Stara sem 29, prav tako moj fant in letos oktobra pričakujeva prvega otroka. Tudi zaročila sva se, skratka vse lepo in prav. Zataknilo pa se je ta vikend. Odločil se je iti s kolegi na morje. Pravzaprav je blo to znano že izpred dveh mesecev in jaz mu nisem kaj posebej ugovarjala, samo rekla sem, da mi ni ravno všeč. Po dveh dneh njegove odsotnosti pa sem dejansko videla, da tega ne rabim in da ga preveč pogrešam, še posebej sedaj, ko sem v sedmem mesecu nosečnosti. Prav nelagodno sem se počutila. Tudi mojim staršem je blo čudno, da je šel brez mene, a mi niso upali kaj dosti povedati. Skupaj sva leto in pol in ko sva se spoznala, ni bilo konca ne kraja nenehnim rojstnim dnevom in piknikom. Sčasoma se je zadeva umirila, tudi povedala sem mu, da mi njegovi pivski kolegi grejo že pošteno na živce, vsi samski valda in da sama tudi ne potrebujem družbe v tolikšni meri. Nekaj časa sem prenašala te njegove najstniške podvige, kar se pitja tiče (to, kar sem si jaz dala skozi v srednji in na faksu), sedaj pa me je ta vikend spet spomnil na vse skupaj in sem prav besna. Zakaj mu to treba? Igrali so playstation in ga pili. Halo?? Včasih si mislim, da mu je mogoče tega nekoč manjkalo. Prej je namreč mel 10 letno zvezo, torej celo srednjo in faks in baje ni nikamor hodil. Tudi svoje družbe ni imel. Vse kar sta imela, sta imela skupaj s punco. Vmes je bil 2 leti samski, takrat so se začelli njegovi pivski pohodi. Potem se je baje naveličal vsega skupaj, nakar sma se spoznala midva. Živiva v vikendu njegovih staršev in prvo leto sma mela njegovo družbo skoz pri nama. Skratka peklo se je in pilo, dokler nisem povedala, da ne morem več. Oba sva hotela resno zvezo in temu primerno se je potrebno obnašati. Potem so se stvari res pomirile, zaželela sva si otroka, katerega se že zelo veseliva in prosil me je za roko. Tako nekako na hitro najina zgodba. Sedaj pa ne vem, kako naj postopam glede tega vikenda s kolegi. Nočem biti posesivna, hkrati pa mu hočem dati vedeti, da se ne počutim dobro in da ni prav to, kar dela. Baje bi drugo leto spet šel en tak vikend s kolegi. Takrat bo že otrok, ne razumem tega.
Naj povem, da se po drugi strani res trudi za najino zvezo, mi stoji ob strani, tudi doma naredi vse, kar je treba. Še v trgovino gre sam ali z mano, da mi ni treba nosit težkih stvari. Res se dobro razumeva, ampak kar se te družbe tiče, pa res ne morem več prenašat. Nočem mu vzet, ampak kar je preveč je pa preveč. Tu sma si pa res različna.
Prosim za nasvete!

Pusti mu njegovo družbo.....

To je njegovo če ti ni kaj všeč glej vstran pojdi k staršem... če ga boš prisilila da odslovi družbo bo to orda celo nardil ampak s tem ga boš uničila dolgoročno, pol bo raje na skrivaj mel družbo morda te bo celo varal karkoli, samo štimalo več nebo...

Njegova družba je njegova moški pač radi igramo playstation igrice na PCju pijamo pir in roštiljamo...

Ti pa rada delaš kaj kar bi njega lahko motilo pa pač pogleda vstran ali ignorira.

ženske....

Kaj je s tabo narobe!? Pa daj pusti človeku, da kdaj pa kdaj uživa s kolegi.
Saj ne rečem, če bi se to dogajalo vsak mesec. Ampak enkrat na leto!? HALO!! Sam sem svojo bivšo dal na čevelj ravno zaradi tega razloga. Totalno je bila ljubosumna, posesivna in nemogoča, če kak dan nisem bil z njo. Dvakrat na leto, ko smo se s kolegi zmenili, da se dobimo sami in brez punc, je bila pa nemogoča že en teden prej in še po tistem.
Pa kaj.. Mu ne zaupaš? Če mu ne, pol bo boljše, da se že sedaj razudeta. Zakaj te moti, če so en dan popivali in počeli stvari, v katerih so uživali?
Ti pa nikoli ne greš sama s frendicami? Če ne greš si sama kriva in ne on, da nimaš svoje družbe.
Ne razumem, zakaj nekatere mislite, da morate biti prisesane na tipa kot klop. Valda lahko kdaj pa kdaj tudi vsak gre mal po svoje. Nenazadnje vsak rabi vsake toliko mal distance od svojega partnerja.

S tvojim teženjem ga boš izgubila in ti močno svetujem, da rešiš sama pri sebi te težave z ljubosumnostjo, nesamozavestjo ali katerikoli razlog je že, da mu moraš ves čas dihati za ovratnik.

Druga stvar pa je, če se te stvari kar naprej pojavljajo. V tem primeru pa lahko upravičeno udariš z roko po mizi.
Ampak enkrat na leto.. Give me a break! Resno!

nič dobrega ne vidim v tej zvezi razen tega,da bo on postal pijanček,ti boš večno sama z otrokom.Če boš kaj težila boš dobila 2 okol kepe. Isto tako je začelo pri nas in končalo po 20 letih,ker ni šlo več.pijanček.....

Kar me je malce zmotilo, je to, da si se ob svojih neprijetnih občutkih upirala predvsem na to, kaj je prav in kaj ni, kaj si drugi mislijo in kaj ne in ne na to kako se ti počutiš ob vsem tem... Drugače sem pa mnenja da samo dva tedna dopusta nista preveč, ne glede na nosečnost (če je seveda vse po planih). Mogoče rabi čas zase. Konec koncev nosečnost tudi za nas moške ni ravno mačji kašelj.

Lahko vzameš za izziv v smislu kako se sama znajdeš v taki situaciji. Mislim, da je takšna mera samostojnosti zdrava. Verjamem, da ga pogrešaš, ampak tudi to je del odnosa.

Bodi močna in glavo pokonci. Če mu boš pustila, da se ima fajn, bo tudi domov raje prišel. Če bi šla rada na morje, pa pojdi sama ali s prijateljicami.

Draga moja, jaz bi rekla, da imaš sanjskega moškega, ki zna usklajevati med partnersvom in prijatelji. Pač ko je z njimi, se vrne malo nazaj za par let, saj to ni nič takega. Povedala si mu, da te stalni obiski in pikniki motijo in če sem prav razumela, ti je ustregel in stvari omejil. Ne moreš pa zahtevati od njega, da odreže in se popolnoma odpove prijateljem. A če bi on tebe prosil, da nehaj s kolegicami klepetat o čevljih in šminkah, bi mu ustregla? Vsak ima pač eno svoje veselje. Po tvojem opisu mislim, da se ti lepo posveča, te upošteva in si iskreno želi družino, si pa zna vzeti tudi čas zase.

Mislim, da en vikend v letu pa res ni taka grozna stvar. Pa kaj, če bo otrok tu? En vikend boš že preživela. Izkoristi in ga preživi pri tvojih starših npr., še veseli bodo, pa lahko ti otročka zvečer popazijo in greš s prijateljicami na pijačo. Ne bosta umrla, samo starša bosta postala, ni treba, da se življenje ustavi. Če bi bilo vsak vikend, bi te razumela, tako občasno pa mislim, da vama utegne zgolj koristiti, ker si morata tudi partnerja vzeti pavzo drug od drugega in si vzeti kak večer za krog prijateljev.

Lej, sedaj si noseča in polna hormonov. Čisto vsakdanje stvari se zdijo naenkrat zakomplicirane sto na uro in se obremenjuješ s takimi stvarmi, kot se sicer verjetno ne bi. (sem dala skoz, vem) Vedi, da bolj mu boš težila zaradi klape, bolj mu bo dišala. Nima smisla, samo težave bodo. Lahko mu seveda poveš, kaj čutiš, ampak ne tako, da boš črnila njegove prijatelje. Povej mu, da si na trnih zaradi dojenčka, te po malem skrbi, če bo vse v redu, pa tudi telesno si vedno bolj nerodna in se slabše počutiš, ker nosiš težo trebuha.....in si zato želiš njegove družbe in podpore, ker ti to daje pogum in ti je lažje. Bo razumel, boš videla in mogoče bo potem ko bo otrok tu tako "zaljubljen" v otročka, da bo družbo za lep cajt malce skenslal. Veš koliko je takih primerov.

Imaš fajn tipa, glej pozitivno na stvari in naredi kot on - vzemi si čas zase in za prijateljice.

Kar nasmejala sem se ob vaših postih :). Verjetno res pretiravam in nočem mu težit, ker se ob tem tudi jaz ne počutim dobro. Za tisti hip me je zmotila njegova odsotnost, verjetno so me res dajali hormoni in močno sem ga pogrešala... Dobro je slišati še druga mnenja, ker včasih greš mogoče predaleč pa se tega niti ne zavedaš.
Pri nas je taka čudna navada, da če zaupam kakšen problem svoji mami, ga takoj primerja s fotrom, kako sta onadva funkcionirala. V smislu, tvoj oče ni hotel več nikamor pa niti ni bilo časa, ko sva dobila tebe itd. In potem to analiziram in ga še sama primerjam s svojim fotrom in postanem živčna, ker valda ni tipa, ki bi mu bil na las podoben, kar se karakterja tiče.
Ah, kar nekaj. Danes si rezerviram čas in grem s kolegico na kavo... hvala vam ;).

Očitno tvoj fant ni tako krasen kot pišeš tukaj: http://med.over.net/forum5/read.php?95,6743338,7982907#msg-7982907

Rombah, tukaj sem napisala, kako sma se spoznala. Je s tem kaj narobe?

Navedeno

Lola83
Rombah, tukaj sem napisala, kako sma se spoznala. Je s tem kaj narobe?

Tam si napisala: Samo vedeti moraš, kaj iščeš in pri tem vztrajaš. V tem stavku si kiksnila.

Draga deklica!
sprijazni se s tem, da imaš zelo neodgovornega moškega ob sebi. Tip, ki pusti sedem mesecev nosečo izvenzakonsko partnerico doma samo, je popolnom aneodgovoren. Mislim, da boš mela še velike probleme z njim.
Si morda pomislila, da rabi morda tudi kako avanturo in da ni to zgolj popivanje in ležanje n aplaži.

Navedeno

bujtarepa
Draga deklica!
sprijazni se s tem, da imaš zelo neodgovornega moškega ob sebi. Tip, ki pusti sedem mesecev nosečo izvenzakonsko partnerico doma samo, je popolnom aneodgovoren. Mislim, da boš mela še velike probleme z njim.
Si morda pomislila, da rabi morda tudi kako avanturo in da ni to zgolj popivanje in ležanje n aplaži.

A mogoče namiguješ, da noseča ženska ni sposobna skrbeti zase, da je tako rekoč opravilno nesposobna?

Tip se ga 1x letno usuje in ti že sikaš. Hormoni te dajejo, razumljivo, a vseeno se vzemi v roke. Drugega ne moreš spreminjat, zgolj sebe. Zakaj sta se odločila za otroka, če ti njegovi hobiji in njegova družba hodi toliko v nos? A ni to malce neodgovorno?

Boš še ena slovenska žena, ki je mislila da bo z otrokom svojega partnerja uspela spremenit in oblikovat po svoji podobi. Če tebi ni do družbe, ne moreš pričakovat al zahtevat istega od njega!!!

Ljudje smo si drugačni in vsak, prav vsak rabi svojo sprostitev, ki ni vezana zgolj na partnerja. Če mu boš omejevala svobodo in mu težila, bosta prav en klavrn par, on bo simptomatično bežal od doma, tebi bo pa vse na pukli ostalo. Ampak kriva boš tudi ti!

Rombah, ti pa ne teži vedno s svojimi poceni forami, prav siten si že.

Ne razumem Rombah, v čem bi kiksnila, če povem, da vem kakšnega moškega si želim oz. sem si želela ob sebi (ko sem še bila samska namreč :)). Torej, da mi je vizuelno všeč, da je iskren, spoštljiv, izobražen vsaj toliko kot jaz, da sam ve kaj hoče in pričakuje od ženske, da mava podobne interese in poglede na stvari, sva z podobnih družin itd.
To, da človek v zvezi naredi kakšno potezo, ko drugemu ni glih pogodu, pa je druga stvar oz. problem.
Naj povem, da recimo moja 7 let mlajša sestra nima pojma, kakšnega tipa išče in kaj bi sploh rada v življenju. In če pri svojih letih ne bo počasi začela razmišljati v tej smeri, se lahko zgodi, da ga bo on kiksnila.

Bujtarepa, ženska na vse mogoče pomisli, ko moški gre za vikend na morje :). Jaz pač ne morem biti tiho in sem mu tudi povedala, kaj me je mučilo, medtem ko je on bil odsoten. Seveda sem potem poslušala, da nimam zaupanja in da pravzaprav nima smisla razpravljati o nečem, kar se ni zgodilo in da si tega ne zasluži itd. Mogoče je to bila napačna poteza z moje strani. Potem sma se v miru pogovorila in od ponedeljka spet laufa najina zveza po ustaljenih tirih :). Naj povem še, da nisem rizično noseča, tako da živim normalno naprej kot prej in da nisem opravilno nesposobna, kot se je izrazila neugodna :), res je. Le da mi tu pa tam niha razpoloženje in se probam ahtat.

Čudna sem, ker po eni strani težim in pridejo dnevi, ko mi gre vse na živce pa se ne rabi nič posebnega zgodit, po drugi strani pa sem spet mnenja, da je najboljši tip na tem svetu. Tudi pred nosečnostjo sem nihala z razpoloženji. Pa saj vem, da ma vsak kdaj pa kdaj slab dan, ampak to mi pri sebi gre že pošteno na živce. Kot da rabim vsake tolko neko potrditev in prepir ali da moram bit v središču pozornosti ali ne vem kaj no. Probam se tiste dneve čimbolj nazaj držat in si sama pri sebi rečem, ne teži in se raje umakni, če maš slab dan. Kar bi bilo še po moje najboljše. Pa saj ne pravim, da je to vsak dan, parkrat na mesec pa že :/.
Vem, da drugega ne moreš spreminjat, saj pravzaprav nočem. Ampak sebe do neke mere spremenit pa tudi ni lahko. Mogoče bi se mogla še bolj v delo zakopat, da mam čim manj časa razmišljat o nekih brezveznih stvareh. Mogoče me je strah česa, ne vem.

Rombah,Kaj pa je tukaj Lola narobe napisala, če smem vprašat?? ko si link poslau, saj pa je napisala samo da moreš vedet kaj iščeš? :o čist cool

Če se boš še bolj v delo zakopala, boš težave samo odlagala. Seveda te je nečesa strah, to je več kot očitno. Raje se zakoplji v delo in raziskuj, česa te je strah, v sebe se zakoplji, globoko. Tako daleč, da boš prišla do zaklada in potem te nekoč morda ne bo več strah. :)

Iz tvojega opisa sodeč, si je on privoščil en vikend zase. Po moji osebni oceni, če gre samo za en vikend v letu, potem ti pretiravaš. Jaz bi ti rekla, da pojdi kdaj sama za vikend kam s prijateljicami, in boš videla kako boš nazaj prišla bolj vesela in sproščena. Ni dobro, če mož in žena ves čas tiščita skupaj. S časom postane takšno življenje rutina in dolgočasno. Tvoj partner je verjetno zelo družaben človek, ti pa ne toliko, in to te moti pri njemu. Iz osebnih izkušenj ti lahko rečem le to, da če mu boš prepovedala druženje (ker delaš v tej smeri), se bo spremeil tudi do tebe. Jaz sem zelo odprta in družabna oseba, in če bi mi nekdo to prepovedal druženje, izlete, bi umrla in bi verjetno to osebo s časom zasovražila. Če občasno gre ven s kolegi še ne pomeni, da je neodgovoren, da ima ljubico itd. Ni dokaz ljubezni in pripradnosti, da nekomu čuvaš rit in da celo življenje preživiš doma z eno osebo. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo družbo (prijatelje, sodelavce, kolege, itn.) - ne samo ženo/moža/otroke/tasta/taščo. Pusti mu malo svobode, ne omejuj ga, sama pa se potrudi in pojdi tudi ti občasno ven s svojimi prijateljicami in naj on takrat ko ti uživaš skrbi za otroka. Dogovorita se, saj ste dovolj stara.

Hehe Marko hvala :). Mogoče mi celo uspe! :)
Vsem hvala za nasvete.

Razmišljam, da bi mogoče malo manj vpletala svoje starše v moje življenje. To pomeni, da mami glih ne povem za vsako stvar, ki me teži. Ker ona potem to primerja z njo in očetom, kako je bilo včasih in potem ne pridemo do konca. Prvič so časi drugi, drugič smo si ljudje različni. Preveč dam na njuno mnenje in če ni točno tako, kot mi mislimo, da je prav, potem je narobe :). In tu se vse skupaj začne. Premlevam in premlevam...in začnem težiti. Rada bi prišla do te točke, da bi bolj sproščeno gledala na življenje in da se nebi tolko sekirala za malenkosti.

No, včeraj sma šla skupaj k njegovemu sodelavcu na obisk pogledat otročka, pa potem h kolegu na otvoritveno čago njegovega stanovanja. In moram rečt, da mi je bilo prav prijetno, da sem se tokrat odločila iti zraven. Potem smo še debatirali o moškem vikendu :)...skratka blo je fajn.
Še bom na koncu ugotovila na tem forumu, da je v meni problem? :)

Jaz sem tudi 7 mesecev noseča in ta vikend sama doma, ker je šel mož z moško družbo na morje.

Razlika je samo v tem, da moško družbo sestavljajo najini trije mali sinovi :) Moža občudujem, ker si je to upal, sploh ker nima rad morja, jaz pa te dni doma brez slabe vesti uživam v tišini in miru.

Sicer je pa res, da hormoni v nosečnosti delajo z nami, nosečnicami, kar se jim zljubi :)

Mislim, da je šel tja z namenom, da te prevara. :(

Navedeno

marina2
Mislim, da je šel tja z namenom, da te prevara. :(

Pa daj ne seri, ženska je noseča in tudi če je za nekatere tukaj to zafrkancija, lahko veliko škode naredite s svojimi neumnimi izjavami.
Ne sodi po svojih izkušnjah, niso vsi isti. Rabil je oddih, mir, sprostitev- ker tudi če ni noseč, mora prenašati marsikaj in vprašanje kaj je boljše- biti noseč ali podpora nosečnici.

Težko je v današnjih časih zaupat nekomu, vendar več škode narediš sebi in njemu, če mu ne. Zato se osredotoči na tvoje počutje in počutje otroka...njega pa samo ljubkuj. Kar daš, to dobiš in najlepša, najpristnejša ljubezen je tista, ko nič ne pričakuješ v zameno (mame že vedo :))...


lp
K.