Živjo! Sem nova tukaj. Stara sem 45 let, prenažiram se čist preveč, migam skoraj nič, posledično se moja teža že približuje stotki, jaz pa sem vsa nesrečna in čedalje bolj obupana. Začela sem se izogibat družbi, ker me je sram, ker nimam kaj oblečt … medtem ko življenje teče mimo in mi vse uhaja iz rok. In zdaj imam tega res, res, RES zadost in sem sklenila končno nekaj narest zase.
Za začetek bom naredila križ čez junk food in se potrudila bolj zdravo jest. Dolgoročno pa bi se rada znebila kakih 30 kil. Kar najbrž ne bo lahko, ker sem s hrano hudo zasvojena. Zelo bi bila vesela kakšne sorodne duše, ki se podaja na podobno pot, za medsebojno podporo – takole online ali pa morda tudi na kakšni kavici ali sprehodu. Prosim, javite se, skupaj nam bo morda lažje.

od kod pa si?....

Ah, saj res: Ljubljana :)

Živjo! Zadnje dni se kar držim: redni obroki in bolj zdrava hrana ... Nisem zares lačna, ampak vseeno praktično ves čas hlepim po piškotih in pomfriju in podobnih mašilih. Raztresti se poskušam tudi z iskanjem informacij o motnjah hranjenja in hujšanju ... Predvsem pa o osebnih izkušnjah ljudi, ki jim je že uspelo ali pa ki so na dobri poti. Pomaga tudi občutek, da nisi sam v tem ...
Na spletu sem zasledila, da pri nas obstaja pa skupin za samopoč pri motnjah hranjenja: svetovalnica Muza in OA (Overeaters Anonymous). Ali pa morda obstaja kaj podobnega v okviru posameznih zdravstvenih domov? Ali ima ma kdo tu kakšne izkušnje s tovrstnimi skupinami? Hvala že vnaprej za vsako informacijo!

Soseda je njegova zdravnica napotila v skupino za hujšanje v ZD. Menda so v Šiški, Bežigradu,... ker si iz Lj verjtno ne boš imela težav z oddaljenostjo. Mislim da je dovolj, da greš k zdravniku, se pomeniš in te na osnovi tvoje kartoteke vključijo v brezplačno delavnico. Je pa samo enkrat na teden, vmes pa delaš sama, oz boš pisala na forum, kako ti uspeva. tudi to nekaj.
Veliko uspehov še naprej

Kaven, najlepša hvala! :)
S svojo zdravnico sem pred časom že govorila o tem. Takrat me je poslala k psihiatrinji, ki mi je predpisala antidepresive, ki naj bi pomagali tudi tudi pri obsesivno kompulzivnih motnjah, kot je prisilno prenajedanje, in to je bilo vse.

Verjetno moraš vztrajati, ali pa najprej kar sama pokliči v ZD, potem pa ukrepaj naprej.

POZDRAVLJENA LIRA!
Evo, jaz se ti pridružujem. Tudi jaz bi morala do idealne teže shujšati 30kg, ampak bo dovolj že 20kg. :) Kot tudi ti sem tudi jaz začela bolj zdravo jesti in se gibati. Začela sem v ponedeljek in zato se bom tudi vsak ponedeljek tehtala. Če želiš, si lahko vsak dan napiševa/ napišemo kakšno vzpodbudno besedo. Se tipkamo ;)
Majaaa

Maja, to bi bilo super!!! :) Si mi prav polepšala tole jutro.

Jaz sem začela v nedeljo, vzdržala štiri dni, potem pa mi je včeraj zvečer vse padlo dol, in sem spet navalila na hrano: en sendvič, pa kos čokolade, pa celo vrečko čipsa, potem normalno večerjo, pa še ogromno sadno kupo s smetano ... Tako to zgleda pri meni, da se v eni uri nabašem, kolikor gre. Kar ne morem nehat, čeprav mi sploh ni več fajn. In potem se počutim tako prekleto prazno in krivo ... Skoraj sem že vrgla puško v koruzo (kot že tolikokrat doslej) in danes za zajtrk pred službo pojedla dva kosa belega kruha s pašteto. Med odmorom za malico pa sem našla tvoje sporočilo. :) In ostala pri jabolku.

Kaven, hvala še enkrat.

No potem sva pa zmenjeni :) Jaz se bom na tem forumu oglasila vsak dan in če bo potrebno si bova dajali " brce v tazadnjo". Veš tudi jaz sem imela v preteklosti takšne dneve in ker sem se sekirala sem še bolj jedla, zato sem vesela za tisto jabolko in da nisi pojedla kaj redilnega. Zdaj pa glavo gor pa naprej!!!! :) Na kakšen način pa se gibaš?
LP

Si morda poskusila bel kruh zamenajti s črnim, bele testenine s polnozrnatimi,....meni najprej niso šle dol, potem sem opazila, da kljub temu, da manj pojem, enostano nisem lačna, torej mi ni treba jesti še in še.
Poskusi s kakšnimi podobnimi triki. Spodbudo dobiš pa tukaj.

Liraaa!!!
No evo pa smo spet na začetku. Danes sem bila namreč povabljena na fešto kjer sem pojedla ... uf preveč. Novi načrt je jutri iti spet od začetka in zato se bom tudi jutri ponovno stehtala. Torej tehtanje bo od zdaj naprej vsako soboto.
LP

Majaaa, zmenjeno. :) Tudi jaz se bom oglašala vsak dan. Danes sem potem jedla normalno (kosilo, malica, večerja), ne ravno dietno, ampak prenajedala se pa tudi nisem, kar je glede na včeraj kar uspeh. Hvala za spodbudne besede. :) Gibam se pa kompletno premalo. Nekaj malega v službi in ob običajnem gospodinjstvu. Ja, saj vem ... Shame on me.

Kaven, ja, bel kruh bom kar črtala z jedilnika. Polnozrnatih testenin pa, priznam, nisem še nikoli poskusila. Je res taka razlika, da bolj nasitijo?

Ojoj majaaa, šele zdaj sem opazila tvoje zadnje sporočilo. Očitno sva sočasno pisali sem gor.
Hja, torej zate velja isto, kar si rekla meni popoldne: Ne se preveč sekirat. Čeprav je občutek tak, nisi na začetku, samo zdrsnilo ti je. Kar lepo glavo gor. Jutri je nov dan. :) Če ga boš še naprej lomila, te bom pa kar zbrcala. :))

Dobro jutro!
Evo jaz sem pojedla zajterk in počutim se že bolje, tako da gremo danes naprej. Aha pa še popravek: shujšati bi morala nekje 20kg in ne 30kg, ker imam okoli 73kg ( točno težo sporočim zvečer), torej, če bi shujšala 30kg bi bila pa že okostnjak :D Če bi imela 55 kg bi bilo pa že zeloooo lepooooo glede na to da sem bolj majhna.
Hvala ti za vspodbudne besede in ja, če bo potrebno me kar zbrcaj! :)
LP

Maja in Lira,

a se vama lahko pridružim?
Sem iz okolice Ljubljane. Že celo življenje sem tako nad zgornjo mejo. Se tudi jaz zadnja leta približujem stotki, tako da treba bo nekaj narediti.
Jaz sem začela bolj zdravo jesti 1. 3. Moja največja težava je VEČERJA. Cel dan mi nekako uspeva, zvečer ko pa otroci zaspijo pa navali na hladilnik, kotne omarice s sladkarijami...
Od 1.3. sem sicer shujšala 2 kg, ampak izključno in samo sem zdržala brez večerij. Jem ob 18.00 najkasneje pol pa nič več. Pa migat. Mene najbolj baše čas, ker pri treh mulcih je to malo težko. Enkrat ima eden nekaj, drugič drug, pa služba itd...
Ampak se potrudim, vsaj pol ure hitrega sprehoda vsak drugi dan. Ob vikendih pa osvajamo nižjeležeče vrhove v okolici Lj.
Sicer sem že velikokrat shujšala kako kilco, ampak mi zmanjka motivacije.
Rabim nekoga, ki bi me brcal v rit. Tako da mogoče si lahko med seboj na forumu malo pomagamo in se malo pojokcamo :))))
Pa še to, stara sem 37 let..
Lepo soboto vama želim
Petra

POZDRAVLJENI!
Petra seveda, da lahko. Več nas bo, bolje bo.
No jaz sem pa imela danes dopoldan frizerja in ko sem prišla domov smo imeli kosilo potem sem pomila posodo in že je polovico dneva zamano. V drugi polovici dneva pa bo potrebno malce potelovadit in pospravit, joj kako gre hitro. 1 2 3 in že bo ponedeljek.
Se oglasim še zvečer, ko se bom stehtala. Sporočim kje sem.
LP

DOBER VEČER!
Evo me ravno s tehtanja. Tehtnica je namerila okroglih 73kg.
Kako pa sta kaj vidve preživeli dan?
LP

Petra, super da si se nama pridružila!!! In čestitke za prvi dve kili! :)

Maja, čez dan je bilo vse lepo in prav, zvečer pa so prišli obiski in ... prvi dve uri sem se ob obloženi mizi še držala, potem pa me je zmamilo in sem spet pojedla preveč. Mah, sploh ne bom komentirala. Zdaj se počutim prav bedno. In grem samo še spat. Jutri pa bom resno razmislila, kako naprej.

Lahko noč obema in se tipkamo jutri.

LIRA!
No potem sva pa kar na istem bili včeraj zvečer. Jaz sem namreč napisala tisti post potem sem šla gledat viktorje in čeprav sem pojedla večerjo ( jogurt+kosmiči) sem imela občutek lakote. pomoje je bil ta občutek samo v glavi ampak kakorkoli, potem sem šla spet jest:(. Grozaaa!!! Ko bi bilo to vsaj sadje..... pojedla sem čips in vidim, da bo potrebno to raztalat okoli, ker če ne bo še hudo Ah ja sej bo bolš;) Danes sem že pojedla zajterk in zdaj upam, da mi ta dan res uspe tako kot si ga predstavljam.
LP

Maja, tudi meni se je odpeljalo ravno med vikorji. Naj jih vrag! Za večerjo sem imela namen skuhat (in pojest) eno fino enolončnico z brokolijem v osnovi, pa so se na vratih nepričakovano pojavili prijatelji. In smo pač dali na mizo razne prigrizke in narezek. Prav, sem si rekla, bom pa večerjala kos kruha z bakalarjem in jabolko ... Mi je bilo (pre)dobro in sem si vzela še en kos kruha, kar pa je sprožilo plaz ... Medtem ko so drugi gledali TV, sem jaz hodila v kuhinjo po še in še. Pa še ko so odšli, sem pospravila zadnje tri kose čokoladne rolade. Zjutraj sem se počutila grozno. Dve uri sem samo ležala v postelji in razmišljala, kaj imam od tega in kako bi se lahko v bodoče izognila takšnim ekscesom. Mislim, da bi morala biti za začetek predvsem bolj striktna pri upoštevanju načrtovanega jedilnika. Nobenih sprotnih improvizacij več.
Danes je bilo zaenkrat še vse v redu. Jutri zjutraj se bom stehtala. Glede na vse skupaj ne pričakujem kakih čudežev. V enem tednu dva večera prenažiranja. Kar pa je še vedno občuten napredek v primerjavi s prejšnjim tednom, ko sem se prenajedala dobesedno non stop.

Maja, Petra, kako gre vama? Sta danes vzdržali? Lep večer obema. :)

Dober večer!
No jaz sem se danes lepo držala in upam, da tega nisem prehitro rekla, ker je pred mano še večer. Lira, saj vem kako je ko so obiski, zato upam, da jih bo čim manj ;) Kam se je pa Petra skrila?
LP

Heh, včeraj zvečer sem dobila še eno porcijo obiskov, ampak je kar šlo. Hrane na mizi se nisem niti pritaknila, opazil pa tega ni nihče, tako da je bilo v bistvu vse kul. Danes pa se tudi držim načrtovanega jedilnika: črn kruh in kos sira za zajtrk, jabolko za malico in ravnokar normalno kosilo v službeni menzi (cvetačna juha, polpet, malo krompirja, solata). Popoldanska malica naj bi bila pa tudi jabolko in za večerjo mineštra.

Zjutraj sem se stehtala. 96,2 kg (na višino 162 cm). Od prejšnje nedelje 0,6 kg minusa.

Petra, kje si?

LP obema.

OJLA!
Vesela sem zate Lira, glede na to, da si grešila je super rezultat!
Do zdaj je pri meni vse vredu.
LP

Dober večer!
Ugotovila sem, da ne morem preživeti ponedeljka brez tehtanja. Od kar že poizkušam shujšati vedno sem se tehtala na ponedeljke, tako da bom to navado obdržala. Tehtanje vsak ponedeljek in pika! :) No sicer sem pa danes navagala 72,8kg in glede na to, da sem fuul grešila in, da sem še včeraj jedla "štrudl" je to ful dobr rezultat. VESELA! ( mislim da bom lažje zaspala :P)
LP

Punce pozdravlje,
se vam lahko pridruzim?
Sem se ena s podobnimi tezavami, ze vse zivljenje se borim z odvecnimi kilogrami in prenajedanjem. Trenutno ne morem spáti, ker me grozno bolí zelodec, sem se namrec vceraj zvecer spet prenajedla. Tehtnica mi káže magicnih 96,7 kg.
Cisto sem ze obupana in ne vem kako naprej. Saj se trudim z polnozrnatim kruhom in testeninami, zelenjavo, ribami.... ampak kaj, ko mi po treh dneh vse páde dol in se spet prenajem tako kot vceraj.

Opravicujem se za pravopisné napake, písem iz tablicnega rač. kjer nimam slo tipkovnice in potem kaj bolj cudno izpade.

Lep in uspesen dan vám zelim!

Thai, pozdravljena! Ful sem vesela, da si se nam pridružila.
Jaz pri sebi vidim, da bolj kot so te epizode prenajedanja pogoste in hude, slabše je, težje se uprem notranji prisili, da jem še naprej, tudi če me že vse boli ... Kar se mi takrat dogaja, je itak skregano z zdravo pametjo, streznjenju pa sledijo skrajno bedni občutki, glavobol, slabost, obup … Če bi lahko bruhala, bi imela najbrž bulimijo, tako pa, hvalabogu, imam 'samo' veliko preveč kil in kup s tem povezanih problemov. Včasih razmišljam, da bi bila najboljša rešitev zame kar operacija želodca, da pač ne bi mogla več toliko naenkrat zbasati vase, zobanje po malem pa nikoli nima takega 'učinka' kot pravi binge … Mislim, da so prav zato te operacije veliko bolj uspešne kot standardno hujšanje. Ampak imam pri tem preveč pomislekov in tudi strah bi me bilo.
Včeraj sem cel večer prebila na internetu in iskala informacije v zvezi s kompulzivnim prenajedanjem. Našla sem kar nekaj koristnih nasvetov, idealne rešitve pa ni. Poskusila sem že marsikaj in tudi jaz ne vem točno, kako naprej. Mi je pa včeraj uspelo prebiti dan brez prenajedanja in tudi danes sem odločena, da mi bo ratalo.

Pa danes je prvi pomladni dan! Mene je to dejstvo prav razveselilo. Pustimo za sabo, kar je bilo, in gremo naprej. Danes bo ziher v redu dan.
Maja, VESELA tudi jaz za tvoj rezultat! Na kakšen način pa se prehranjuješ? Ali se kaj rekreiraš?

Thai dobrodošlaaa!!
Zelo dobro vem kako ti je, ampak brez skrbi, če boš brala tale forum ti bo lažje. V pomoč ti bo tudi to recimo ( dam samo predlog, da ne bo pomote), da boš, ko boš začela jesti " prepovedano" hrano pomislila " ja kaj bojo pa punce na forumu rekle"? In, če boš rabila brco v tazadnjo ti obljubim, da jo boš dobila. :)
Lira: jaz ponavadi dopoldne pojem zajterk, potem imam kosilo nato ponavadi še popoldan kakšno malico(jogurt/sadje) in še večerja. Glede gibanja pa vsak dan nekaj malega odtečem na tekalni stezi in naredim par vaj na blazini.,
LP

Punce hvala za dobrodošlico :)
Tudi jaz sem že razmišljala o operaciji, pa se nekako ne morem odličit, me je po eni strani strah, ker lahko gre tudi kaj narobe. Pa tudi nisem prepričana, da se potem ne bi prenajedala, ker želodec se verjetno lahko tudi po operaciji raztegne in si spet na začetku. Misli, da si moram zadeve najprej v glavi "porihtat" ampak kaj, ko že 20 let zaman čakam na tisti klik, ki ga ni od nikoder :)

Majaaa bo kar držalo, da včasih rabiš brco v rit, da se strezniš. Sama namreč čisto prehito obupam, zato se mi zdi super, da se medsebojno spodbujamo.... je kar lažje, če veš, da v svoji bitki nisi sam.

No, naj se še pohvalim, moj prvi dan je bil uspešen. Pri meni so itak najbolj kritični večeri, ker odhajam v službo ob 8:00 in se vrnem šele ob 18:00 tako, da čez dan niti mimam možnosti prenajedanja, zvečer pa nadoknadim vse za nazaj :(

Uživajte v sončku :)

Punce pozdravljene,

Naj se vam pridružim. Tudi sama imam isti problem kot ve. Prenajedanje, žrtje in posledično slabo počutje, debelost, bolezen ... Na spletu je najti cel kup informacij in našla sem se v kategoriji kompulzivnih motenj, prenajedanja. Torej žrem zvečer in sicer preko vseh razumnih mej. Vendar se na ta ritual pripravljam cel dan ... takole gre moj ritual:
Zjutraj se zbudim in najprej pomislim, packa nemarna (še grša imena uporabljam zase) kako si se nažrla, danes pa bo drugače. Potem zaužijem zdravo kosilo, zmerno in do popoldne nekje funkcioniram normalno. Nenormalno je edino to, da na forumih zasledujem vse živo glede hujšanja in iščem motivacijo. Prav obsedena sem. Popoldne pa se prične moj ritual. Odpravim se v trgovino in točno vem kaj si bom kupila za večerno požrtijo. Včasih sladkarije, eno ali dve 300 g čokoladi, včasih 5 zavitkov malih Moto piškotov, včasih mi zraven zapaše še nekaj slanega, kakšni krekerji ali arašidi se znajdejo v nakupovalni košarici. Včasih si kupim sir in salamo. Zmažem 500 g sira brez problema in zraven 300 g suhe salame. To ponavadi jem kar brez kruha. No, ko opravim nakupe, jih skrijem v torbico, da jih domači ne vidijo, se iz službe vrnem domov. Pripravim večerjo in jem isto kot domači. Ko se vse umiri, sedem pred TV in začnem iz skrivnih zalog vleči "bogastvo". Ko začnem jesti začutim velikansko olajšanje in užitek. Jem, dokler kaj imam, saj je ta večer zadnji ko se prenažiram. Jutri bom namreč začela s hujšanjem, sklenem vsak večer posebej.
Lažem edino sebi in zanimivo je, da si vsak večer tudi verjamem. Prepriačana sem namreč, da bom jutri našla moč, da bom namesto da bi jedla pred TVjem, šla ven in se gibala. Obstajajo seveda tudi "pametna" obdobja, tudi po mesec ali dva zdržim in zajezim prehranjevalne orgije. Shujšam po par kil in potem dobsedno padem v stare vzorce in najprej se nažrem enkrat do dvakrat tedensko. Potem so to vikendi, petke in sobote si dovolim žretje ... dokler ne zapadem v poznane tirnice in jem vsak večer.
Trenutno se že cel mesec brzdam, vendar mi včasih prav "nosi", tako kot nosi luna. Tavam po trgovini, zvečer doma iščem in potem pojem recimo 4 konzerve rib z zelenjavo, ali pa pol kg sira. Poskušam se sama izviti iz odvisnosti in prav potiho si ne verjamem, da mi bo uspelo. Takšna odvisnost je grozljiva in verjetno sem zrela (več kot zrela!) za strokovno pomoč kakšnega psihiatra oz. nekoga, ki se ubada z odvisnostmi.
Mislim, da odvisniki kot sem sama, nismo primerni za kakršnokoli operacijo želodca. Najprej moramo najti vzroke zaradi katerih se nažiramo in jih potem počasi odpravljati. Seveda si moramo tudi želeti odpraviti vzroke. Sama sem našla razlog, vendar če sem popolnoma odkrita, si ne upam, si ne želim tovrstnih sprememb, ki bi pripomogle k odpravi tega razloga oz. vzroka. Temeljito bi morala poseči v družinske odnose in tega si še (?!) ne želim, si ne upam. Kdaj bo prišel ta dan, če sploh kdaj?
Ne razumite me napak, ne želim se pritoževati, le svoje razmišljanje sem delila z vami.

Imejte se lepo.

ženske, ki imate 15+ kg, pa vam bi morale kg kar same leteti od sebe, ko se boste enkrat odločile, da se normalno prehranjujete. A problem pri vas je, da se navadno odločate za neke hitre diete, ki se je potem seveda ne morete držati, ker vas napade volčja lakota.
Sam sem nekoč 15 kg shujšal brez problemov v 4 mesecih. Do kg na teden je čisto dovolj. Več niti ne gre, ker za 1 kg minusa je treba pridelat več kot 7000kcal minusa in ostalo bi že bilo stradanje, ter izgubljanje vode in mišic.

Ko vas berem ne vem če bi se zjokal ali smejal. Pa saj ste same gospodinje in imate verjetno kontrolo nad tem, kaj kupujete za prehrano. Pri meni je bilo težje, ko sem si sam še posebej kupoval zdrave stvari, ve pa lahko kupujete samo te.
Če stojite pri neki teži, recimo +20 vam to pove, da vaše telo porabi toliko kot vnesete, saj se s težo poveča bazalni metabolizem. Zato če mislite se po tem ko shujšate spet nažirat s čokoladami, niti ne poskušate hujšat, ker je izguba časa, saj se vam bo metabolizem zmanjšal za nekaj 100 kcal na dan.

Enostavno se začnite prehranjevat kot ljudi z normalno težo. Nič več in nič manj. Res ne obljubljam -15 kg na mesec, ampak tisti res premočne boste vsekakor izgubile +5 kg. Do poletja je še 3 mesece in brez muk boste lažje vsaj 12-15 kg. Tudi to je ogromno, si predstavljate kakšna masa je 15 kg maščobe?


Torej kako sem brez problema izgubljal okoli 1 kg na teden brez kakšnega stradanja ali diete.

Enostavno. Izogibate se OHjem z visokim GI (glikemičnim indeksom)

Vržite stran beli kruh, bele testenine, belo moko, običajne sladice itd. Izogibate se tudi krompirju in sladkanim pijačam. Nabavite polnozrnate stvari, ki ne dvigujejo sladkorja v krvi v nebo. Čeprav imajo isto kalorij, kot bele, naj vas to ne zavede. Ni vse v kalorijah. Vse je v sladkorju v krvi in maščobah. Zato čim manj mešat to dvoje. Če ste lačne, bolje da pojeste pol piščanca s solato, kot pa kos piščanca s kruhom in krompirjem.

Recimo primer, ki vas isto nasiti in je popolnoma nekaj drugega:
nepravilno: sendvič z belo žemljo, slanino, sirom, majonezo
pravilno: polnozrnata štručka, piščančje prsi, skutin namaz
Pri prvem primeru se vam dvigne sladkor v nebo, masna slanina, sir in majoneza pa gredo lepo v skladišče. Pri drugem pa se sladkor ne dvigne tako močno in ostale stvari so dosti bolj zdrave. pa še dalj boste site.

Če pa ne morete brez sladic, pa si nabavite takšne z manj sladkorja (ki spet dvigne inzulin v nebo). Še najbolje, da takšne za diabetike. Če pa ne morete brez sladkanih pijač, pa si kupite kakšen Deit ali ostale stvari z umetnimi sladili, saj ne dvigujejo sladkorja v krvi. Mislim, da obstaja tudi Milka dietna, še bolje pa je, da jeste čokolado, ki ima ogromno kakava. Navadna milka ima namreč skoraj 50 % sladkorja. To je 10 paketkov sladkorja za kavo na eno čokolado!
Torej prehranjujte se z izdelki, ki imajo nižji glikemični indeks in shujšale boste brez problemov in stradanja. Saj je polnozrnatni kruh meni celo boljši od belega. Meso in zelenjavo lahko jeste neomejeno, a pazite, da ne mešate potem zraven kakšnega krompirja ali belega kruha.
Pa seveda rekreacija, ali vsaj sprehodi. Ko boste videli koliko truda je potrebno za izgubo 1000 kcal boste dojele, da je lažje se odreči 2 čokoladama.
Če se vam zahoče fast food, si ga pač naredite. Pica je odlična z polnozrnatnim testom.

Lahko si preberete tudi knjigo Montignac - Jem, torej hujšam. Včasih se je našla tudi na netu.

Če vas še kaj zanima, vprašajte.

Kolikor sem razumela, je ta forum namenjen podporu, medsebojnemu razumevanju, ne pa poniževanju in sramotenju.
Roky86, fajn, da si shujšal, upam, da boš to svojo težo tudi obdržal. Kile gor ali dol, to ti pa še ne daje pravice do takšnega pokroviteljskega tona. V končni fazi, 95% ljudi, ki shujša,se v 5 letih zredi nazaj. Gre za malo globlje razumevanje kot piščančje prsi in polnozrnati izdelki. To je že vse čisto fajn in prav, ampak gre za celostno spremembo, ki se zgodi v glavi in v telesu. Spremeniti je treba življenski slog. To vključuje gibanje, drugačno prehranjevanje in najpomembnejše: sprejemanje samega sebe. In tudi drugih; namesto, da bi ljudem rekel kakšno spodbudno, jih tule ponižuješ. Ne vem, koliko si moral prezirati samega sebe, ko si bil predebel?
Pa lep dan še naprej.

Samo dal sem vam dal nasvet, kako je najlažje priti nazaj na željene kilograme. Res se ogromno ljudi zredi nazaj, ker se vrne na stare navade. Za to sem napisal, da niti ne poskušate hujšat, če mislite po izgubljenih kg spet zmazat 3 velike čokolade vsako večer.

Drugače, forum je namenjen hujšanju in dajanju nasvetov ne pa dajanju potuhe.Vendar sem očitno zašel v napačno temo, ker tu očitno iščete prav to. Ni pa bilo nič mišljeno kot žalitev. To, da ne vem, če bi se smejal ali jokal je bilo mišljeno na vašo neodločnost. Veste da se uničujete, a nič ne bi naredile, da bi bilo boljše. Kot zasvojenci mamil. Očitno je prekomerna debelost res bolezen in naj jo zdravijo zdravniki.

roky86, si že v pravi temi, a očitno drugi niso... Ali pa niso pripravljeni pogledati resnici v oči.

Namreč, tvoj odgovor se meni ni zdel niti malo pokroviteljski, še manj ponižujoč. Ko sem ga brala, sem si mislila: pravilno razmišljanje!

Odvisna, dobrodošla med nami tudi ti!!!

Roky86, čestitke za izgubljene kilograme. Verjamem, da je tvoje počutje zdaj carsko. In da si mislil samo dobro. Glede marsičesa imaš čisto prav, ampak tako enostavno, kot si napisal, pa vendarle ni, drugače ne bi bilo toliko debelih ljudi na tem svetu. Pa daleč od tega, da so vsi neumni, neodločni, leni in neosveščeni.

Drugače pa, dejstvo, na forumu ima načeloma vsak pravico povedati svoje mnenje. Ampak jaz, ki sem odprla to temo, lepo prosim vse, ki niso nikoli osebno izkusili kakšne motnje hranjenja, da se vzdržijo svojih komentarjev. Tudi če so mišljeni dobrononamerno. Hvala vnaprej!

Toliko zaenkrat, ker se mi zelo mudi ... Se bom oglasila še zvečer. Lepo bodite!

Ja res sem mislil samo dobro za vas in delil izkušnje, ki so mene pripeljale nazaj na normlno težo. Ne strinjam pa se, da je zapleteno. In ne morem mimo tega, da še enkrat povem, da je (skoraj) vse odločnost in osveščenost, da sploh veš kaj si delal narobe in tudi kaj katera hrana vsebuje. Včasih so ljudje hujšali, da niso jedli mesa, danes vemo, da je to čista bedarija, tako kot izgovarjanje na slabe gene in podobno so čista bedarija.

No sedaj pa vas pustim pri miru, če katera hoče tisto knjigico in je ne najde drugje, naj pusti mail . imam v pdf. lp

Navedeno

Lira

Drugače pa, dejstvo, na forumu ima načeloma vsak pravico povedati svoje mnenje. Ampak jaz, ki sem odprla to temo, lepo prosim vse, ki niso nikoli osebno izkusili kakšne motnje hranjenja, da se vzdržijo svojih komentarjev. Tudi če so mišljeni dobrononamerno. Hvala vnaprej!

Hmmm, forumi so namenjeni izmenjavi mnenj, če kdo tega ne zmore sprejemati, naj se jih v velikem loku izogiba, kajneda? Sicer pa najverjetneje pravila foruma določa kdo drug, ne pa en anonimni uporabnik.... Če pa si se tega že lotila: tvoje sito prestanem, ker sem imela +40 kg viška, pred leti sem jih izgubila, sedaj uspešno vzdržujem in občasno še pokukam sem, da vem, kam več ne smem...

Pa srečno!!!

p.s. škoda, da se nestrpnost seli tudi sem. Včasih je bil to prijazen forum, kjer drugače mislečih niso zmerjali in odganjali vstran, temveč se je vsak poglobil predvsem vase in delil svoje izkušnje, drugi pa so jih sprejemali ali pa ne, niso pa pljuvali po nikomer.

Roky, tvoje pisanje mi je všeč.
Kaj pa meniš, da bi shujšale v kozmetičnem salonu s pomočjo elektrostimulacije ali linfne drenaže? Tvoje mnenje prosim...

Pa dobro, dejstvo, saj je bila samo vljudna prošnja no. Prošnja, ki se nanaša zgolj na tale mali kotiček: eno temo od petdesetih na 206. strani foruma Hujšanje, kjer je na voljo več kot 10.000 odprtih tem. Pa še nove se lahko odpirajo. Tako da je prostora za vse še vedno več kot dovolj. Svojo prošnjo sem napisala z razlogom, ko sem videla, kam pes taco moli: da se ne bi po nepotrebnem pregovarjali ali celo žalili, kar bi bilo res škoda. Preprečiti pa tega ne morem, vem. Če nekdo hoče nagajati, bo pač nagajal. Ne razumem sicer, zakaj bi bilo to komu v veselje, ampak ja: sto ljudi – sto čudi. Pa srečno tudi tebi.

Punce moje drage, me gremo naprej, ane? Vsemu navkljub. :) Pri meni je bilo tudi danes vse OK. Za večerjo sem sicer dobila velike oči in sem si naložila na krožnik precej preveč, ampak je pol tudi ostalo na krožniku. Kaj takega, da bi pustila na krožniku kako dobroto, se ni zgodilo že fejst dolgo. Zame je to prava mala zmaga. ;)

Miren večer in lahko noč vsem!

Dober večer!
Pri meni je bilo vse vredu, če odmislimo 3 napolitanke. Vprimerjavi s tem, da sem jih včasih pojedla najmaj eno vrsto je to odlično.
No pa ne se kregat, ker je življenje prekratko za to. Vrjamem, da si želimo dobro in si dajemo nasvete, vendar vsak posameznik ve kaj odgovarja njegovemu telesu ;).
Lahko noč :)

Pozdravljene! Maja, me veseli, da ti gre. :) Kako ste pa ostale?
Jaz sem včeraj zvečer po zelo zelo dolgem času prvič porajtala, da ne čutim nobene želje po prenajedanju. In tudi danes ne. Ko bi le trajalo …

Odvisna, tvoj post sem prebrala že ene desetkrat. Ful se najdem v njem ... Hvala, da si delila svoje razmišljanje z nami. Meni veliko pomeni. Napisala si, da se brzdaš že cel mesec. Bravo ej! Rada pa bi te še vprašala, ali ti je zdaj že kaj lažje, ali je postala obsedenost s hrano po tem času kaj manjša?

LP

Dober večer
pri meni vse vredu. Držim pesti za vse ostale!
Lahko noč

p.s. lahko bi se še katera oglasila :)

Navedeno

majaaa


p.s. lahko bi se še katera oglasila :)

Kje pa se upa zdaj, ko so zgoraj obelodanjeni pogoji za sodelovanje v tej temi... Te vabim v sosednjo temo - tam sicer delijo brce, če si jih zaslužiš seveda, ampak take bolj prijazne in vzpodbudne ;))

Punce, ful ste pridne!

Vaša tema mi je zelo všeč, tako da prosim, ne prenehat s pisanjem. Tole branje mi da veliko motivacije zvečer, ko se umirim, in se mi zlušta, da bi kaj sladkega jedla. Sicer nimam doma nobenih sladkarij na zalogi, (ker če jih že kupim, je to prva stvar, ki jo pojem, ko pridem domov, preden sploh zložim ostale stvari iz vrečke...), ampak ko je kriza, sem sposobna tudi sredi noči začet peč pecivo, ali pa nenazadnje zmešat skuto z velikimi žlicami medu, važno, da je sladko... :)
Zadnje dneve to uspešno rešujem s tem, da si zvečer skuham liter dobrega čaja in potem se po požirkih prebijem skozi večerne ure. Je pa pomembno, da je čaj dober, tudi če dam vanj žlico medu, saj če ni dober, se mi upira, da bi ga sploh skuhala, potem pa hitreje posežem po hrani:)

Odvisna - tebi pa ful hvala za tvoje sporočilo. Mi je bilo napisano zelo blizu. Prosim, napiši še kaj. Meni je zelo težko priznat in napisat, koliko sem v kriznih obdobjih sposobna pojest, tako da mi je bilo lažje, ko sem te prebrala in sem videla, da nisem edina. Nekatere imajo namreč slabo vest, če pojejo 3 napolitanke (kar razumem, da je za njih veliko in ne podcenjujem tega, da je to za njih problem), ampak kaj, ko se z njimi ne morem poistovetit, ker meni je pač veliko, če pojem 3 pakete napolitank. Če bi lahko zdržala pri 3 napolitankah, bi bila verjetno že suhica :)

Drugače sem pa jaz že z začetkom tega leta pričela - ponovno - s čimbolj zdravim načinom prehrane in življenja nasploh. Pred nekaj leti sem z veliko motivacije in zagnanosti izgubila 50kg, in jih potem, v naslednjih letih, dala spet vse gor. Nekaj časa sem držala težo, potem je nastopila huda kriza, sem se nahitro zredila kar precej, potem sem spet mirovala, potem ponovno nekaj dni krize, ko sem pojedla vse, kar mi je prišlo v roke, kar je pustilo spet nekaj kilogramov, ki jih nisem več zbila dol... in tako naprej in naprej... in sem prišla lani spet do svoje najvišje teže.
In sedaj mi je tako težko začet znova, ker se še spomnim, kako težko je bilo shujšat. Ampak se trudim. Od začetka letošnjega leta sem tako shujšala že 6,5kg, ta teden sem pa začela še malce bolj resno, pa sem od ponedeljka do danes shujšala še za 1kg. Upam, da bom tako pridna še naprej. Zdaj ko je zunaj že pomlad, pa dnevi bodo daljši, bom ob večerih začela še s sprehodi pod Rožnikom, pa bo tudi to pripomoglo k nižanju teže, pa boljšemu počutju. Če je katera iz LJ, bom vesela tudi družbe :)

Tako, večer je mimo, uspelo mi je brez prekrškov, zdaj pa šibam hitro pod kovter, preden pokvarim današnji uspeh z ekskurzijo po kuhinjskih predalih:)

Držte se, pa prijeten vikend vsem!

Pomladano sonce, ne moreš si predstavljati, kako si mi razsvetlila današnji dan ... Kar objela bi te! Čestitke za pogum in odločnost, da si se ponovno podala v boj s kilogrami in da se že od novega leta tako dobro držiš!
Mene je pošteno strah. Predvsem tega, da bi mi spodletelo in da bi se še naprej tako bolestno prenajedala. Pa tudi tega, kako bo, če bom ostala brez svoje droge … No ampak vsaj danes bom menda že preživela. :) Če sem vzdržala včeraj, ko me je nekaj zelo potrlo in sem bila resnično v slabi koži, pa vseeno nisem šla v hrano, potem bom vzdržala tudi danes. :)

So pa najhujši večeri, ja. Tudi jaz čez dan običajno normalno jem, razen kadar sem v najhujših obdobjih prenajedanja. Takrat se lahko zgodi, da grem po kosilu v službi še v pekarno po ene štiri kose francoskega peciva, v svojem kabinetu to vržem vase in embalažo zmečkam skupaj s kakšno večjo kuverto, da se v smeteh nič ne vidi. Skrivam pa tudi doma. Z družino pojem normalno večerjo in potem nadaljujem še na samem. Lahko tudi v kopalnici, če se nimam kam drugam umakniti. In podobno kot je napisala Zasvojena: v tistih odpuljenih momentih tudi jaz jem, kot da bi imela zadnjič to možnost, še in še, do konca, kot da ne bom nikoli več. Samo še tokrat. To sem si rekla že večtisočkrat.
Nekoč, ko sem živela še sama, sem poskušala s tem, da so bile v kuhinjskih omaricah samo zdrave, dovoljene stvari. Pa se ni obneslo. Če je bila sila, sem jih nekako že uspela sestaviti v kako bizarno kombinacijo. Ali pa sem na poti domov še 'zadnjič' nakupila kaj finega, v količini, ki bi zadoščala za 5 ljudi ...
Sram me je same sebe, svojega videza in svojega početja. Čedalje bolj sem obupana. Z bližnjimi se težko pogovorim, ker jim je ta problem popolnoma tuj. Ne razumejo ga, meni pa tudi ni do poslušanja nasvetov, s katerimi si nimam kaj pomagati. Kot če bi shiranemu anoreksičnemu dekletu nekdo rekel, naj preprosto več je, ali pa osebi z depresijo, naj bo preprosto bolj optimistična. Samo še bolj krivo se počutim, ker se ne zmorem kontrolirati, ker sem taka zguba, ker se mi zdi, da sem vse razočarala, najbolj pa sebe …
Tudi jaz težko pišem o tem. Vmes sem si že rekla, da bom nehala, da nima smisla … Posmehljive opazke so namreč zadnje, kar mi je zdaj treba. Potuhe pa tudi ne iščem. Samo družbo in pogovor z ljudmi, ki razumejo, ki so v podobni stiski. Sama namreč ne zmorem več. Priznanje je bilo zame prvi korak. Naprej pa mislim delati še druge. Tudi takšne, ki se hrane ne tičejo neposredno.
Danes imam prost dan. S prijateljico grem na kavo. Ko me je poklicala, sem že skoraj rekla, da ne morem. Že dolgo se nisva videli, pa mi je nerodno, ker sem se vmes spet zredila. Po drugi strani se je pa ful veselim, zdaj ko sva se zmenili. Še en mali korakec naprej. :)

Želim vam lep konec tedna. Pazite nase.

POMLADNO SONCE: Veš tiste napolitanke sem omenila ravno zato, ker res da jih včasih pojem 1-2 vrsti ampak potem zraven še pol vrečke čipsa pa mal nutele pa un bonbon pa tistega še nisem probala. Oja tut jaz vem kako je ko ti je, ko se tako naješ, da se ti začne že vse gravžat.
Upam, da tele povedi, ki se jim napisala ne razumeš kot neki sovražen odgovor. Daleč od tega!!
Sicer pa se mi je danes celo popoldne luštalo po sladkarijah. (moji dnevi bodo zdaj zdaj tu). K sreči sem pojedla SPET le malo politank (3-5) in komaj čakam da jih zmanjka :)
Lahko noč:)

majaaa, sploh nisem mislila nate, ko sem tisto napisala, oprosti.
Slučajno sem uporabila za primer napolitanke, ker so mi prve padle na misel, ker sem ravno pred tem prebrala tvoje sporočilo in si jih zaželela:) Hotela sem samo napisat, kako smo si nekateri različni, da enim se zdi, da pretiravajo, če pojejo 3 kekse, drugim pa se to ne zdi velik, ker lahko mirno zmažejo celo škatlo, pa še kaj poleg. Je pa oboje problem, in ne podcenjujem tistih, ki imajo težave s par keksi, samo poistovetit se ne morem z njimi v celoti.
In ravno zato se v tej temi najdem in mi je všeč, ker ste se javile tudi takšne punce, ki imate težave s precej večjimi količinami hrane.. In ko vidim, da vsem vam gre, potem imam tudi jaz več poguma in motivacije, da bo šlo tudi meni :)

Lep vikend in nočko!

Dobro jutro!
POMLADNO SONCE: Ni panike, te čist razumem:)
Kje ste pa ostale?
Pri meni vse vredu razen kakšna sladkarije mi včasih pade v usta (čisto malo).
Jutri je tehtanje, ne pričakujem, da sem lažja za 1kg, ker takole malo pogrešim vsake toliko časa. Pričakujem pa, da je šlo dol od 30-50 dag.... nevem, pustimo se presenetit. Aja, mimogrede jaz se tehtam zvečer okoli 8h. Sporočim jutri rezultat!
LP

Živjo vsem! Čez vikend me ni bilo doma, tako da si hrane nisem izbirala in pripravljla sama in je bilo vse bolj na dihojla. Jedla sem tudi nekaj stvari, ki sem jih prejšnji teden sklenila črtati z jedilnika (bel kruh, kos torte …), prenažirala se pa vseeno nisem. Včeraj sem šla na daljši pohod, danes sem pa vsa polomljena … Zjutraj sem se tehtala: 94,3 kg. Od prejšnjega ponedeljka je to skoraj 2 kg minusa. Za ta teden ostanejo plani isti in izogibanje prenajedanju na prvem mestu.
Punce, prosim, oglašajte se, kako vam gre. Lep pozdrav in dober začetek tedna!

DOBER VEČER! :)
Zelo sem dobre volje, saj sem kljub pregreham v enem tednu izgubila 1,2kg!!!!
Lira, vesela sem tudi zate. Joj ko bi bili vsi ponedeljki tako veseli. Kaj pa ostale punce?
Kako gre?
LP;)