Kako veš, da je še upanje za zakon? Kako veš, da bo bolje, če počakaš še dodaten mesec, dva, da se ona odloči kaj želi? Kako kasneje obnoviš zaupanje? Kdaj "zahtevaš" kokretne pogovore in dejanja? Kdaj se ti zbistrijo misli, da lahko trezno sklepaš in ne dovoliš svojim čustvom, da te vodijo? Kje in kako nabereš moč, da greš še čez en dan, ker je vsak dan muka, trpljenje? Moraš res postati čustveno otopel, da te stvari ne ganejo? Kako veš, da si z upanjem, ki ga obujaš na vsak način, ki se ga še lahko spomniš, ne lažež samemu sebi v obraz? Kako naj opravljaš stvari, služba, hrana in ostalo, če nimaš volje? Kako se postaviti nazaj na noge in iti naprej (da še vedno čakaš, a normalno funkcioniraš v svetu), medtem ko čakaš na svojo ženo, da se odloči kaj bo storila z zakonom? Kako obnoviš zaupanje, tudi če se odloči za naju, da ni varala? Kako zaupati njenim besedam, da je bila zvesta, če dvomiš v to? In še tisoč vprašanj, ki kar prihajajo v misli in želijo odgovore. Kot, da je v meni nekdo, ki je ranjen in si želi varnosti. In od mene pričakuje odgovore, moč, ki ne vem kje naj jo vzamem, ker še sam ne vem kako sem lahko preživel zadnji mesec. Razcepljena osebnost?

Sem edini, ki ne zmore funkcionirati kot ostali, če se mu podere, se mu podira, zakon? Težko delam, hrana me ne mika, projekti mi stojijo, verjento kmalu izgubim službo in me niti ne gane preveč. In potem razmišljam o nečemu, kar ji nisem dal. Stabilnosti, da me lahko zadane karkoli in bom ostal trden. Stabilnosti, da je lahko ona "čudna" in da me to ne zamaje. Se strinjam, tukaj imam problem. Lahko bi bil bolj trden, čustva imajo močan vpliv name. Delam na tem, krvavo delam na tem. Saj sem ji rekel, da me določene stvari zabijejo v dno, a kaj, ko se verjetno nisva poslušala, ne vem.

Saj vem, da je odnos delo dveh oseb, dveh posameznikov. Samo, kaj narediš, če začne partner vleči čudne poteze? Se probaš pogovorit? Če to ne gre zahtevaš spremembe? Če to ne gre, se ločiš? Kaj pa vztrajanje ob partnerju, da mu daš čas? Koliko časa čakaš, če seveda nimaš dejanskih dokazov, da je zadaj varanje? Je odnos sedaj kot zdravje? Takoj po tableto, ko kaj ni ok? Sam vem, da kdaj rabim čas, da spoznam, da ga nekje biksam. Sem sam pripravljen to dati?

Moč mi daje misel, ki sem jo spoznal leta nazaj, ko je razpadel prvi zakon. Misel, ki pravi, da ne moreš vezati človeka nase, tega tudi nisem storil. Če se sama ne vrne, ker to želi, potem ni upanja. Če sam nastopim na način, da zahtevam drugačno obnašanje, to ni način. Tako kot se samo jaz lahko odločim, da bom ob njej, ker to želim, se lahko samo ona odloči za to. Drugače bo verjetno kasneje ponovno počilo. Pa je to res? Je to res način? Nekateri udarijo po mizi, prispodoba, in zahtevajo spremembe. Jaz v to ne verjamem. Ne želim sprememb, če so te spremembe posledica mojega "udarca po mizi". Želim spremembe, ki so del njene odločitve. Vmes pa čakam.

V preteklosti sem velikokrat opozarjal, da zakon ne gre po pravi poti, da bo težko. Da ne vlagava v skupno prihodnost, da določeni ljudje minirajo zakon, da morava držati skupaj, razmisliti posledice dejanj, ki jih počneva. Ona ni takšna oseba, gre bolj iz dneva v dan. Niti ne razmišlja o posledicah. Sem s tem živel v nekem svojem svetu? Je bila to napaka? Mogoče pa nisem zaupal, v pravem pomenu besede. Razmišljam, iščem odgovore v preteklosti, v sebi, ker jih pri njej ne dobim. Ampak, ali ni tako, da imaš določene meje v zakonu, meje, ki varujejo zakon pred zunanjimi vplivi, vdori? Če poslušaš laž dovolj dolgo, lahko ta laž postane resnica, ker se ne spomniš več resnice. Je res nezaupanje, če imaš meje? Meni se zdi to bolj zdrava pamet.

Čas bo pokazal vse. Trudim se delati to, kar verjamem, biti tak kot si želim, kot sem bil preden sem se izgubil. Težko je biti ljubeč in vzpodbujajoč v tem trenutku, a se trudim. Trudim, ker v to verjamem, ker je to del mene tudi, če v tem trenutku čustva 100% ne sledijo odločitvam. Vem, da mi je bolj žal zaradi dejanj, ki jih storim kot zaradi občutka, ki sem ga imel, ko sem dejanje storil. Dejanja, ki so manj odvisna od čustev. Stabilnost, ki je potrebna v tem svetu.

Škoda, škoda, da je cena spoznanja velikokrat čas in zlomljena srca. In da, ko sem 35 spoznavam stvari, ki bi bilo super, da bi jih vedel pri 20+. Vesel sem, da spoznavam stvari, spoznavam napake in se mogoče celo nekaj naučim iz tega, saj vem, da se bom.

Ne vem kaj naj storim. Del mene si želi, da se vsedeva (sem poizkusil), pogovoriva (sem poizkusil) in da začneva delat na zakonu (sem poizkusil, a z njene strani je tukaj odpor, pravi, da ne ve kaj hoče). Če tega ne želi, naj ostane doma, pri starših kjer že sedaj živi skoraj 30% časa in se odloči kaj želi. Drugi del mene pravi, da naj počakam, ker vem, da je ranjena. Zaenkrat se odločam za drugo opcijo. Nočem delati stvari na silo, mimo volje partnerja.

Čas bo pokazal, še vedno je.

V kolikor je čustveno vezana na tretjo osebo bo težko reševala zakon - sklepam. Vsekakor je nesmiselno "izsiliti" rešitev, ker bo slej ko prej spet počilo. Naj se sama odloči - ampak zares odloči, ti se pa vprašaj kaj boš sploh lahko sprejel.
Tvoje počutje je normalna posledica dogajanja. Ostani zbran (vem da je težko), v tem trenutku je "iz dneva v dan" odličen cilj. Čas bo sigurno poskrbel za to, da boš vse večkrat po več dni skupaj dobro - kakorkoli se bo zakon izšel.
Vse dobro ti želim.

Dober večer, menepani

glede na to, da te tvoja situacija, osebna stiska močno bremeni, sem se tokrat potrudila, da se emocionalno ne vprežem , te ne begam in ti pomagam le s kratkimi in zdravo razumskimi "hinti". Morda, morda najdeš kaj uporabnega zase...

Na tvoji poti ti želim veliko sreče! Predvsem, da najdeš pot- do sebe.

»…preteklosti sem velikokrat opozarjal, da zakon ne gre po pravi poti, da bo težko. Da ne vlagava v skupno prihodnost, da določeni ljudje minirajo zakon, da morava držati skupaj, razmisliti posledice dejanj, ki jih počneva. Ona ni takšna oseba, gre bolj iz dneva v dan. Niti ne razmišlja o posledicah. ...iščem odgovore v preteklosti, v sebi, ker jih pri njej ne dobim. … a z njene strani je tukaj odpor, pravi, da ne ve kaj hoče… kako zaupati njenim besedam, da je bila zvesta, če dvomiš v to?....«

Človek je sposoben tolikih sprememb, za kolikor se jih sam odloči.

Majhna in učinkovita dejanja so boljša od velikih in obsežnih besed. Primerjaj njene besede z njenimi dejanji. In svoje besede s svojimi dejanji. Nato primerjaj svoje besede z njenimi dejanji in njene besede s svojimi dejanji. In boš vedel.

Dopusti svoji intuiciji,
-da te reši pred strtim srcem ali
- ali ti ga dokončno zlomi in ti nato, ko boš pripravljen , podari novega….Nekega dne, ko se zdani in se solze posušijo (prepoznava seveda, stavek iz pesmi od Kreslina..)

Ne spreminjaj sebe ali nje zaradi razmerja, ki ti ni usojeno. Usoda sama poskrbi za spremembo, če ti je nekdo ali nekaj usojeno.

Edina oseba nad katero imaš kontrolo v razmerju- zakonu, si ti sam.

Ne podleži stavku »ne vem, kaj hočem« . Odmakni se iz situacije, da bosta lahko oba razmislila a NE ČAKAJ, živi in pojdi naprej…

Napiši svojo »življenjsko sedem številčno kodo«, in jo primerjaj z njeno. Za uspešno in izpolnjeno razmerje se mora tvoja ujemati z njeno- v vsaj »4 številkah«.

Večina »osebnih težav« predstavlja težave celotnega človeštva. Nikoli nisi sam. Tudi sedaj ne. V mislih, dejanjih, počutju, razmišljanju, obžalovanju, iskanju rešitev, hrepenenju je vedno nekdo s teboj. Nekdo ta trenutek preživlja ISTO.

»Ne vem kaj naj storim?«
-Preživi. Tudi ona bo…


Pn.
Najboljši stavek, ki sem ga prejela od tebe: Ni vse odvisno samo od tebe! Sedaj pišem ..jaz tebi..istega! NI VSE ODVISNO SAMO OD TEBE.

http://www.youtube.com/watch?v=dqeinDdA8Cw
»Ako tražiš nekoga«… sam boš najbolje vedel ali še imata srce drug za drugega?!

Menepani, sem večkrat prebrala, se našla tu. Bilo enako. Ves čas odgovori: ne vem kaj bi rad, tudi sebe ne razumem, se bom odselil, slišala neštetokrat a še vedno je prihajal in odhajal skozi ista vrata. Pravtako v igri tretja oseba....je bilo telesno varanje ali ne še danes ne vem. In na koncu se mi to ni zdelo več relavantno. Prosila. Rotila. Jokala. Želela samo odprte karte na mizi. Nič. Vem kako je, ko človeka ne moreš prisiliti k pogovoru.
Kako sem funkcionirala? Tako kot ti: hrana nepomembna, dnevi se vlekli, najbolje se počutila med štirimi stenami, služba nujno zlo, čeprav naj bi bila maksimalno miselno prisotna. Po svetu hodila odsotna.
Premlevala, se poglabljala, se spraševala, zakaj??? A odgovora ni bilo.
A vedno mislila, da sem močna, trdna, da znam ločiti zrno od plevela, da znam človeka dati na ignor, kot on mene...ne, ne ni šlo, kratko sem vlekla sama, se znašala v vrtincu, ko sem sebe odmislila, ko sem mislila, da sem edina s težavami. Ja bila je MOJA. In pamet soliti nekomu, ki ni šel skozi takšne situacije nima smisla. Saj veš kako pravijo, "papir" vse prenese.
Verjemi mi, te popolnoma razume, sem ob napisanem podoživljala svoje preteklo obdobje.
In kar ti lahko rečem, ČAS, ja vsaj pri meni je bil tisti, ki je zadevo premaknil naprej... in verjamem, da bo pri tebi enako in to v katerokoli smer.
lep pozdrav

@ pesmicaena

Sem imel zadnjem mesecu dosti časa in mislim, da vem kje so moje meje, kaj sem pripravljen sprejeti. Rešitve ne mislim izsiliti, se bova pa vsekakor morala pogovoriti glede mojega občutka, da je vpletena tretja oseba. To tudi ve, ker ji to govorim že od samega začetka, a to ona neprestano zanika. Počasi se že pobiram, v tem tednu sem opazil spremembo, smer je navzgor.

@ nisisam

Ali ni zanimivo kolikokrat je vpletena tretja oseba, ko imaš tak občutek in se partner ne želi investirati v odnos? In res ne razumem zakaj je to tako težko priznati, če varajoči vidi, da partner to čuti, da sumi. Ta tip laži je meni najbolj podel, ker si postavljen v razcep, da ne veš ali lahko zaupaš svojim čustvom, občutkom, ker ti partner govori eno, vse kar si sam pa nekaj drugega. To tako boli, da tega ne razumeš, če tega nisi izkusil. In v mojem primeru me je strah, da če tukaj ne pridem do odgovora, da če je res vpletena tretja oseba, da se bo ta zgodba ponavljala še naprej, dokler z nekom ne bo tudi odšla - da bo videla kaj mi lahko stori, se zlaže, če seveda se laže - ne vem kaj je resnica - in bo imela odprta vrata. To seveda, če je res vpletena tretja oseba, kar ne morem potrditi in ona zatrjuje, da ni.

Čas bo res pokazal kaj in kako. Sem pa prišel do problema, ki ga trenutno ne znam rešiti. Če je res vpletena tretja oseba in je prišlo do varanja, ne želim veš spati z njo, ker ne želim stakniti nečesa. Sem rekel, da bom dal času čas, da bom počakal. Samo kako počakati, če lahko čakanje pomeni, da lahko dobim kakšno SPB? Bom počakal na ostalih področjih. Z intimo pa do takrat, ko bom vedel, da sva v celi vezi edina drug drugemu. Bom videl kako bo, ko ji bom to razložil. Mislim, da to ni nerazumno glede na vse, kar vem, da se dogaja in moje občutke. Kako bedna situacija v kateri sem se znašel. Vedno sem zaupal, da je zvesta. Sedaj tega zaupanja nimam več.

Veš, želim si le resnice, da se lahko odločim kaj bom storil.

Zate...Zgleda niti sam nisi bil preveč 'priden' in obstajajo dejanja, ki jih obžaluješ - Obžalovati svojo preteklost je vedno bil in vedno bo najslabši način reakcije. Rad se spominjam na to, da ko svet zapustimo ne vzamemo s sabo svoje superavtomibile in 20 ljubic, s sabo ne vzamemo nič in čez čas bomo pozabljeni. Torej takrat, pri tistem zadnjem izdihu šteje samo to, kako si preživel vsak trenutek svojega življenja. Osebno bi mi bilo lepo se nasmehnit in rečt "ne obžalujem ničesar". 'Iz napak se učimo' je tako pogosto uporabljena fraza, a zdi se mi, da jo ljudje ne razumejo. Iz napak se učiti ne pomeni obžalovati pretekost "zakaj je bilo tako?", temveč "naslednjič bo drugače" in to tudi misliti in čutiti, ker le tako prevzameš odgovornost za svoja dejanja. Tole tolmačim zato, ker se mi zdi, da pa jih ti ne prevzemaš.

Zanjo...Enkrat na teh forumih sem zapisal, da je partnerja treba kaznovati, ko se ravna izven naših toleranc. S tem ne mislim, ga našeškati po nagi riti, niti ne mislim na maščevanje, ampak najbolj mislim le na samospoštovanje. Se spoštuješ zadosti, se imaš zadosti rad, da si ne dovoliš takega ravnanja s strani tvojega partnerja? Najlepša asociacija na tole mišljenje je primer iz mladosti, ko smo bili še naivni in 'zadeti' od ljubezni, ko si si želel preživeti čimveč časa s svojo simpatijo. Recimo, da si si želel le to... a ona se je vedno bolj odmikala. In vedno bolj ko se je odmikala, vedno bolj smo mi, zaradi prizadetosti, silili k njej. Ko nam oseba, v katero smo bili zaljubljeni, ni hotela dajati ko kar smo mi dajali njej, je bolelo; in lahko smatramo da, preživeti čas s svojim bližnjim ter se imeti lepo, je bilo prijetno. Torej, kaj hočem povedat je... zakaj bi hoteli nagraditi to osebo s prijetnim časom, ko nam je ona zadajala bolečino? Premikala se je izven naše tolerance, ker nas je njeno dejanje prizadelo, a mi smo bili obsedeni le s tem, kako se bomo z njo stiskali; mi smo jo za to hoteli nagraditi.

Zakup iz povedanega bi bil da, prevzemi odgovornost za svoja dejanja in imej zadosti samospoštovanja, da si nepotrebnih bolečin ne dovoliš.

Navedeno

menepani

Ne želim sprememb, če so te spremembe posledica mojega "udarca po mizi". Želim spremembe, ki so del njene odločitve. Vmes pa čakam.

Tukaj mi na misel plane obilica rešitev, sicer je način mojega življenja drugačen, a misel bom vseeno delil s tabo (dodal bi še, da pa ni vedno tako, obstajajo tudi izjeme, ampak kot sam izraz pove, teh je malo):
Beseda, dejanje, moški, ženska... Zdi, čuti in govori se, da moški nikoli ne bodo razumeli žensk in da ženske nikoli ne bodo razumeli moških. Na to bi rekel "I beg to differ"; je že mogoče, da sem daleč od resnice, a glavno je, da mi takšen način daje pozitivne rezultate. Način pa je, da ženske so emocionalna in čustvena bitja (ko so moški fizična in logična). Ženske v veliki meri najprej privlači osebnost moškega (ko moški takoj poskoči ob gledanju tangic ali zize). Besede so logičen produkt, dejanja so čustven produkt, zveza pa je čustveno stanje. Torej, če želiš spremeniti čustveno stanje (način zveze, način, kako ona gleda na vaijno zvezo) je potrebno dejanje in ne beseda, ker dejanje bo tista stvar, ki ji bo povedala vse, ko besedam preprosto ne bo verjela. Torej jaz na tvojem mestu ne bi čakal, pač pa izvršil neko sekvenco v pravilnem zaporedju v skladu s tem kar bi si želel (počutje - dejanje - rezultat). Tle bi spet uporabil prispodobo iz mladosti... ko nam je enostavno prekipelo, ko smo rekli "ne bom se več igral in se mučil, če me noče", šli naprej, nato pa so začeli zvonit telefoni, češ, "kje si, pogrešam te, a bi šel na kavo?".

~~*~~~~~*~~~~~~~~~*~~~~~*~~

There are two wolves fighting in every one's heart.
One is love, the other is hate. Which one wins?
The one you feed the most...

Dobro jutro, zakaj?!

Navedeno

zakaj?!

glede na to, da te tvoja situacija, osebna stiska močno bremeni, sem se tokrat potrudila, da se emocionalno ne vprežem , te ne begam in ti pomagam le s kratkimi in zdravo razumskimi "hinti". Morda, morda najdeš kaj uporabnega zase...

Cenim tvojo pozornost.

Navedeno

zakaj?!

Človek je sposoben tolikih sprememb, za kolikor se jih sam odloči.

Se strinjam, popolnoma se strinjam.

Navedeno

zakaj?!

Majhna in učinkovita dejanja so boljša od velikih in obsežnih besed. Primerjaj njene besede z njenimi dejanji. In svoje besede s svojimi dejanji. Nato primerjaj svoje besede z njenimi dejanji in njene besede s svojimi dejanji. In boš vedel.

Ogromno resnice je v tem. Ta del si bom shranil nekam, da se bom lahko vračal k napisanemu. S tem si zadela tudi enega izmed mojih problemov. Nekaj, kar si močno želim, da bi spremenil.

Navedeno

zakaj?!

Dopusti svoji intuiciji,
- da te reši pred strtim srcem ali
- ali ti ga dokončno zlomi in ti nato, ko boš pripravljen, podari novega….Nekega dne, ko se zdani in se solze posušijo (prepoznava seveda, stavek iz pesmi od Kreslina..)

Srca mi ne bo strlo. Strlo je le oklep, ki sem ga zgradil okoli srca v zadnjem letu zakona in sedaj ga ponovno čutim. Preden sem zgradil oklep sem ji želel le dobro, tako kot vsem okoli mene. Sedaj grem nazaj na to točko. Dogajanje me osvobaja oklepa. Odpuščanje je beseda, ki mi je med pomembnejšimi v življenju, ker vem koliko je bilo odpuščeno meni. Kot sem napisal, partnerja ne moreš vezati nase. Lahko se vrne sam in takrat veš, da imaš zaklad. Srca mi nihče ne more odvzeti, edino sam ga lahko odvzamem sebi. Ali to pomeni, da bom prenašal vse, kar se bo spomnila? Da bi mi rekla, da me je varala, če me slučajno je, in bom vesel samo, da je nazaj? NE! Nikakor ne. Pomeni le, da se spomnim kakšen sem bil.

Prihodnost je lepa, kot sem že napisal, je polna veselja in ljubezni. Ne vem kaj prinaša, ne vem kako bo z nama, a nasmeh se počasi vrača, v očeh počasi čutim tisti nasmeh, igrivost...

Še ena pesem zate:
http://www.youtube.com/watch?v=bnLB_AO4_wA
Reamonn - Through The Eyes Of A Child

Navedeno

zakaj?!

Ne podleži stavku »ne vem, kaj hočem« . Odmakni se iz situacije, da bosta lahko oba razmislila a NE ČAKAJ, živi in pojdi naprej…

To vem že dolgo a je vseeno dobro, da me kdo ponovno spomne na to. Počasi grem naprej, sprejemam odločitve in delam korake. Včeraj sva bila s prijateljem skupaj skoraj 5 ur. In kako lepo je bilo včeraj srečati drugega prijatelja, ki je bil res vesel, da me je videl. In znanca, ki je pristopil na prijateljski način, to me veseli. Ponovno grem med ljudi, grem naprej po moji poti. Toda, moral sem biti prepričan, da sprejemam odločitve v katerih ni niti kančka zamere, sebičnosti, jeze in podobnega, motiv je pomemben. Iskrenost do samega sebe. Moral sem počakati cel mesec, da se ponovno odprem navzven. Če bi odšel v svet prej, bi goljufal samega sebe, moram posikati moč tam kjer vem, da je, ne v bežanju med ljudi - tega še ne počnem v meri, ki si jo želim. No, če sem iskren sem se s tem prijateljem dobil tudi že prej v tem mesecu. Kdaj sem res potreboval malo družbe, pogovor, da sem za trenutek pozabil, nekaj novega. Pot pred mano ni lahka, je pa ta, ki jo moram prehoditi. Moram, če želim graditi trdne temelje.

Prijatelj, ki mi je bil tudi poročna priča, mi je včeraj rekel sledeče. "Veš kaj je rekel Mike, ko so ga vprašali kaj misli, da je najpomembnejše v njegovem zakonu, poročen je že preko 30 let? Rekel je, odpuščanje." Odpuščanje je tisto, kar potrebujemo v odnosu. V zadnjem letu sem to pozabil, žal mi je. Poleg dobrega sem v zadnjem letu dopustil, da je iz mene prišlo tudi veliko slabega, za to nimam opravičila!

Navedeno

zakaj?!

Napiši svojo »življenjsko sedem številčno kodo«, in jo primerjaj z njeno. Za uspešno in izpolnjeno razmerje se mora tvoja ujemati z njeno- v vsaj »4 številkah«.

To mi ni znano, lahko poveš kaj več o tem? Sicer priznam, da na te stvari ne dam kaj dosti, ker verjamem, da si vsak piše svojo zgodovino, me pa vseeno zanima. Naše življenje je res pod vplivom drugih ljudi in situacij v katerih se znajdemo. Imamo pa v vsaki situaciji možnost, da se sami odločimo kako reagiramo. V odnosu verjamem, da imajo metuljčki skoraj nepomembno vlogo. Spoštovanje, razumevanje, odpuščanje, potrpežljivost, iskrenost, pogov, zaupanje - DA SE UPAŠ POKAZATI KDO ZARES SI... To so stvari, ki verjamem, da gradijo uspešno vezo. Uspešen odnos je odvisen samo od nje in njega. To seveda ne pomeni, da se skupaj najdeta dva, ki imata popolnoma drugačno pot, drugačne prioritete in potem "tiščita" skupaj.

Navedeno

zakaj?!

Najboljši stavek, ki sem ga prejela od tebe: Ni vse odvisno samo od tebe! Sedaj pišem ..jaz tebi..istega! NI VSE ODVISNO SAMO OD TEBE.

Tako se rodi prijateljstvo. Ko si pomagamo, stojimo ob strani in tudi povemo stvari, ki jih moramo slišati.

Navedeno

zakaj?!

[www.youtube.com]
»Ako tražiš nekoga«… sam boš najbolje vedel ali še imata srce drug za drugega?!

Odličen izbor pesmi imaš. Čas bo pokazal kako je s srci, čas vedno pokaže. Času ne moremo ubežati.

Leto te je bilo ponovno brati.

@ Twilight

V večji meri se strinjam z napisanim. Dejanja in ne samo besede. Besedam ne verjame, dejanjem lahko, še posebej, če trajajo več kot samo kak dan, teden, mesec. Samospoštovanje. Biti tukaj kot partner in ne kot obupanec, copata, dati prostor. Naučiti se na svojih napakah, jih spremeniti in iti naprej.

To je točno to, kar delam zadnji mesec najbolje kot znam. V tem je rešitev. To sem sam napisal samemu sebi v preteklem tednu, ko sem imel za par minut proste misli in sem lahko trezno razmišljal. Hvala!

Menepani

zate te vrstice:

Znaš čakat. Kot se znaš umaknit. In se nato, še bolj približat. Kot se znaš razhudit in se nato še bolj umirit. Kot se znaš vnet in se nato še bolj ohladit. Kot znaš nastavit levo lice in nato, še desno.
Ne skrivaš, ne loviš in ne delaš "luknjo v tla". Premišljuješ. Analiziraš. Sklepaš. Daješ sebe. Svoj pogled na svet. Izčrpno. Globoko. Širokogrudno. Vljudno. Sproščeno a z zadržkom. Priznal boš, kar je pač treba priznati in upal, na najboljši izid.
Znaš, ko želiš in hočeš. Znaš, ko ne želiš in nočeš.
Manjši boš kot si v resnici. Dež, ki bo postalo sonce.

Tvoja največja potreba: Želim, da me razumeš. Razumi me. Rabim, želim nekoga, ki me razume. Čuti, skozi besede. Ve, kako je z menoj. In, ker me razumeš sem varen. Siguren. In ljubljen.

Tvoj trenutek.
Vse to si ti.

Manjka:
Njen trenutek. Vse , kar je ona.
Spiši si ga. Le za svoje oči, da boš lahko odgovoril na vprašanje:

Kdo je ona?
Slična tebi ali sedaj še bolj sebi ?! S čim in kdaj se ti je najbolj približala in kdaj oddaljila? In via versa.


Plastelin, ki pusti (moškemu in ženski), da ga oblikujeta po svoje je zakon. Je veza.….in najtežje je izdelati močan, trden in stabilen zakon, ki ga dotikanje »tujih rok« ne podre, ne umaže in ne oddalji.

Sprava: včeraj nekaj, danes vse.
Ločitev: še včeraj vse, danes nič.

Kje se je zalomilo in kdaj?
Najverjetneje že na samem začetku. Začetek je dobra preslikava konca. Pojdi na začetek in boš vedel, zakaj si prišel na konec.

Ni samo rdeča pentlja. Je tudi vozel. In sedaj, imata vozel, in čakata, da mine.Žalost. Slaba volja. Hlad. Dež. Sobota. Nedelja. Ponedeljek, torek, sreda, četrtek in, da pride tisti petek…. Ko bo padla odločitev…

Želim ti, zate pravo odločitev

in miren in topel večer!

Pn.
Sedem številčna kodaje zgolj spisek realnega/ objektivnega stanja-sebe, situacije, prostora, časa, želja, ciljev, možnosti, ki ga nato primerjaš s partnerjem.

PN.
Hvala lepa, za prisrčno pesmico. Sem jo shranila v svojo zbirko…:-)

Navedeno

zakaj?!

Tvoja največja potreba: Želim, da me razumeš. Razumi me. Rabim, želim nekoga, ki me razume. Čuti, skozi besede. Ve, kako je z menoj. In, ker me razumeš sem varen. Siguren. In ljubljen.

Se kar strinjam. Partnerko kjer se lahko odprem in sem to kar sem. Sem to, vse kar sem, brez strahu, da bi se mi to nekoč maščevalo, ker partnerka ne bi zares povedala stvari, ki jih zares misli, želi. (Tega zares niti ne pričakujem, ker vem, da ni 100% odprtosti, niti ne vemo kaj to je, ker se neprestano spreminjamo. Je pa skupna ljubezen, spoštovanje, zaupanje, ki ga oba negujeta in si ustvarita vareni pristan.)

Zadnjič sem napisal, da se mojega srca ne da streti. Motil sem se! Sem mislil, da sem močnejši. Srca ljudi se počasi kažejo in beseda, ki jo vidim je zlo, zloba. Zloba v srcih preostalih vpletenih ljudi.

Vse, kar se dogaja, lahko končam v trenutku, če grem proti temu kar verjamem. Če zavrnem prepričanja, vero, to, kar verjamem, da edino šteje v tem svetu. Ampak, kaj potem, kaj mi preostane?

Sem do sedaj vedno delal to, kar verjamem? Ne. Poizkušal sem, a mi ni vedno šlo, nisem imel te moči, nisem, kriv sem. Kdo pa to lahko? Zato pa imamo milost, odpuščanje. Si pa to neizmerno želim. In, kot sem napisal v tvoji temi. Tak tip moškega je možen le ob ženski, ki mu stoji ob strani. Moje razdvojeno srce, pri meni in pri njej, a ne skupaj. Dva koščka, ki bi morala biti eno. Njeno srce in moje srce, ki bi morala biti skupaj. Pa ne bijeta. Sprašujem se, če sploh kdaj sta, šele v tem tednu to spoznavam. Nisem vedel, res nisem vedel. To sem si vedno želel, zakaj bi se skrival, če je to, kar sem, vse, kar sem in imam? Kako naj dve srci postaneta eno, če je v enem srcu strah? Nisem imel strahu, imel sem zaupanje. Spoznavam resnico, boli, a me vseeno veseli, ker obstaja možnost. Po drugi strani pa... nimam več zaupanja in pridobil sem strah...

Tema.

moje mnenje je, da si izgubil sebe.

Jaz odnos ne pojmujem, da sta najini srci združeni v eno. Ne. Moje dela samostojno, njegovo dela samostojno. Trenutno (in z namero v daljno bodočnost) sva odločena, da bova drug drugemu sopotnika. Se imava rada, si pomagava...

ampak... je pa moj imel prebliske da imam drugega... nikoli... neutemeljeno z moje strani, šlo je le za rahli nesporazum v komunikaciji... sva razrešila.... ampak vsaketoliko časa pa čutim z njegove strani pritisk po kontroli. Če človek lahko kontrolira se bolje počuti... ampak zame to ni.... jaz (vsak) rabi svoj osebni prostor, svoj intimni prostor... saj ga podeliš tudi z tebi dragimi, ampak ne vedno... no, in ker je z svojimi strahovi, nezaupanjem hotel 1000% kontrolo nad mano, sem imela občutek, da me duši... da bom znorela, da nimam več lastne identitete ampak samo najino skupno, da nimam več lastnih odnosov (npr.prijateljic) ampak samo skupne... jaz pa imam potrebo po lastnem "zraku".
in sem mu povedala... da on 100% ne more vedet kaj se v men dogaja, pa tudi če mu jaz vse karte odprem, da tudi jaz zanj ne morem in tudi ne želim vedet vse - pravico ima do svojega intimnega prostora...
... skratka... če se ne bi umiril.... bi problem, napetost rastla do... - hočem reči, da dopuščam možnost pri tebi, da ni 3.osebe

Sem pa dolgo časa nazaj brala kako smo odvisni od odnosov, ker v biti ne vemo mi sami kaj smo. Kaj sem jaz? A sem jaz pol srca, ki išče drugo polovico?
in tako ne znamo prit do svojega bistva... bistva, kjer dojamemo, da smo mi mi - jaz samo jaz in kot taka popolna... ostalo so vse dodatki, spremljevalci ki zdaj so ali niso ob nas

in tudi jaz bi rekla:
"nikoli ne obžaluj preteklosti, preteklih odločitev. Sprejmi jih. Take so morale biti in nauči se iz njih!"
Srečno!

No, zgodba počasi dobiva zaključek.

miska223 - v najini zgodbi se je pojavila tretja oseba (je bila prisotna že preden sem opazil, da se nekaj dogaja), kar potrjujejo tudi fotografije, ki jih imam. Zanimivo, da je moja rekla celo, če imam dovoljenje njene sestre, ki je naredila slike, da jih shranim! Sicer na njih ni "varanja" temveč "druženje, obnašanje, dotiki", ki je bilo vedno rezervirano samo za naju. Moji se to sicer ne zdi nič čudnega in tega noče končati.

Kaj naj rečem, njeni družini se bo izgleda končno uresničila želja, da jo rešijo mene, ki ji bom uničil življenje. Njena sestra, njen brat in bratov prijatelj (tip o katerem pišem) so naredili odlično delo. Toliko zlobe na enem mestu v življenju še nisem srečal. Hecno mi je to, da sem tukaj "kriminalec" jaz, ker sem shranil slike, ki potrjujejo njeno "vezo" z omenjenim tipom. Ker nimam dovoljenja za slike. Hahahahahaha...

V bistvu pišem tole samo v vzpodbudo drugim, da ko vam intuicija govori, da partner "blodi", da je skoraj 100%, da je to res, če le niste že v osnovi ljubosumna oseba.

Vse lepo vam želim.

Vedno je tretja oseba. Vedno. Le da tega ne opazimo takrat ko je še čas, temveč ko nam telo že nori sto na uro. Telo ima intuicijo in potem svoj obrambni sistem preživetja. O tem bi lahko napisal knjigo.

Lp

Navedeno

obzorje
Vedno je tretja oseba. Vedno. Le da tega ne opazimo takrat ko je še čas, temveč ko nam telo že nori sto na uro. Telo ima intuicijo in potem svoj obrambni sistem preživetja. O tem bi lahko napisal knjigo.

Lp

Po mojem mnenju ni vedno tretja oseba. Kdaj "opaziš tretjo osebo"? Šele takrat, ko stvari v zvezi, ki jo imaš, niso v redu, drugače je tretja oseba čisto irelevantna, oziroma sploh ni tretja oseba...

Vsak, ki ti prečka cesto, ki te na določen način morda pogleda, je tretja oseba, ampak to samo zato, ker v zvezi, ki jo imaš, stvari ne štimajo. Tretja oseba ti samo pove, da v zvezi ni vse tako, kot si želiš...samo to je "sporočilo prihoda tretje osebe." Kaj bo pa oseba iz tega naredila, je pa že druga zgodba.

Ločena...

sem prebrala celotno temo..morm priznat da imam kar kocine pokonc. lepo da si se oglasil :)
zal mi je da se je tako izslo, vendar sedaj se bos lahko hitreje sprijaznil in koncno po tolikih mesecih pobral..in ko bos razmisljal pozitivno,se zamotil... bos sel lahko naprej in nase vlekel pozitivno... in da ves, tukaj nisi imel kaj ta storiti... tako se je razpletlo v njeni glavi.. sem bila s fantom 5let v zvezi in sem se marsikje nasla v napisanem, v razmisljanju... ampak kaj cs. life goes on.

Menepani, sta se potem ločila? Upam da je šlo vse dobro, in da ni bilo preveč stresno. Na nekem forumu sem zasledila en pregovor neke terapevtke, ki se mi je vtisnil v spomin: Nobena ljubezen ni večna, duše se srečujemo in ko se nimamo česa več naučiti drug od drugega, se razidemo.

@ ^.^
Res je, sedaj rabim samo čas, da "pridem k sebi" in ponovno zaživim.

@ Ssasha
Ja, pretekli teden so prišli papirji s sodišča, sedaj je uradno. Na začetku ločitve, ko je rekla, da se hoče ločit, je izgledalo, da bova ostala v prijateljskih odnosih. Se je pa kasneje celotna zadeva prelevila v poniževanje, žalitve in cuzanje vsega, kar lahko iztrži iz mene. No, sem vsaj spoznal kakšna oseba je, ko sem ji pustil, da počne karkoli hoče in zahteva, kar misli, da ji pripada.

Priznam pa, da bo sedaj veliko lažje iti naprej, ko je sama z dejanji v zadnjih dveh mesecih, potrdila določene stvari, ki jih prej nisem videl in sem se po pravici povedano "slepil".

Zadnja dva meseca mi je zastalo veliko stvari, ker je bilo vse skupaj dokaj naporno, doživljal sem ogromna čustvena nihanja. Sedaj, ko sem dobil papirje, grem pa s polno paro naprej na vseh področjih od športa, obnavljana stikov in druženja, poslovnih projektov do vseh ostalih ciljev, ki sem si jih zadal.

Znajo biti pa večeri kar naporni, včasih pogrešam koga za klepet, ki je dal podobno čez, da kakšno rečeš v sproščenem okolju z nekom, ki razume, da ločitev ni nekaj najlažjega za dat čez.

Živjo,

Navedeno

menepani
Znajo biti pa večeri kar naporni, včasih pogrešam koga za klepet, ki je dal podobno čez, da kakšno rečeš v sproščenem okolju z nekom, ki razume, da ločitev ni nekaj najlažjega za dat čez.

Boš že našel/spoznal koga/katero na MON-u in bosta potem usekala kakšno Skype avdio/video konferenco pa je. :D
Na primer.

˩Ƥ,
12тнƉИΔƧтяαи∂Δcтιʌɛ

(ɐןsǝ⊥ ɐןoʞıᴎ) ˙nɾıɔɐɹqıʌ ı nɾıɔuǝʌʞǝɹɟ nɾɐɯı ıɹɐʌʇs ǝʌS

Vedno na preži za:
http://med.over.net/forum5/read.php?63,8392456
http://med.over.net/forum5/read.php?63,8392503
http://med.over.net/forum5/read.php?63,8403628