularni pa so zdaj poleti bazenčki (imajo vsak svojega (mali in poceni- od starejšega je že zaflikan. Vsi imajo tudi radi preproste plastične ladjice in igrače za v vodo. Pa kolesa… Vsak ima še eno igračo, ki mu je posebno pri srcu starejši velik plišast avto, ki je nekoč piskal…, punčka (srednja) nekega dojenčka, ki bi ga stalno preoblačila…ta mali star 1, 5 leta pa ima pličasto čebelico Majo (ki ji lahko zapreš ali odpreš očke)
Ima pa tamali še veliko takih igrač, ki jih vleče (goske od Tomy, ki mi grejo kar naživce, ker skozi gagajo…) pa tiste hiške… Zelo popularna igrača pa je in je bila ena lesena, ko so valjčki, ki jih s kladivom zabijaš potem pa zadevo obrneš in zabijaš v drugo smer…
Imjo tudi peskovnik in vrsto igrač za pesek. Pa toboganček…, tak trden kamionček, ki tuli in mu utripajo lučke in ga niso še uspeli “razšravfat v dobrih dveh letih)
Otroci nimajo veliko igrač imajo pa radi tiste, ki jih imajo. Ta večja dva sta v vrtcu in tam imajo ogromno igrač in sploh nista navajena kaj tečnarit za kako novo igračo…
Dobijo pa igrače za rojstni dan in za Miklavža, vmes pa bolj izjemoma. Kupujeva jih z možem včasih pa stari starši kaj prispevajo zanje.
Aja, pa tudi jaz sem mnenja, da se naj ljudje vse življenje igrajo le igre se morajo spreminjati! 🙂

Določene igrače so po mojem mnenju nujne, saj se otrok z njihovo pomočjo ogromno nauči – kocke, sestavljanke, spomin,…

Ko gledam svoja otroka jima še največ pomenijo igrače, s katerimi lahko nekaj ustvarita – kocke, žel. proga, cesta,… S tem da so kocke za postavit kašen zid ali gusarsko ladjo, pa tudi tovor, ki ga prevaža kamion ali kokice, ko jih pripravita polno skledo zraven kavice, ko pripravljata piknik zame in za atija. In še zdaj se strašno rada igrata z odpadki – prazne škatle, kos vrvice, tulec papirnate brisače – tukaj ne zmanjka idej, kako to uporabit, kaj s tem narediti. Še najmanj je zanimanja za igrače, ki samo “so” – plišaste igrače ipd. Zelo rada imata risanke in knjigice ter Cicido.

Sama jima igrač praktično ne kupujeva. Kupimo DVD ali knjigo, pri igračah malo sugeriramo kakšne želje (odkrito rečeno ne samo njune ampak tudi take, ki se nama zdijo, da bi bile primerne) sorodnikom ob RD ali za novo leto, to je pa to. Pri dveh otrocih se že z naslova RD in novega leta nabere toliko igrač, da jih sproti komaj dohajata, tako da res ni potrebe, da bi jima ne vem kaj kupovala še midva. Se ne počutiva manj starša zato, ker ju ne zasipava z igračami, ne kupiva vedno kakne malenkosti v trgovini… Tudi s potovanja, če greva sama, jima načeloma ne prineseva igrače ampak nekaj uporabnega – majčko, nahrbtnik (se jima tako imenitno zdi, ko imata recimo majčko iz Varšave ali kapico iz Rima), seveda pa sta dobila doubledeckerje, ko sva bila na Irskem.

Igrač, ki so trenutno “in” ne kupujemo. Tudi beybladov nimata, čeprav si jih zelo želita. Starejši je star 4,5 let, mlajši pa 3 in se mi zdi, da sta še premajhna. Še dobro, da starejši bere in če piše za 8 let, ve, da njemu še malo manjka. :-)) Imata pa kljub vsemu kup beybladov doma – vse, kar lahko spraviš na tla, da se vrti, je beyblade in sta čisto zadovoljna.
Za sprejetost med vrstniki se bosta morala potruditi s čim drugim kot s fancy igračami. Ne izstopata ne z oblekami ne z igračami, tudi ne dovolim, da jih nosita v vrtec, pa sta se oba po menjavi vrtca zaradi selitve zelo lepo in zelo hitro uveljavila v svojih skupinah.

Presežke igrač nesemo v vrtec. Predvsem pliške, nekaj smo jih tudi posodili, nekaj pa jih imamo spravljenih, če bo še kakšno dete kdaj pri naši hiši.

Do kdaj igrače? Sem že malo nazaj napisala, v čem je razlika med moškim in dečkom. V ceni igrač. :-))

Naši otroci imajo pretežno igrače, ki so jih dobili kot darila. Ugotavljam, da jih veliko ni nikoli služilo namenu in niso bile zanimive dalj kot teden dni.

Nekajkrat sva z možem izpolnila želje po kakšni igrači in to večinoma ob posebnih priložnostih – RD, prazniki. Nikoli ni šlo za višje zneske. Seveda so kdaj na tapeti popularne igrače iz TV reklam, ampak se jim upiramo z vsemi štirimi. Baby bornu smo se zoperstavili kategorično, ker se mi zdi skrajno perverzno, da reči s to znamko stanejo toliko ali pa še več kot oblačila in pritikline za žive dojenčke.

Kljub temu, da nisva kupila veliko igrač, se jih je nabralo preveč (obiski, razne praznične priložnosti,…), zato pred vsakim božičem naredimo čistko in odnesemo vreče na Rdeči križ. Ta praksa je pri nas zelo uporabna in prav zaradi tega, se soba ne utaplja v igračah. Deklicam pa smo privzgojili miselnost, da nimaš nečesa, zato da imaš, ampak zato, da tisto uporabljaš in ti služi. Isto prakso smo uvedli pri oblačilih.

Priznam pa, da sem nekajkrat nasedla svoji ideji o tem, da je neka igrača v redu in oh in sploh, pa se je izkazalo, da sem se motila.

Pri nas so pač najbolj pogosto na tapeti knjige, barvice, papir in drugi materiali za ustvarjanje. Zdaj ko sta deklici večji, pa tudi kakšne družabne igre. Vmes sta imeli obdobje, ko sta se igrali za šolo, trgovino,…

Zdravo!

Sama imam še čisto majhnega dojenčka (8m) doma pa že dve polni škatli igrač.In kdo jih najbolj potrbuje – če sem samokritična so še najbolj “potrebne” nama z možem.Midva sva namreč tista, ki padeva na razne pojoče zvezdice, metuljčke ki hodijo itd.Otrok je enako kot s to plastično “kramo” zadovoljen s prazno škatlo, kuhalnicami, žlicami in tupperware posodo – da ne govorim o doma narejenih ropotuljah, papirju, ki ga lahko mečka itd.Sedaj ko to vemo smo nakupe igrač pošteno omejili. Zaenkrat ji kupujemo knjigice (še posebno všeč so ji lesene, ker jih lahko grize), velike lesene kocke – skratka naravne materiale.
S starimi starši smo že skelnili dogovor, da se o nakupu igrač posvetujejo z nama saj sva proti razim stereotipnim punčkam in stvarem, ki jih otroci “morajo” imeti.
Strinjam se z mamico, ki je napisala, da je edina stvar, ki jo otrok res mora imeti starši, ki si bodo zanj vzeli dovolj časa in ga naučili ustvarjalnosti.Tej pa ponudba že “dokončanih” igrač samo škoduje.

lp
tina

Opažam, da večinoma vsi vemo, kako množica igrač ni nujna, kako je velikokrat le škodljiva, kako … pa vendar jih je skoraj v vsakem domu na kupe. In tako tudi pri nas.
Kar nekaj je podedovanih (najini nečaki so jih prerasli in podarili otrokoma), nekaj pa se jih je nabralo ob RD, Novih letih…

Torej:
– ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo,
ja, nekatere se mi jih zdijo skoraj nujne (npr. legice, papir, barvice, žoga, kasneje kolo, smuči, razni loparji…)

– koliko igrač je potrebnih
(??? – pojma nimam)

– katere igrače so za vas dobre
(tiste, ki vzpodbujajo gibanje – žoga, kolo, sani, smuči
tiste, ki vzpodbujajo kreativnost – kocke, barvice, plastelin oz. glina, testo
tiste, ki vzpodbujajo domišljijo, omogočajo posnemanje vsakdana – knjigice, 1 punčka ali plišasta igrača; lončki za kuhanje – lahko tudi jogurtovi lončki;

– kdaj jih vi kupujete: ko otrok pokaže zanimanje zanje ali za vsak primer kar na zalogo
načeloma, ko otrok pokaže zanimanje; včasih tudi prej … konec koncev ne more pokazati zanimanja za npr. plastelin, če ga ni še nikoli videl :))

– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …
pomislim, na kakšne načine se lahko igra z določeno igračo, pogledamo tudi na ceno

– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke,
zaenkrat se še ne ubadamo z znamkami (3 letnica, 1letnik) in imata 1 dojenčka brez znamke

– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki),
???

– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo,
???

– do kdaj je igranje z igračami za vas še sprejemljivo (do katere starosti)
do kadarkoli otroku pač paše – sicer pa se igrače le menjajo skozi obdobja… le kaj so računalnik, mobitel, smuči, kolo… drugega, kot neke vrste igrače

– kdo kupuje igrače za vašega otroka
nekaj malega midva, sicer stari starši, sestra, prijatelji – navadno po posvetovanju z nama)

– katerih daril niste veseli
prevelikega števila sladkarij, plišastih igrač… sicer pa zaenkrat v bistvu otroka še nista dobila daril, ki jih ne bi bili vsi skupaj veseli)

– kaj naredite s presežki…
presežke smo odnesli patronažni, ki jih je naprej podarila družinam, ki jih potrebujejo

Največja navlaka so plišaste igrače in najmanj uporabne.
Če je preveč vsega se otrok sploh ne zna igrati.

Neuporabe igrače dajamo v vrtec, kjer vse porabijo ali pa v Baby center, ko imajo akcije. To podpiram in se mi zdi smiselno.

Naši mali kupujemo knjige, barvice, puzzle in mislim, da je to kar dovolj.

lp

Še danes sem hvaležna moji prijateljici, sinovi botri, ki nas je že pred rojstvom našega razgrajača povabila, naj sodelujemo v “krogu” treh družin, ki si med seboj izmenjavamo igrače in otroška oblačila in imamo otroke v razponu 1 leta (2,5 let, 2 leti in 20 mes). Priznam, da smo mi v “zalogo krožečih oblačil” prispevali najmanj, zato pa toliko več v zalogo “krožečih” igrač.

-ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo,
Nekaj že, ne pa vsega, kar gleda s polic.

– koliko igrač je potrebnih,
Toliko, da je vsaka še zanimiva!

– katere igrače so za vas dobre,
Take, ob katerih se otrok kaj nauči in ga spodbuja k novim odkritjem.

– kdaj jih vi kupujete: ko otrok pokaže zanimanje zanje ali za vsak primer kar na zalogo,

Kupujemo jih res zelo malo, do zdaj je od naju z možem dobil le eno veliko vrečo ta velikih lego kock. To je vse!

– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …,
Na ceno, kvaliteto, izkušnje in priporočila drugih, pa tudi na lastne

– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke,
Imamo fanta, 3 deklice iz tega našega kroga pa nimajo ne bejbibornov, vse 3 skupaj pa premorejo 1 barbi in eno bratz (al kva je že) punčko.

– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki),
Na žalost ja in je zelo težko se upret temu toku, čeprav se ne bomo vdali “brez bitke”

– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo,

Ne.

– do kdaj je igranje z igračami za va sše sprejemljivo (do katere starosti)

Do smrti!

– koliko investirate v nakupe oz. s čim so vsote za igrače primerljive (npr. z izdatki za frizerja, izdatki za čevlje …),

Do zdaj -20 mes- skoraj nič, z izjemo lego kock in enega vedra z lopatko in grabljami smo vse igrače dobili v dar: bagerji – 3x, avto na daljinca – 2x, avti na vzmet-3x, lončki, ki se sestavljajo eden na drugega po velikosti, govoreči in pojoči lonček z liki (trenutno zelo aktualen), komplet plastičnega orodja, en zaboj plišastih igrač, razni inštrumenti, pa vlak z živalmi, puzzli, navadne lesene kocke različnih oblik, samokolnica, – to je zihr slaba tretjina vsega, kar premore sin, toliko se spomnim iz glave, točen spisek imamo doma, ker ga vodi vsaka družina, da potem vemo, čigavo je kaj. Naj povem še to, da vse tri družine delamo izbor igrač, ki kroži, tako da imajo praktično vsi trije non-stop kaj novega, saj menjamo igrače med seboj na 14 dni, izbor igrač pa zamenjamo 1 x na mesec. Drugi dve družini imata vsaka še po 2 šolska otroka in igrače krožijo tudi med njimi, samo druge in drugačne.

– kdo kupuje igrače za vašega otroka,
Stari starši in obiskovalci, večinoma vprašajo, kaj bi bilo primerno. Stari starši pa se tudi posvetujejo z nama, če se nama “to in to” zdi primerno. Tako se, recimo, želeli sinu za 1. rojstni dan kupit avto na akumulator, pa sva z možem predlog gladko zavrnila in je dobil “samo” tricikel.

– katerih daril niste veseli,
Tistih, ki so “samo da so”. Nismo veseli orožja (ja, tudi taki se najdejo, ki 15-mesečniku prinesejo pištolo) in smo to tudi povedali, pa tudi raznih plastičnih avtov, ki že po minuti obležijo, ne.

– kaj naredite s presežki…???
Zaenkrat še nič. Kar se meni ne zdi v redu za mojega otroka, tudi drugim ne maram ponujat niti podarjat.

-ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo,
Ne nujno, ampak nekaj jih pa že prav pride.

– koliko igrač je potrebnih,
Vsekakor manj kot jih imajo otroci doma. Pri nas bi bila npr. tretjina kar dovolj (ampak ne moreš vplivati na darila …)

– katere igrače so za vas dobre,
Tiste, ki zaposlijo otroka k ustvarjalnemu igranju za dlje časa (če igrača ne nudi nekih spodbud, se tako ne bo igral prav dolgo)

– kdaj jih vi kupujete: Mi smo jih zelo veliko dobili ob rojstvu, pa ob rojstnih dneh in jih v prvem letu tudi sami veliko kupovali. Kasneje ni bilo več dosti potreb in smo kupili samo tiste, ki so ustrezale novim sposobnostim.

– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …,
Predvsem na to ali bo igrača za našega otroka zanimiva (glede na to kaj rada počne). Zelo dragih igrač ne kupujemo (izjema paket Lego kock), tako da na ceno običajno posebej ne gledamo. Pri izbiri pa seveda igra vlogo tudi lastno razmišljanje (meni se npr. zdi neumno, da bi kupovali cel kup opreme za igračo dojenčka, pa kuhinje, sesalce …).

– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke,
Ni zanimanja za punčke, imamo sicer eno punčko od znanih znamk, ker smo hoteli kupit nekaj lepega, a se z njo praktično ne igra. Če že (redko) vzame katero od kakšnih treh poceni variant (ki smo jih dobili za darilo, čisto tako brez posebnega razloga ob obiskih).

– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki),
Odvisno od okolja, zdi se mi pa, da je to v glavnem kar važno.

– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo,

Ne vem, se še spoznavamo s temi znamkami 🙂

– do kdaj je igranje z igračami za va sše sprejemljivo (do katere starosti)

Ni razloga za omejevanje na določeno starost. Se pa način igre in igrače menjajo. Recimo jaz zelo rada igram šope (scrabble) in nekatere igre s kartami. In jih mislim še naprej.

– koliko investirate v nakupe oz. s čim so vsote za igrače primerljive (npr. z izdatki za frizerja, izdatki za čevlje …),
Razen v prvem letu (ko smo štartali z nule), malo. V glavnem kupujemo knjige (jih imamo vsaj 40; pri tem da si jih redno sposojamo tudi v knjižnici), nekaj stvari dobimo. Tudi za rojstni dan ne gledamo pri darilu, da bi bilo drago oz. da bi morali nujno veliko zapravit zanj, temveč bolj na to, česa bo otrok najbolj vesel (pa ne kupimo tobogana, čeprav vemo, da bi požel največ hvale).

– kdo kupuje igrače za vašega otroka,
Člani ožje družine (stari starši, sestra in brat), tudi najino sorodstvo (tete, strici), občasno prijatelji.

– katerih daril niste veseli,
Tistih, ki se potem valjajo naokoli, dokler jih ne odstranimo in jemljejo prostor (kakšne plišaste variante, plastični kič).

– kaj naredite s presežki…???
Zaenkrat te kategorije igrač še nimamo. Tisto, kar se pa meni zdi mimo, pa tudi dalje ne dajem.

živjo!

-ali mislite, da otrok nujno potrebuje industrijsko igračo:
ne
– koliko igrač je potrebnih:
malo, samo tiste morajo biti uporabne, didaktične
– katere igrače so za vas dobre:
tiste, ki vzpodbujajo ustvarjalnost in domišljijo, pa tudi učenje
– kdaj jih vi kupujete: ko otrok pokaže zanimanje zanje ali za vsak primer kar na zalogo:
na zalogo smo kupili legice; če pa slučajno vidimo kakšno zadevo ki je cenovno ugodna in mislimo da bo uporabna, nabavimo predhodno
– na kaj gledate pri nakupu: na ceno, lepoto, pomislite na vaše izkušnje v v vašem otroštvu s podobno igračo …:
primerjava z našim otroštvom ni mogoča…pri igrači gledamo na uporabnost, didaktičnost, varnost, pa tudi na ceno
– konkretno, zakaj ima na primer vaša hči prav bejbiborna in ne dojenčka brez znamke:
sin je še majhen, zaenkrat nima še takih igrač, legice bo imel, ker se nama zdijo najkakovostnejše in imajo veliko možnosti nadgradenj. moj partner misli da je BB čisto trženje otroka…in staršev.
– kaj mislite o raznih hit igračah, kot so zdaj beybladi ali punčke Bratz (se vam zdi, da take igrače pripomorejo k sprejetosti med sovrstniki):
sprejetost med sovrstniki je poglavje zase in je odvisno od več faktorjev. take igrače so odlične tržne poteze, saj igrajo prav na faktor zavisti med sovrstniki, in včasih starši težko dopovejo otroku, da je s kakšno drugo igračo ravno toliko vreden.
– ali so te igrače res tako razširjene, kot se zdi na prvi pogled, jih vaši otroci imajo:
kakor kje. glede na to da smo potrošniška družba in še Slovenčki in moramo imeti vse in še več kar ima sosed, so žal še kar razširjene. midva se bova trudila, da bova otrokovo željo po takih igračah drugače zadovoljila.
– do kdaj je igranje z igračami za va sše sprejemljivo (do katere starosti) :
celo življenje!?! :-)))))))))))))))
– koliko investirate v nakupe oz. s čim so vsote za igrače primerljive (npr. z izdatki za frizerja, izdatki za čevlje …):
malo, oz. veliko igrač dobimo za darila, ali rabljene.
– kdo kupuje igrače za vašega otroka:
midva, sorodniki, prijatelji.
– katerih daril niste veseli:
tistih, ki niso izbrana z “glavo”. na živce nama grejo ljudje, ki za darilo prinesejo kar neki tja v tri dni , samo da je!
– kaj naredite s presežki…???
podarimo naprej.

lp
P&R

Igra je otroku osnovna dejavnost. Igra in igrača pa nista v osnovi (vedno) najboljši prijateljici. Ne hodita (vedno) družno vštric… Včasih se mi zdi, da je igrača bolj potreba staršev. Materialno nadomestilo v zameno za trenutek tišine, za ljubi mir, brez otroških vzklikov: “Kaj je toooo, zakaaaaaaaaj….”.

Ne, nuje po industrijski igrači majhni otroci še ne zaznavajo. Podtaknemo jim jo mi, odrasli! Upajoč, da bo prva jutranja kava spita v miru.
A ni lepšega in bolj zabavnega kot družni direndaj mamice in malčka. Namakanje malih prstkov v očkatovo peno za britje. Čofotanje v prstnih barvah za “delanje” odtisov živo rumene in rdeče barve na veliiikem papirju na balkonu. Pa polžki iz testa najbolj nedefiniranih oblik. In tista čarovnija s kuhalnico, ko ena navadna lesena žlica postane luštna punčka s čopki. Kako zabavne so šele nogavice, mmm…

Igra je za majhnega otroka nadvse pomembna in potrebna. Koliko igrač je zares treba, ne vem.

Vsekakor tiste igrače, ki zabavajo mojega zvedavčka, vzpodbujajo kreativnost, omogočajo domišljiji prosto pot, neprisiljeno učijo in krepijo že naučeno… Te igrače imam za dobre, kvalitetne in hit.
Pri nas so to poleg igrarij (norij) iz “domače delavnice” še: čisto prava glasbila in igrače-glasbila (triangel, klavir, kitara, otroški boben in otr. trobenta), lego kocke, leseno orodje za male mojstre, knjige, žebljički, spomin, sestavljanke, žoga, baloni, risalni in rezljalni ( bolj topi) pripomočki…

Blagovna znamka igrače mi ni sinonim za kvaliteto. Reklame in modne smernice še manj.

Po principu “za vsak primer” igrač nikoli ne kupujem. Kvalitetna se mi zdi igrača, ki je poleg varnega materiala in uporabe predvsem zanimiva mojemu otroku in ne XY otroku iz teve spota. Oziram se na njegov interes do neke dejavnosti, na spretnosti ki jih kaže, na aktualne dogodke iz vsakdana, na starostno obdobje,… in na vse zgoraj omenjeno. Ravnam oz. kupujem še po občutku in lastnih izkušnjah.

Posvet z morebitnim kupcem igrač se mi zdi pomemben. Tudi sama se pred nakupom darila za tuje otroke vedno posvetujem z otroci in njihovimi starši. Darila v stilu “samo da je nekaj” doživljam žaljivo tako do otroka kot starše. Nenazadnje tudi zapriseženemu vegetarijancu ne ponujaš svinjsko meso, mar ne?!

Presežkov in neuporabnih igrač nimamo veliko. Nekatere kar sproti zmečem proč, druge pustim počivati v zaboju v utilitiju. Ne delim jih naokoli, ker tudi jaz ne maram ravno vseh na “silo” podedovanih igrač. Vendar pa je otrokom na obisku pred odhodom domov prišlo v navado, da sami pobrskajo za čem, kar si prisvojijo.

Tako smo vsi zadovoljni. Domači zato, ker smo se znebili “krame”, mladi obiskovalci pa zato, ker so odkrili in odnesli s sabo “zaklad”…