Živjo,

imam zelo velik problem in zaradi tega že zelo obupana.

Imam 3 tedne staro punčko, ki se zelo histerično joka ko jo pristavim na dojko. noče se dojiti. ko pa ji dam stekleničko z nadomestnim mlekom, bi jo najraje pojedla tako ji paše. Probala sem že v sede in leže pa nič ne pomaga. So mogoče krivi nastavki, ki jih uporabljam zaradi vdrtih bradavic? ali je mogoče krivo to da sem imela carski rez in imam malo mleka? ob črpanju načrpam največ 40ml (obe skupaj)? Ali pa mogoče neznam, saj je to moj prvi otrok?

Hvala za pomoč.

Pozdravljeni, ninika13!

Vaša deklica je stara 3t, močno se upira in joka, ko jo pristavljate na dojko, čeprav razumem jo lahko pristavite, nato pa se začne jokati, s stekleničko pa ni težave. To zveni kot običajna sesalna zmeda, torej problem zna biti v tem, da deklica ne zmore ločiti med različnimi načini sesanja.

Kako pogosto se deklica hrani? Je ob tem, ko jo pristavite, že zelo lačna, je minilo dolgo časa? Jo prej previjete?

Najprej bi morda poskusili, če bo delovalo, da jo pristavite preden bo zelo lačna, ko bo aktivna, budna, umrijena, lahko tudi malo dremava, nekateri vseeno sesajo.

Potrebovala bi več podatkov za oceno situacije:
- lahko napišete porodno, najnižjo in zadnjo izmerjeno težo
- način hranjenja in približno koliko popije v 24h na steklenički, ali je tako že vse od začetka
- ali je kakšen uspešen podoj čez dan ali to sploh ni mogoče

Črpanje je priučena veščina, količina se poveča z nekaj prakse običajno, morda vam tudi ne uspe sprostiti izcejalnega refleksa, to je s črpalko včasih težko, lahko pomaga sprej, ki ga dobite na recept in se imenuje Syntocinon, vpihne se v nos tik pred črpanjem.

Nastavki včasih zmanjšajo sesalno zmedo, včasih jo povečajo, težko rečem. So bradavice vedno vdrte in nikoli ne izstopijo, tudi npr. ob stimulaciji ne, ob tuširanju s hladno vodo, ko vas zebe, ko stisnete okoli bradavice, da bi izstopila, ali se bradavice ugrezne ali izstopi? Ste imeli kakšno pomoč pri pristavljanju deklice?

Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org

Pozdravljeni!
Tudi jaz in moj 3tedne star sinko imava podobne težave. Zato bi napisala še njegove podatke o teži in Vas lepo prosila za kakšen nasvet.
Skratka,vse popolnoma isto kot ninika13, le, da ne uporabljam nastavkov za bradavice.
Torej, ko ga pristavim, začne histerično brcati, jokati, se upirati. Stekleničko z nadomestnim mlekom pa takoj spije... prav tako tudi jaz načrpam nekaj več kot 40ml pa še to ne vsakič.
Imela sem carski rez.
Porodna teža je bila 3700g, nato je v porodnišnici padel na 3460g(zato smo mu dajali dodatke že v porodnišnici in potem skoz naprej), nazadnje pa je patronažna sestra izmerila 3880g(to je bilo pred enim tednom).
V 24urah ima 6 obrokov po 90ml, dojim pa ga vsakič, nekaj malega spije, dokler se ne začne upirati.
Zdi se mi, da noben podoj ni uspešen...včasih sicer bolj mirno pije, se pa nikoli od tega dovolj ne napije, da bi bil vsaj malo sit.
Ali mi bo mleko prenehalo nastajati, če si bom črpala, on pa se ne bo hotel dojiti?
Lepo prosim za odgovor in se zahvaljujem!
Pozdrav!

Pozdravljeni, petrova!

Upam, da se je pri vas situacija že umirila in da ste našli kakšno dobro rešitev, kajti nič ni bolj napornega od poskusov hranjenja kričečega dojenčka. Vaš fantek je imel tedaj, ko ste mi pisali, kar precej majhno število hranjenj, zato sem pomislila, da huda lakota pred hranjenjem (če morda tudi dolgo spi, denimo) problem še povečuje. Priporočam, da podvojite število podojev ali da jih imate vsaj 8, če bi le šlo. Dojenje lahko izboljšujemo tudi v kasnejših tednih in mesecih, predvsem pa ga ponujamo, ko je otrok bolj umirjen in ni preveč lačen. Vedno najprej podojimo, če gre, in pri tem ponudimo obe dojki. Če otrok sprejme, ga lahko nosimo, podiramo kupček, previjemo... pa nato ponovno dojimo in to ponavljamo, dokler ne zaspi (pravimo, da z otrokom gnezdimo ali da ima aktivne ure, morda poskok v rasti, če se to dogaja ves dan). Lahko pa tudi ohranimo obroke s formulo kot prej, pa vmes dodatno za umiritev (dudo odstranimo, razen v krizah) ponujamo čim večkrat dojenje. S tem otroku omogočimo, da prek celega dneva pride do čim več mleka. Včasih dodatek lahko začnemo hitro opuščat, če se otrok strinja, da bo sprejel tako bistveno povečano število podojev, drugič pa je teže, če npr. otrok več odklanja ali zelo veliko spi.

Po čem sklepate o sitosti? Dojenčki so lahko čisto vredu dojeni, siti, lepo napredujejo, pa se še vedno želijo nekaj ur skupaj s krajšimi pavzami ves čas dojiti, nekateri se dojijo tudi 4, 5, 6 takih intenzivnih ur, nato pa sledi premor, ko padejo v globok spanec. Intenzivne ure izkoristimo, da se čim večkrat dojijo, saj ravno s tem omogočimo otroku dostop do več mleka in izboljšamo razmerje med materinim mlekom in dodatkom v prid prvemo. A počasi, postopma, brez ihte, treba je biti prepričan, da to otroku ustreza in da lepo napreduje.

Najlaže preprečite upad tvorbe mleka tako, da dojite čim večkrat, tudi če po kratek čas. Mleko vam ne bo kar prenehalo nastajati, je pa res, da črpalka včasih povleče manj mleka in da nekatere matere poročajo o tem, da teže sledijo otrokovim potrebam. Tudi s črpalko je recept isti - ko mati vidi, da bi morala iztisniti več, ker otrok več rabi, poskuša s podvojenimi črpanji simulirati večje povpraševanje, tako da dojke v dnevu do dveh tvorijo več mleka. Je pa, kot si predstavljate, to lahko časovno in fizično celo bolj naporno, kot če poskusimo dojenčka pristavljati večkrat in iskati tiste trenutke, ko bi se bil vendarle pripravljen pristaviti. Pri tem je urnik popolnoma nebistven oz. kvečjemu v napoto in oviro dobremu vzpostavljanju dojenja. Pri treh tednih se to namreč šele začne in ni razloga za obup. Veliko uspeha pri poskušanju in da bi se otrok dobro odzival na vaše pobude!

Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org

Podobne probleme sem imela jaz s svojo hčerko. Prvi otrok, prav tako rojena s CR (medenična vstava, preeklampsija; 2 tedna pred PDP), pri čemer se je mleko pričelo tvoriti šele po odpustu doma, med 4. in 5. dnem po porodu (v dojkah nisem čutila nobene napetosti, velikost je bila komaj kaj večja kot pred nosečnostjo (pa še to verjetno bolj na račun dodatne maščobe), je pa mleko pričelo počasi iztekati po kapljicah in malo se je čutilo, da so dojke nekoliko bolj trde). V porodnišnici sem poskušala s pristavljanjem, vendar se je šele 3. dan slučajno ugotovilo, da sploh še nimam mleka, in se hčerka seveda zelo muči, ko vsa lačna poskuša zagrabiti, a nič ne priteče ven. Tako je bila že od začetka na adaptiranem mleku, doma pa se je nadaljevalo silovito upiranje dojenju. Komaj kdaj je kakšen podoj uspel (če je bila mirna, si jo s pristavljanjem lahko dodobra razkuril), ker je zelo hitro postala vsa histerična in je nervozno iskala bradavico, potem pa jo precej hitro izpustila, čeprav je tam očitno počasi kapljalo mleko. Nastavki niso kaj prida pomagali (zdi se mi, da je bilo še slabše), z ročno črpalko pa sem načrpala izredno malo mleka (še približno 10 do 14 dni po porodu v 40 min z muko ca. 10 do 20 mL iz obeh dojk skupaj). Takrat sem v 2 do 3 tednih pač obupala nad dojenjem, ker sem si predvsem želela, da bi bila hčerka sita, ne pa sestradana in nervozna zaradi dojenja za vsako ceno. Mleko je samo od sebe popolnoma presahnilo (nobene potrebe po iztiskanju in črpanju). Tako zdaj že nekaj mesecev pridno konzumiramo Aptamil 1. :)

Zanima me, kaj bi mi vi takrat svetovali, da bi dojenje lahko steklo - predvsem, da vem za naprej. :) Ali je v primerih, ko se mleko še ni pričelo tvoriti, sploh smiselno pristavljati (sploh če to privede do razdraženosti dojenčka)? Meni se je takrat zdelo, da si je hčerka zapomnila, da iz dojk pač nič ne priteče, in da se mora upirati, da sploh pride do hrane. In je potem ohranila ta vzorec, čeprav je mleko že bilo prisotno (vprašanje je le, v kakšnih količinah). Če se mleko še ne tvori, ali se sploh daje kakšna zdravila za spodbuditev tvorbe (a la Tametil)? Meni v porodnišnici namreč niso dali nič, niti me ni o tem nihče povprašal/povedal. (Čeprav, resnici na ljubo, sem že med nosečnostjo in po porodu jemala veliko zdravil, zato me misel na še dodatne tablete ni preveč razveseljevala.) Ali bi stimulacija s črpalko sploh kaj pospešila pričetek nastajanja mleka? Ena od sester mi je takrat zatrdila, da to nima smisla.

Hvala za nasvete! :)

a.

Pozdravljeni, a.!

Žal mi je, da ste imeli tako naporen začetek in da se je deklica močno kregala na dojki, to zagotovo materi otežuje trud, da bi kaj spremenila. Vsekakor se strinjam z vami, da dojenje za vsako ceno ni ne mogoče in ne smiselno, o čemer smo že veliko pisali na teh povezavah.
Predčasno prenehanje dojenja:
http://med.over.net/forum5/read.php?46,4113019 (dojenje za vsako ceno?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4166535 (2m, občasno črpanje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981638 (boli, rada bi nehala)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5232456 (4m, še vedno hude bolečine)
http://med.over.net/forum5/read.php?1,4322033 (dojenje ni steklo, reševanje občutkov krivde)

Najprej bi vas vprašala vse o poteku poroda, jemanju zdravil v nosečnosti, spremembah dojk v nosečnosti, ali ste imeli kakšne hormonske težave kdajkoli ipd., da bi poskusila ugotoviti, v kolikšni meri je težava pri deklici in v kolikšni je morda lahko tudi vas. Poglejte prosim tukaj, kaj vse lahko vpliva na obeh straneh. Ni mleka? - Kako ugotoviti, ali je težava pri mamici ali pri otroku:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6266526,6274576#msg-6274576 (glavna vprašanja)

Nikakor ne bi avtomatično priporočila, da vam kdo predpiše Tametil, saj je Tametil običajno lahko le majhna pomoč pri celi zadevi, ne more pa nadomestiti stimulacije dojke, če stimulacija zaradi enega ali drugega razloga ni ustrezna.

Nič posebnega ni, da tretji dan po porodu še ni prišlo do tvorbe mleka, saj imajo matere mlezivo lahko normalno od dva do pet dni, običajno pa mleko začne nadomeščati tvorbo mleziva nekje 3.-4. dan. Nekatere matere zaznajo naval, druge ne. Veliko pomembnejše od teh občutkov v dojki je to, v kakšnem stanju je otrok: ali je bruhal plodovnico, ali je zdrav, ali je zlateničen, ali zelo veliko spi, ali je letargičen, koliko je izgubil na teži od porodne teže.... Domnevam, da je bila deklica v taki situaciji, da ni mogla sama do dovolj mleka (kakršnikoli so že bili vzroki) in da je, tako kot ste napisali, nujno potrebovala dohranjevanje.

Če bi imeli možnost in če bi to delovalo, bi vam tedaj morda lahko priporočila dohranjevanje povsem brez stekleničke, z drugimi načini, ki ne povzročajo sesalne zmede. Nekateri dojenčki namreč že po prvi steklenički ali v nekaj dneh razvijejo močno sesalno zmedo. Drugačno dohranjevanje šibkega novorojenčka – brez umetnih bradavic in sesalne zmede:
http://www.breastfeeding.org/articles/cup.html (lonček)
http://www.askdrsears.com/html/2/T026000.asp (alternative steklenički)
http://www.breastfeeding.asn.au/bfinfo/cupfeeding.html (lonček +foto)
http://www.ccmckids.org/programs/breastfeeding_cupfeeding.asp (lonček +foto)
http://www.amedababy.com/product/6-10075-17246-7.html (primer lončka za novorojenčka)
http://www.foleycup.com/index.htm (primer lončka za novorojenčka)
http://www.kellymom.com/bf/pumping/alternative-feeding.html (kliknite »cup feeding video« in »soft-feeder instructions«)

Predvsem običajno otroku dojke ne ponujamo, ko je hudo lačen in zaradi tega zelo nemiren. Dojenja ga učimo kasneje, ko se je že vsaj delno nahranil oz. ko ima več budnih obdobij in se hrani lahko večkrat po malo. ALi tudi le za cartanje, umirjanje. Nekateri dojenčki to sprejmejo, drugi pa ne.

Povsem razumem težko situacijo, ko ste se s črpalko zelo trudili in niste mogli iztisniti veliko mleka. Črpalka včasih slabo stimulira živčne končiče na dojki, saj je umetna naprava, matere pa smo občutljive predvsem na drugačne stimuluse. Včasih bolje deluje iztiskanje z roko, če pri tem uporabimo pravilno tehniko. Drugič tudi to mamico dodatno utruja in se odloči, da iztiskanje prav pogosto v dani situaciji ni mogoče. Nekatere matere s pogostim, vendar kratkotrajnim iztiskanjem mleka, npr. vsaj 5-krat na dan, bolje pa 8-krat po 10min na vsaki dojki ali z menjavanjem dojk na 5min, v nekaj dneh lahko ustvarijo boljšo tvorbo mleka. Zelo je odvisno od ženske, pa tudi od kakovosti črpalke. Ponavadi so električne črpalke, posebej tiste, ki pred iztisom dojko tudi masirajo, bistveno učinkovitejše.

Ne morem vam zatrditi, da bi dojenje steklo, je pa včasih taka analiza za naj dobrodošla predvsem s tega vidika, da veste, denimo, kaj bi naredili, če bi bili še enkrat v podobni situaciji. Običajno matere razmišljajo o tem, ali bi bilo mogoče karkoli spremeniti pri samem porodu, kar je ponavadi zelo težko načrtovati in večina mamic ve, da so bili postopki, četudi so bili morda v nasprotju z dobrim dojenjem, tedaj potrebni za varnost otroka in matere. Zato se matere, ki so imele za sabo težke začetke z vzpostavljanjem dojenja, pri naslednjem porodu običajno v večji meri odločajo, da bodo takoj v prvih urah po porodu poiskale pomoč usposobljenih laktacijskih svetovalcev (z nazivi IBCLC) v porodnišnici ali pokličejo svetovalko LLL po telefonu tudi že iz porodnišnice.

"Takrat sem v 2 do 3 tednih pač obupala nad dojenjem, ker sem si predvsem želela, da bi bila hčerka sita, ne pa sestradana in nervozna zaradi dojenja za vsako ceno."
***To je povsem razumljivo.

"Ali je v primerih, ko se mleko še ni pričelo tvoriti, sploh smiselno pristavljati (sploh če to privede do razdraženosti dojenčka)? "
***Dojenčka je smiselno pristavljati še posebej v eni uri po porodu oz. v prvi uri po tem, ko se mati zbudi po CR ali ko sta mati in otrok najhitreje lahko prvič skupaj. Prve dni priporočamo pogosto pristavljanje, tudi zbujanje otroka, idealno bi bilo, da vsakih nekaj ur dobi malo kolostruma (merilo ga v kapljicah oz. čajnih žličkah). Kadar otrok preveč spi in ga ni mogoče pristaviti, je dobro, da se čim prej posvetujemo o vzroku za težave. Aktiven donošen zdrav novorojenček, na katerega niso negativno vplivale porodne okoliščine ali druge, morda zdravstvene težave, bo pogosto buden in verjetno ne bo spal več kot 3-4h v kosu. Če se je že tedaj vaša deklica kregala na dojki, je s tem signalizirala neko svojo težavo. Lahko bi bila povezana s porodom, npr. vpliv zdravil, analgetikov, anestetikov, protibolečinskih injekcij, manjših poškodb pri porodu (npr. hematom, bolečina v glavici ali ključnici ipd., če ste prej tudi intenzivneje rojevali in imeli izhodni CR). Lahko bi bila povezana tudi s težavami pri pristavljanju, pri čemer mamica sama to razmeroma težko ugotovi in potrebuje večjo pozornost strokovnjaka za dojenje, ki ji lahko večkrat zapored skrbno in pozorno pomaga pristavljati otroka in ugotoviti, kaj je narobe, da se več joka, kot bi pričakovali.

"Meni se je takrat zdelo, da si je hčerka zapomnila, da iz dojk pač nič ne priteče, in da se mora upirati, da sploh pride do hrane."
***Da, to je mogoče od prve uporabe stekleničke dalje, saj otrok zelo hitro ugotovi, kje bolje teče. Temu pravimo sesalna zmeda in je lahko različno intenzivna.

"Če se mleko še ne tvori, ali se sploh daje kakšna zdravila za spodbuditev tvorbe (a la Tametil)? Meni v porodnišnici namreč niso dali nič, niti me ni o tem nihče povprašal/povedal. (Čeprav, resnici na ljubo, sem že med nosečnostjo in po porodu jemala veliko zdravil, zato me misel na še dodatne tablete ni preveč razveseljevala.)"
***Ja, včasih se spodbuja s Tametilom, vendar ne nujno, kot sem že napisala. Podobno bi lahko deloval npr. čaj za dojenje, poseben, z grškim senom. Bolj bi me zanimalo, katera zdravila in za kakšne težave ste jih jemalo v nosečnosti, morda je tukaj kakšna povezava s težavami.

"Ali bi stimulacija s črpalko sploh kaj pospešila pričetek nastajanja mleka? Ena od sester mi je takrat zatrdila, da to nima smisla."
***Odgovor me je začudil, kajti porodnišnične črpalke so zelo zmogljive, električne, črpajo na obeh dojkah hkrati. Ja, to bi lahko bila dobra dodatna stimulacija, seveda pa je veliko veliko odvisno tudi od tega, kako ste se vi tedaj počutili, ali ste bili sploh v stanju, da bi šli parkrat na dan v laktarij iztiskat mleko, ali ste imeli toliko moči in ali bi imeli tam pomoč, ki bi jo verjetno vsaj enkrat kar potrebovali. Črpanje je veščina, ki jo mamica pridobi.

Prepričana sem, da ste v danih razmerah nardili največ, kar ste zmogli in da ste zelo skrbna mamica. Če boste potrebovali pomoč kdaj ksneje in vas bodo te izkušnje skrbele, pa vam lahko svetovalke LLL pomagamo narediti načrt, kako ravnati glede na preteklo situacijo. K sreči pa se ponavadi tako ali tako izkaže, da se dojenčki odzivajo zelo različno, tudi če je poporodna situacija skoraj enaka.

Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org

Najlepša hvala za tako obširen odgovor! :)

Da kar odgovorim na vaša vprašanja:

Porod je bil elektivni CR (brez poskusa vaginalnega poroda, saj tudi nisem imela (pravih) popadkov) 2 tedna pred PDP zaradi medenične vstave in preeklampsije (otekanje, visok tlak, na koncu še proteinurija). Potekal je v splošni anesteziji, tako da sem po njem le za kratek čas imela stik s svojo hčerko, saj sem hitro zaspala nazaj, naslednjič pa sem jo dobila k sebi naslednji dan. Po CR sem za lajšanje bolečin dobila analgetike (najprej IV, nato tablete Nalgesina in Dalerona), poleg tega pa še metildopo za zniževanje pritiska in injekcije Fragmina proti nastajanju krvnih strdkov. Na oddelku za intenzivno nego se mi je precej spalo (in v pokončnem položaju tudi nekoliko vrtelo in bilo slabo), po premestitvi v običajno sobo pa se mi je malo vrtelo (oziroma, bolje rečeno, sem imela občutek rahle »zadetosti«), verjetno tako zaradi analgetikov kot tudi (predvsem) metildope. Ja, verjetno bi res imela nekaj težav ob pogostem obiskovanju laktarija. Po prihodu domov sem približno še en teden jemala metildopo, ker se tlak še ni dovolj znižal, poleg tega pa sem približno teden ali dva po porodu kakih 10 dni jemala še Amoksiklav zaradi suma na okužbo (manifestacija v obliki nenadne mrzlice), kot spremljajočo terapijo pa še Canesten (vaginalete in krema).

Hčerka (47 cm, 2910 g; mislim, da je bila minimalna masa 2735 g; po odpustu (masa večja od minimalne) je šla masa še malo dol, nato pa se je trend obrnil) ni imela težav (razen toksičnega eritema), tudi zlatenice ne. Mislim, da je tudi ne bi mogla označiti za letargično. Čeprav je pa ob steklenički relativno hitro zaspala, vendar se je zgodilo, da se je potem še enkrat zbudila in zahtevala novo porcijo, nato pa zopet zaspala za nekoliko dlje. Prvo noč doma je že spala v kosu približno 4 do 5 ur, vendar se je potem to uredilo in se je zbujala pogosteje. Sicer je še vedno dokaj hitro zaspala, vendar se je strategija hranjenje-previjanje s posledičnim bujenjem-hranjenje izkazala za uspešno. Skoraj vedno sem hčerko poskušala pristaviti pred hranjenjem s stekleničko. Ne vem pa, kakšno je bilo njeno obnašanje ob hranjenju nekaj časa po porodu, ker so jo hranili ločeno na oddelku. Kolikor se spomnim, se je mogoče ob prvem pristavljanju naslednji dan po porodu še kolikor toliko prisesala, nato pa je šlo vedno bolj navzdol.

Hormonskih težav nimam (vsaj ne vem za to), v nosečnosti pa so bile dojke na začetku relativno občutljive, kolobarja sta potemnela (pravzaprav so se poleg tega na areolah pojavile temno rjave nekoliko dvignjene ploščate pege), v nosečnosti in po porodu pa so se dojke le nekoliko povečale. Naj omenim, da so drugače moje dojke v precejšnjem disproporcu z mojo postavo, saj sem pred in med nosečnostjo ter po porodu (sedaj ITM 29) nosila nedrček velikosti 85A. Ob naraščanju mase med nosečnostjo (in sedaj, ko imam še vedno nekaj kg več kot pred nosečnostjo) bi se kvečjemu mogoče bolj prilegal kakšen z večjim podprsnim obsegom, in sicer samo zaradi stiskanja pod prsmi, kajti košarica je (bila) po velikosti ustrezna. Ob ogledu strani http://www.007b.com/breast_size_breastfeeding.php in http://diaryofalactationfailure.blogspot.com/2011/12/many-faces-well-not-faces-of-igt.html se mi vedno bolj zdi, da bi znala spadati med ženske s t. i. hipoplastičnimi dojkami, kjer naj bi se pogosteje pojavil problem z laktacijo po porodu. Sicer nisem ravno tako ekstremen primer kot nekateri tam, ampak se pa vseeno prepoznam v osnovni obliki in velikih »oteklih« bradavicah. Kaj menite o tam omenjenih metodah spodbujanja laktacije s progesteronom že med nosečnostjo? Ali se take dojke pri nas sploh (uradno) diagnosticira? Verjetno predstavlja problem pri pristavljanju tudi tista »oteklost« bradavic; je pa nekoliko lažje, če se le-te uspejo nekoliko skrčiti, vendar se po izkušnjah sodeč med dojenjem tudi relativno hitro spravijo nazaj v prvotno obliko. Sicer so se mi dojke takrat, ko se je očitno le začelo tvoriti mleko (vidne kapljice), zdele nekoliko trše. V primeru, da je hčerka nekaj dlje zdržala na dojki (zelo redko), se mi je zdelo, da so postale mehkejše. Kljub temu se mi ne zdi, da je hčerka po »izpraznitvi dojke« popila kaj manj AM kot običajno. Prav tako nisem slišala kakega glasnejšega požiranja.
Med nosečnostjo sem jemala Efloran/metronidazol vag. globule, Amoksiklav, Canesten (vaginalete in krema), Gyno-Daktarin (vag. globule), Vagisan (vag. globule), Buscopan in od začetka 8. meseca (vendar ne čisto do konca) metildopo (mislim, da je to vse, če ne štejem Femibiona ter Mg in Ca šumečih tablet :) ) – torej zaradi neravnovesja v flori nožnice, lažnih popadkov in visokega krvnega tlaka, zaradi katerega sem od začetka 8. meseca bila tudi na neslani dieti.

Na oddelku za intenzivno nego nisem ravno pogosto dobila hčerke (sicer sem večinoma spala, to je res), kasneje na običajnem oddelku pa se je čas s hčerko seveda podaljševal. Rekla bi, da je bil eden od razlogov za težavno pristavljanje tudi ležeči položaj. Namreč zaradi majhnosti dojk sem jih zelo težko spravila iz tiste halje z V-izrezom, ob ležanju pa je blago ves čas sililo navzgor in vedno bolj zakrivalo bradavico, tako da sem poleg držanja hčerke in dojke morala paziti še na to (ob tem, da sem zelo težko vizualno spremljala dogajanje, ker je bilo to tako blizu mojemu trupu). Težave s haljo bi verjetno rešilo to, da bi jo slekla, vendar si to zelo težko predstavljam v sobi v prisotnosti drugih ljudi (sploh ob obiskih). Vsekakor bi nama s hčerko koristilo več pomoči in nasvetov, kot sva jih bili deležni v porodnišnici.

Za naprej se bom pozanimala o dohranjevanju brez stekleničke (drugače nekaj navedenih povezav ne deluje?), ker je (med drugim) očitno res prišlo do sesalne zmede. Bom pa tudi bolje vedela, kako postopati v primeru težav: katera vprašanja (se) spraševati in na koga se obrniti po pomoč. :)

Hvala za odgovor! In se opravičujem za dolžino, ampak vidim, da je težko krajše zapisati vsa opažanja in razmišljanja. :)

a.

Če napišem še nekaj komentarjev na vaše dodane podatke...

Pri elektivnem CR je vpliv na otroka praviloma predvsem v teh smereh:
- možno je, da vaša deklica še ni bil apopolnoma pripravljena na življenje zunaj maternice, zato lahko rabi več časa, da se prilagodi in v tem času ima lahko nekatere težave s sesanjem in druge vrste težav, ki vplivajo na dobro dojenje, sem sodi tudi večja zaspanost otroka, šibkejše prisesavanje itd.
- verjetno je, da je bila vaša deklica pri sproženem porodu pod bistvenim vplivom umetnih popadkov, ki na dojenčka lahko vplivajo na več načinov, med drugim umetni popadki bolj utrudijo otroka, lahko je zaradi tega po porodu razdražljiv, lahko mu povzročijo več stresa, tudi nekoliko večjo dihalno stisko ipd.. Če želite o tem več informacij, sporočite.
- zaradi anestezije je otrok lahko manj odzive, več lahko spi, moteno je lahko prisesavanje ali aktivno sesanje idr., posebej prve dni, ne zgodi pa se to vedno v intenzivni obliki in je vpliv lahko različen od situacije do situacije

Seveda pa, kot sva že ugotovili, pri tem niste imeli izbire, saj je bilo porod treba sprožiti zaradi zdravstvenih razlogov.

Popolnoma razumljivo je, da bi se pri vaju vzpostavljanje dojenja začelo šele naslednji dan, ko ste bili že budni in ste zmogli imeti deklico pri sebi, vendar tudi v takem primeru priporočamo, da mati pridobi redno pomoč laktacijskega svetovalca ali skrbne sestre v porodnišnici, ki bi lahko pomagala pri vsakem pristavljanju in ki bi lahko opazovala, ali otrok - zaradi okoliščin poroda - resnično aktivno in dobro vleče, če pa ne, pa bi vam morda lahko pomagala pri napotkih za iztis mleziva/mleka in pri dohranjevanju brez sesalne zmede. Pogosto prve dni sploh ni nujo niti potovati sem in tja do laktarija. Morda lahko porodnišnica ponudi ročno črpalko, morda vas lahko naučijo masaže dojk in ustreznega iztiskanja mleziva/mleka kar na žličko, doziranja večkrat po majhne količine v otrokova usteca, lahko z žličko ali brizgo. Ne gre namreč za to, da otrok prve dni dobiva kakšne "obroke", ki jih lahko količinsko merimo, ampak za to, da se otroka pristavlja, da se dojki stiska, ko je otrok že pravilno pristavljen, torej neposredno dojenčku v usta, da se večkrat po malo dozira notroku v usteca ekaj mleka, lahko vsakih 5-10min, ko je mamica budna in zmore, in ne glede na to, ali otrok spi in je preutrujen za pristavljanje na dojko. Če materi nekdo pokaže, kako otroku lahko doziramo mleko po kapljicah v polsnu, čisto počasi, v kotiček ustec skozi brizgo (brez igle seveda), med tem ko otroka držimo v pridvignjenem položaju in pazimo, da se mu ne bo zaletelo, lahko pogosto preprečimo prekomerno izgubo teže in poskrbimo, da dojenček čim prej začne odvajati mekonij, to dvoje pa je za začetek vsekakor ključno.

Pomislila sem, da bi se deklica lahko kregala mogoče nekoliko tudi zaradi vpliva zdravil, npr. antibiotiki lahko vplivajo nekoliko tudi na otrokovo delovanje črevesja in na počutje.

Ja, verjetno je deklica že v porodnišnici dobila zelo dober občutek za lakoto, zahtevala je mleko in vedela je, kako ga bo najhitreje dobila, posebej če je dolgo spala. V takih situacijah mi je vedno žal, da naše porodnišnice ne uporabljajo drugih metod za dohranjevanje brez sesalne zmede, npr. lončkov, saj glavne težave nastanejo neredko prav tukaj.

Občutljivost dojk in potemnitev kolobarjev kaže, da se je z vašimi dojkami v nosečnosti nekaj dogajalo. Pri materah s primarno nezmožnostjo laktacije so ti znaki neredno povsem odsotni. Oblika dojk (tubularne dojke) so včasih lahko eden od znakov, da gre za to težavo, vendar je po drugi strani vrsta mater, ki bi svoje dojke opisale kot take, pa je bilo dojenje vredu. Običajno je na mestu skrbno opazovanje dojenja pri naslednjem otroku, če se posumi, da bi težava lahko bila pri materi. Ker se dojke (žlezno tkivo, vodi) v vsaki nosečnosti dodatno razvijejo in to poztivino vpliva na zmožnost uspešnega dojenja, tudi zaradi tega ne moremo napovedati, kako bo lahko prišel do mleka naslednji otrok. Če pa so bili zraven v prvo še medicinski posegi, tako kot pri vas, z veliko zdravili, analgetiki..., pa je seveda izjemno težko reči, kaj točno je zaradi vplivov poroda in kaj ne. Takih dojk se praviloma ne diagnosticira, kvečjemu naknadno, ko je bilo npr. pri porodu vse vredu, ko je bil otrok aktiven, ko je mati imela dobro laktacijsko svetovalsko pomoč, ko se je otrok dojil pogosto in je bilo dojenje videti učinkovito... v takih primerih nato nekatere matere poskusijo dobiti dodatna mnenja o delovanju žleznega tkiva v dojkah in se diagnosticira težava pri materi. Noben strokovnjak zaradi zgoraj opisanih zadržkov vnaprej verjetno ne bo mogel niti želel napovedovati razplet dojenja, ker bi bilo to nekoliko neodgovorno.

Predlagam, da preberete tudi te povezave, ste pozorni na to, ali bo otrok napredoval oz. se dojil pogosto in tako, da ne bo izgubil več kot 10% porodne teže, vendar lahko začnete dojenje tako, kot bi ga začeli, če vsega tega ne bi vedeli. Možni razlogi za primarno nedelovanje oz. nezadostno delovanje laktacije:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4221940,4222988#msg-4222988 (primeri)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=578&t=578 (ni bilo mleka, se splača dojiti v drugo?)

Prinesite v porodnišnico morda kar nekaj svojih domačih pižamo in povejte osebju, da želite nositi to, ker ste imeli prvič velike težave s temi srajcami. Ne vprašajte, če smete, enostavno ne vidim problema v tem.

Ali bi lahko imeli v polležečem položaju, z dobro podprtimi rameni in hrbtom, otroka na trebuhu, kot za kengurujčkanje ali bi bil ta položaj za vas boleč? Morda bi tako še najlaže pristavljali. Glavica pride do dojke, otrok se prisesa od spodaj, z desne, leve, kakorkoli vam ustreza. Na rob si morda lahko nastavite odejo ali dodatno blazino, da sta roki više, otroka pa do ramen zadelate z odejo, da ne bi kam zdrsnil.

Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org

Pozdravljeni,

upam, da se odgovarjate na vprasanja. Sama imam podoben problem vendar vec njih skupaj.
Imam dojencka starega dva meseca in sem ze skoraj prenehala z dojenjem. V porodnisnici sva se dojila lepo vendar po besedah sester predolgo, skupaj eno uro nato je zaspal za eno uro in potem spet enako. Je bil velik zaspancek, vendar sem ga znala budit saj sem imela podobno tezavo s prvorojenko. Tako sva se v porodnisnici skos dojila da sva lahko le sla domov, saj ni dosti pridobival na tezi.
Drugi problem je bil, da ena dojka ne proizvaja toliko kot druga in ne morem iscrpat kaj dosti iz nje tudi dojencek ne-izpraznila sem jo samo s pomocjo kapljic za v nos ( to zgleda recimo tako da je ena dojka stevilka D druga pa A ) Ponujala sem obe dojki prvo tisto s katero so tezave nato drugo iz katere se je najedel, vendar sem morala vedno se dodati vsaj 40-60ml umetnega mleka ( to je bilo doma v porodnisnici sva pac vsako drugo uro dojila)
Tretji problem pa je da je zacel zavracat dojko oz se jezit ob dojenju. Prvo pri tisti dojki s katero so tezave- razumljivo saj ni mogel povleci kaj dosti ven. No ko sem se sprijaznala, da bom pac dojila samo na eno dojko se je pojavil se en problem. Zacel se je jeziti na drugo dojko. Ta je proizvajala veliko mleka ( in ga se ceprav ze nekaj dni dojim samo 1x ponoc) Mleko ga zaliva in se mu zaletava-tako da ne more do sape, se jezi, rine in joce. Mu podrem kupcka in potem spet enako...
Tudi ce mu dam dojko med spanjem se mu vedno zaleti, ne vem kako je to mozno, da toliko mleko hitro tece al kaj?? Res ne razumem, po flaski pa ni tezav.
Moram omenit da je to moj drugi otrok. Pri puncki sem imela isto tezavo z dojko vendar sva uspesno dojili dobrih 6 mesecev in se kaksen mesec izcrpavanja. Sem ji tudi dodajala um.mleko vendar samo 1ali 2x npr. zvecer amak kot cel obrok (in ne prvo obe dojki nato + dodatek).
Menim da bi se mleko zacelo ponovno proizvajati ce bi bila dovolj vztrajna vendar ne vem kako naj resim problem z zaletavanjem in upiranjem dojencka?