Zanimajo me vaše izkušnje, če imate uspešne veze tisti, ki ste v ponovnem razmerju z osebo s katero ste se enkrat že razšli? Ali so se spremenili? Ali se splača dati novo priložnost?...

Vsak ima svojo izkušnjo.

Moje mnenje je če se kaj naučiš iz preteklosti je lahko tudi bivša veza drugačna, če se zopet dobita skupaj.

Če pa se na izkujšnjah nič ne naučiš in nisi kanček samokritičen bo itak vsaka veza podobna lahko prej ali kasneje pa ni važno bo ob tebi bivši ali novi partner.

Baje, da je človeški spomin naravnan tako, da s časom bolj pozabljamo neprijetne, kot prijetne dogodke. Mislim, da je potrebno to vzeti tud v tem primeru v zakup.

Torej, če si prepričana, da si se ti toliko spremenila, da zmoreš čez ovire, ko takrat nista uspela iti oz. če se je on tako spremenil, da te bo mogel voditi čez prej nepremostljive ovire potem... zakaj pa ne. S tem pa mislim, da da si želiš iti čez tiste ovire (ker si si najbrž tudi takrat želela), ampak da si v tem prehodnem obdobu dejansko v praksi zmogla iti čez. In to večkrat.

Lahko se pa tudi vprašaš zakaj želiš nazaj? Če misliš, da takrat sploh ni bilo tako hudo, potem je to najbrž stvar fiziologije človeškega spomina.

Podobnih izkušenj sicer nimam, osebno pa ne verjamem v to, da se lahko ponovna zveza na daljši rok obnese. V nekem krajšem roku bo sicer šlo, potem bodo pa prišle na dan iste stvari, zaradi katerih sta se razšla že prvič. Sem mnenja, da prava ljubezen ne potrebuje druge priložnosti.
Človek se ne spreminja, zato je treba na zvezi delati in se truditi takrat, ko si v njej. V tem je tudi bistvo zveze. Da rešuješ probleme sproti, če je volja in želja na obeh straneh. Da se oba borita za zvezo takrat, ko je to najbolj potrebno. Da sta si v oporo takrat, ko najbolj potrebujeta eden drugega.
Ta vmesna "pavza" se mi zdi samo metanje peska v oči zato, da malo "pozabiš". S časom se spominjaš samo tistih lepih stvari in najbrž je to razlog, da eni poskusijo še v drugo. Ker v tem vmesnem času pozabijo, zakaj so se sploh razšli. In potem druga zveza traja samo do takrat, dokler se pri obeh ponovno ne prebudijo stvari, zaradi katerih sta se razšla že prvič.

Ampak da ne bom pametoval, ker izkušenj s tem res nimam, naj še kdo kaj napiše, ki takšno izkušnjo ima. Osebno bi pa odsvetoval drugi poizkus.

LP, Mel

Nikoli prej nisem bila v kakšni drugi vezi bolj srečna, a hkrati tudi nikoli prej bolj potrta ob razhodu. Danes je biti z njim drugače, ni več istih občutkov, določene stvari zagotovo ne bom več ponovila v odnosu z njim, saj sem se marsikaj naučila.. upam, da tudi on.. Želi si skupnega življenja z mano, jaz pa trenutno ne, mi ustreza da živiva vsak na svoje, štiri mesece ponovne veze je zame prehitro.

Oprosti Dvojčicaena, ampak mene nisi ravno prepričala, da je vredno tvegat...

Mogoče lahko deliš z nami, kaj si se naučila in zakaj si ne želiš skupnega življenja z njim? Namreč, če se sprašuješ ali se bo obneslo, imaš neke dvome. Jih lahko odkrito izraziš njemu ali pa sebi, morda nam?

Zakaj nebi bilo možno, da se stvari izboljšajo? Je pa res da nikoli ne moreš vedeti ali se bo kaj spremenilo ali ne (nihče ne bo dal roke v ogenj za to), vse je odvisno od posameznika, česa je zmožen in česa ni. Veliko tu igra zaupanje, če mu zaupaš in si želiš poskusiti, zakaj ne, če praviš da je bila to najboljša zveza do sedaj. Na koncu je pa vse odvisno od vaju, tebe, njega, si to želita oz si ti želiš in se vidiš z njim zakaj ne

Alterook, ne nisem prepričana. Marko najbolj pomemebna zadeva je, da svojega življenja ne bom več podredila nikomur kar sem recimo v odnosu z njim počela, pozabila sem delno na sebe, prijatelje,..živela sem za njega, če lahko tako rečem. Ogromno sva se pogovarjala, razčistila stvari, ne pogrevam starih stvari, ker to ne bi vodilo nikamor. Me je pa prevaral, prikrival, lagal... v njem je tudi nekaj barabe, to bi marsikdo rekel za njega. Sicer je priden, delaven, ne popiva okoli, vse kar počne rad počne z mano, ni tip človeka, ki bi se potepal okoli. Takrat je bil v težki osebni stiski, ko se nama je to dogajalo in recimo da mu to jemljem za olajševalno okoliščino. Česa se bojim.. ne zna z denarjem, danes lahko zapravi vse in bo jutri razmišljal kaj bo jutri. Sama nisem tak tip človeka in tudi ne rabim nekoga zaradi denarja, sama lahko živim brez težav, rabim pa nekoga s kom bi delila življenje. Vem, da se ne bi smela ozirati na to pa vseeno.. moja okolica ga bo težko sprejela oz. sploh ne vem če. A tudi sama nisem popolna, tako da.. težka bo. Artist upam, da se lahko stvari izboljšajo, a potrebno je probati.

Navedeno

Artist
Zakaj nebi bilo možno, da se stvari izboljšajo?

Sej je možno da se, samo v praksi je pa žal bolj redko, kot si želimo. Načeloma smo taki, kot smo, z nekim razlogom in, bolj ali manj uspešno, zadovoljujemo neke svoje potrebe. In če se radikalno spremenimo (to so zame radikalne spremembe), je potrebno potem poskrbeti za vse manjke, ki ob tem nastanejo. Ob tem pa je treba it iz cone udobja, iz tam, kamor načeloma nočemo it, sploh, če mormo it zarad druzga. In to je razlog, zakaj dvomim v to, pomoje precej idealistično, idejo da se lahko tako lahko spremenimo.

Sicer ne vem koliko si star, ampak sej lahko, naprimer, sebe pogledaš za nazaj, kaj si nekomu (al pa sebi) rekel, da se boš spremenil in do katere mere ti je uspelo. Kakšen si zdaj in kakšen si bil npr. 5 ali 10 let nazaj.

Torej mnenja sem, da se malce da spremenit, al pa tud veliko, ni pa to nekej, na kar se lahko zaneseš ali računaš. Ne pri sebi, ne pri drugemu. Na sebe sicer lahko malce vplivaš, na druzga pa sploh ne.

Dvojčicaena: Vesel sem zate, da se lahko pogovarjata. Brez tega ne verjamem, da odnos lahko sploh nekako zrelo živi. Vseeno pa... malce me skrbi, kako bosta premagala ovire, ki jih v preteklosti nista mogla. Kako se boš odzvala, ko te bo varal, ko ti bo prekrival, ko ti bo lagal (pa ne reči, da ti ne bo, ker na to nimaš vpliva in ker zanj je to tudi ena možna pot). In rekla si, da je mel olajševalne okoliščine. Mislim, da je celo življenje polno okoliščin, kjer smo na preizkušnji in če zmoreš biti tudi s tistim delom njega, ko je na preizkušnjah, potem ne vidim problema, če pa ne, potem pa spusti tega vrabička in pojdi na lov za golobčkom :)

Dvojčicaena,
Težka osebna stiska ni opravičilo za varanje, prikrivanje in laganje. Sej zveza je na preizkušnji ravno v takšnih trenutkih, ko je partner v težavah, v stiski... takrat morata dva stopit skupaj in si stati ob strani, ti pa praviš, da te je prevaral. Že v prvih odgovorih sva ti jaz in Alterook nekaj napisala o tem, da se človek s časom spominja samo lepih stvari, da človeški spomin v sebi "potlači" tiste slabe spomine. Nam lahko zaupaš, koliko časa je minilo od vajinega razhoda ? Oziroma po kolikem času nameravata priti spet skupaj ?
Bojim se samo, da se boš ujela v hudo past, to pomeni, da je tvoj spomin že malo "pozabil" na varanje, laganje, prikrivanje... in da se spominja samo njegove pridnosti, delavnosti in tega, da rad počne stvari skupaj s tabo. To so sicer lepe in pozitivne lastnosti, ampak vidva sta šla narazen zaradi nečeša drugega. In past teh ponovnih zvez je ravno v tem, da bodo vse te zadeve ponovno prišle na dan. Sej veš, če je varal enkrat, mu ne bo problem tega ponovit niti drugič, tretjič, itd.,
Nočem te prestrašit, ampak samo opozorit na pasti, katerih mogoče sedaj ne vidiš oz. za katere se bojim, da jih je tvoj spomin potlačil oz na njih pozabil. Tudi finančni vidik je pomemben. Če predvidevamo, da bosta nekoč živela skupaj, imela družino... on bo vse zapravil in kaj boš potem počela ti ? Finančno preživljala oba oz. še otroke ?
In tako boš spet pozabila na sebe, spet bo tvoje življenje podrejeno njemu, spet boš živela za njega. Vidiš, to je ta začaran krog, na kar te želim opozoriti in zaradi česar sem osebno proti tem ponovnim poizkusom. Ker prideš na isto, prej ali slej

Srečno pri odločitvi in zelo zelo po pameti

LP, Mel

Iz lastne izkušnje lahko povem da pogreta juha ni več tako dobra.

lp

Se strinjam s predhodnico.Tudi sama sem bila v isti situaciji a sedaj sem prišla do spoznanja, da to ni tisto pravo.Poslušaj srce.Dobila boš pravi odgovor.

LP.

V drugo je bilo prvo leto sanjsko, drugo je bilo o.k., tretje leto sva šla narazen kljub pogovorom zaradi enakih nesoglasij kot prvič. Lp

Tudi pri meni se zveza v drugo ni obnesla. Upala sem da se je fant kaj spametoval..po pol leta sva šla nazaj ...še zmeraj je bil bolestno ljubosumen..celo še bolj..še fizično se je poskušal spravljat name. Mi pa ni žal da sem dala takratni vezi še eno možnost, saj sem s tem dokončno zaključila poglavje in dobila odgovore na takrat nerešena vprašanja "ali se je spremenikl..ali bi nama sedaj uspelo" itd. Dobljeni odgovori so bili,da se človek ne bo nikoli spremenil..tak je..in tak bo tudi do ostalih punc..pika. Z lahkoto sem stvari prebolela in se ne-več obračala nazaj, saj sem imela odogovre na pladnju.

Poslušati srce je pa tko-tko...včasih ja. včaish pa ne. Srce se mi zdi da je kot kakšen otrok, ki ne razmišlja o posledicah dejanja ampak teži za čim hitrejšo zadovoljitev potreb. Saj veš...v vezi ti lahko rata nekdo drug všeč..se malo zaljubiš..in kaj..srce bo narekovalo da pusti fanta in pojdi z novim,...ampak..pamet nam da vedet da je to le trenutno stanje, ko nam nekdo malo dvigne metuljčke in potem seveda tudi mine. Bolje je vklopiti možganče oz najti pravo mero med srcem in umom. To je tako kot ko se greš tuširat..vroča voda ne bo ok..hladna pa tudi ne...uravnaš nekaj vmes med toplo i hladno, kajne ;)