Nič nisem naredila. Če se slučajno kdo spomni.
Lanskega oktobra sem začela. Shujšala iz 74 na ene 68,50.
Potem pa so prišli božično novoletni prazniki . bla, bla...
in imam spet 74 kg.
Po moje bi bilo najbolje, da se že enkrat sprijaznim s tem kilam.
Ker, ko gledam nazaj moje plane in odločno voljo, mi gre na smeh.
res sem patetična.
qd

No in zdaj je praznikov konec in ravno dovolj časa, da do poletja spet prideš na 68kg (ali mogoče še kaj manj!!!).
Nehaj jamrati in začni kot si oktobra (kar si počela je bilo očitno O.K.!).
No, a sem te dovolj "nadrla" da se nam pridružiš?

In s smehom in dobro voljo se ponovno loti lanskega plana. Nas je tukaj več takšnih, ki smo se s trdno voljo in odločno že xkrat podale na hujšanje in (x-1)krat prišle nazaj na isto težo (če se le ni še kaj zraven obesilo). Vztrajnost se ti bo obrestovala. Ne čakaj, da pridelaš še kakšno kilo, ampak takoj zdajle odvrzi proč vse temne misli in se nam pridruži!

se res dobro sliši, ampak si kar ne zaupam več.
Kaj sem delala?
Nič težkega.
jedla 5 obrokov
črtala sladkor v vseh oblikah.
jedla kar se da malo krompirja, testenin, riža, kruha
nikoli bila lačna.
sliši se zelo enostavno.
ampak tale disciplina me ubija.
rada bi pa imela 65 ali 66 kg pri svojih 173 cm.
s takšno težo bi izgledala res fit.

Navedeno

queen deborach 123
se res dobro sliši, ampak si kar ne zaupam več.
Kaj sem delala?
Nič težkega.
jedla 5 obrokov
črtala sladkor v vseh oblikah.
jedla kar se da malo krompirja, testenin, riža, kruha
nikoli bila lačna.
sliši se zelo enostavno.
ampak tale disciplina me ubija.
rada bi pa imela 65 ali 66 kg pri svojih 173 cm.
s takšno težo bi izgledala res fit.

Ma to, da kile zgubiš še ne pomeni, da boš fit.

No, čisto brez discipline pa verjetno res ne bo šlo. In tole, kar si napisala, pravzaprav ni nič v primerjavi s tistimi, ki resnično stradajo, da bi shujšale. Za takšne skrajne ukrepe tudi jaz nisem, ampak na način, kot ga opisuješ, pa če temu dodaš še nekaj gibanja, boš prav gotovo izgubila teh 9 kg. Naj te potolažim: moj cilj je izgubiti 39 kg, ampak sem si ta cilj zadala na dolgi rok. V skoraj enem letu discipline v smislu, kot ga ti opisuješ, ob dodanem gibanju (pol leta), mi je uspelo priti do dobre tretjine zadanega cilja (nekje 14-15 kg sem do sedaj izgubila), pa mi čisto nič ne manjka. In se mi resnično ni potrebno odpovedovati tistim jedem, ki jih imam rada, le da si jih privoščim bolj poredko in v precej manjših količinah kot prej. Zato je moje hujšanje tako dolgotrajno, vendar me to ne moti, ker se zavedam tega, da če bom hujšala na dolgi rok, imam manj možnosti, da se kile povrnejo (ob predpostavki, da bom z zmernostjo pri prehrani in z rednim gibanjem nadaljevala tudi potem, ko bom dosegla željeno težo). Ne vidim razloga, zakaj tudi tebi ne bi uspelo. Poskusi, drugače ne boš vedela!

Lp

Jaz bom rekla samo na kratko to, kar sem napisala v temi: dieta, ki 100% deluje.

Jej kot ponavadi, le da si vzemi samo polovico porcije, kot jo poješ ponavadi. Seveda tega ni treba narediti pri solati. Pojej samo toliko, da ne boš več lačna in ne toliko, da boš sita. Želodec se ti bo kmalu skrčil in se navadil na manjše porcije....in ko boš potem čez nekaj časa hotela pojesti svojo staro velikost porcije ne bo šlo..prehitro te bo začelo tiščati.

Ko sem pisala o svoji izkušnji z manj hrane po luknjanju jezika se mi je zgodilo tako: včasih sem z lahkoto pojedla celo pico in še premala se mi je zdela. Potem pa sem že po polovici mislila, da om bruhala.

Moderen človek je postal tako požrešen, kakor, da si dela zaloge za slabe čase. In to ne samo pri hrani!


Če pa vam kljub močni volji ne uspe in si kljub temu, da ste site še vedno filate krožnik, potem lahko zagotovo rečem, da filate čustveno luknjo. Mogoče je čas, da s partnerjem malo pomigata in začneta kak skupen hobi ali pa je čas, da se znova povežete s starimi prijatelji in začnete s kakšnimi aktivnostmi, izleti, čveki... Ko je človek aktiven in ima kaj zanimivega za početi ponavadi sploh ne misli na hrano.

Vztrajajte, ker se cenite!!!!!

LP

no pa smo spet tu.
Spet sem se podala na shujševalno, kot že neštetokrat.
Zadnjič sem jih imela kar 75.
No sedaj imam 73.
Resnično želim priti na ene 66 kg.
Nazadnje mi je uspelo na 68,50. pa sem spet vse nazaj dobila.
No bomo videli kaj bo sedaj.
Do poletja imam dovolj časa.
Bom poročala.
qd

Super da si začela in jaz sem prepričana, da ti bo uspelo. Ti povem skrivnost. Jaz sem se čez zimo priznam čisto po svoji krivdi zredila za 4 kg. Kar je zame zelo veliko in sem se zeloo slabo počutila (čeprav okolica mojih 4 kg ni opazila) Pa sem šla na ločevalno za 1 mesec in to zgubila s tem je prišla energija in volja začela sem kolesariti 2x teden telovadba skrtka vse super. Navdih pa mi je bil morje zato ker vsako leto hodimo v isti kraj in te vedno prečekirajo od glave do pete in letos pri svojih 40 letih imam skoraj isklesano postavo (naj od fovšije vsi po...) Skratka meni je bil iziv 1 maj tebi paj bo iziv kaj drugega in ti ne bo težko pa srečno in kaj se javi.

tbb,
tudi jaz se bližam 40 (37). In žal nimam izklesane postave. Imam danes zjutraj 71,50 kg pri 73 višine. No še zmeraj bolje 71,5 kot 75. Bi pa res rada bo poletja imela 66. Enkrat samkrat mi je uspelo in sem v 3 mesecih shujšala na 64-65. držala ene 3 mesece, potem pa zanosila. To je bilo 6 let nazaj. In mislim, da je to res teža pri kateri sem si všeč. No res upam, da mi uspe. Tudi jaz bi bila rada videti izklesana. Da ne govorim o občutku, ko oblečeš hlače in ti nič čez ne visi, ko zategneš pas. Imam pa srečo, da sem enakomerno porazporejena, tako, da če shujšam, ses dobro izgledam. Enakomerno izgubim (no ja prsi bi lahko ostale, pa ponavadi grejo in so prazne). Ampak občutek vitkosti mi je boljši.
Se oglasim konec aprila. Upam, da z ene 68 kg.
Lp
QD

halo queen deborach

praviš, da si visoka 173 cm... pol si taka kot jaz. tudi jaz se sučem nekje v tem začaranem krogu... pridem na 75 in ZNORIM in začnem hujšat in pridem na enih 66 (če je vse po sreči) in potem grem spet nazaj gor... in vedno, ko grem gor, je huje. s to tažavo se srečujem že nekje od leta 2001, s tem, da je jo-jo efekt vedno izrazitejši... sprobala sem že milijon diet, pa tudi razne fore zdravega prehranjevanja (kao 5 obrokov,...), tudi osebnega trenerja sem že imela, poiskusila sem pa tudi že številne kozmetične posege...

lansko leto sem mela ful krizo. pozimi (januar 2008) sem jih mela kar 76 in se mi po vseh teh letih sploh ni dalo več hujšat... ker mi je enostavno vse skupaj presedalo... vmes sem se nekaj trudila, a poleti sem jih mela še vseeno tam okoli 72... a v jesen je šlo spet vse nazaj...

potem pa sem ubrala drugo tehniko... začela sem novembra... a sem se vsega skupaj lotila zelo počasi in neprisilno... sploh ne razmišljam o tem, da hujšam, kaj lahko jem in česa ne... in danes jih imam 68 ( 8 kg v 5ih mesecih) in vem, da bom še naprej hujšala... ker se res odlično počutim, ničemur se ne odrekam... jem čisto vse - tudi sladkarije (vsak dan). tudi tehtam se ne preveč pogosto (1x na mesec) in si ne postavljam nekih kratkoročnih ciljev (npr. 3 kg na mesec). Moj cilj je čim več shujšati in to obdržati, zdaj pa mi je čisto vseeno al jih bom mela poleti 66 al pa 63... sam da se bom fajn počutla, da se ne bom rabla nekaj brezveze odrekat in da bom to seveda OBDRŽALA...

edino kar počnem je to, da jem, takrat ko sem res (zelo*) lačna. to pomeni, da ko začutim lakoto, vem, da se lahko zdržim najmanj 1 uro in se probam vmes s čim zamotit in spijem kak čaj, kapučino,... tega sem se naučila lani na morju, ko sem imela polpenzion, vmes med zajtrkom in večerjo pa nisem hotela jesti ničesar, čeprav sem imela okoli 16.30 - 17.00 ful krizo...

jem pa tudi manj... ker vem, da bom v vsakem primeru sita... ker človek v bistvu rabi ful malo... ampak dokler jé, se ne mora ustavit, nekaj minut po obroku pa je sit tudi če poje zelo malo. probam jest čim bolj počasi, obork pa nam že na zečetku (kar za pultom) dam na krožnik... (glede na izkušnje, koliko kdo poje). če je pa kdo še lačen, si gre po repete kar sam v kuhinjo...

kot sem že omenla pa jem vse in ne glede na čas... tudi ob 10ih zvečer, če je treba (če vem, da še ne grem kar spat - npr med vikendi, ko sem dlje pokonci).

in zdaj še najpomembneje: GIBANJE... ker je moje delo sedeče narave, sem si zaobljubla, da bom šla vsak dan na sprehod... in začela sem decembra... takrat sem se res samo sprehajala (1x na teden sem imela aerobiko), januarja sem začela s hitro hojo, nato sem dodajala malo teka... od 1. marca naprej pa vsak dan tečem od 20 do 30 minut (če mi ni, vmes tudi hodim - saj nočem, da se mi kaj zameri), ko pridem domov, pa še enih 15 - 25 minut telovadim (odvisno od razpoloženja - včasih samo 10 minut)...

... nato se stuširam in se malo zmasiram (peeling), kar je odlično vplivalo na drastično zmanjšanje celulita... in razpoloženje po tem je ODLIČNO. Neverjetno, koliko energije ti da tek...

skratka, vem, da sem bila dolga... ampak to je moja izkušnja... in verjamem, da bom s tem tempom vedno bolj zadovoljna. NOBENE PRISILE IN ODREKANJA!!!

Se popolnoma strinjam in bravo!!!

no Ok.
Se sliši zelo fajn.
samo ne vem še kako se bom zbrcala za telovadbo.
Res groza, kako sem brez volje. Pa še če pomislim, da sem bila nekoč
aktiven športnik. Do svojega 19. leta. pa še potem se je precej življenja vrtelo okrog športa.
Odkar pa imam družino in s tem ogromno dela, volje ni pa ni.

ja... saj verjamem, da imaš ogromno dela, ampak če ima človek voljo, si lahko vedno vzame pol ure na dan... problem je samo, kako začeti... tudi meni se dostikrat ne da in potem mojega nagovarjam: "daj brcni me v rit, da grem..." in potem se sam spomnim, kako srečna bom, ko bom prišla nazaj in že si obuvam teniske in si pripravljam slušalke... ter si govorim, kako srečna sem, da sem zdrava in da imam to možnost... ker nekateri bi pa radi telovadli, pa ne morejo...

če pa rada ob večerih gledaš tv in ti ni do teka (ali sprehoda), lahko telovadiš tudi doma... jaz sem sicer pristaš telovadbe v naravi (sploh zdaj, ko je tako lepo vreme), ampak če imam krizo s časom, pa tudi kdaj zavrtim sobno kolo ali delam kakšne vaje kar v bajti.

SKRATKA, PROBLEM JE SAMO V MOTIVACIJI...

pa še enkrat bom ponovila: NE SE MUČIT!

Ojla nadjap,

tv sploh ne gledam, najdem si drugo delo. hodimo pozno domov, tako, da je čas za večerjo, pa spravljanje otrok spat. obvezno branje in crkljanje. ob 20.30 je pa zame pospravljanje. pranje, zlaganje perila, posoda, ....
ob kakih 22.30 grem pod tuš, pa pred tv in zaspim v trenutku. če uspem na kavč ob 21, pa zaspim takrat. ne uspe mi nič pogledat.
v kleti ima mož fitness. Ja sej vem. Obupna sem. Pred kakimi 2 mese3ci me je zagrabilo, pa sem spet začela teči. Tako ene 50 min. sem šla ene 10x, pa spet konec. no ja za vikedne gremo v naravo, seveda. Včeraj smo še zadnjič smučali (no, bolj sončali in pili), v soboto na sprehod na bližnji hrib. to je pa žal tudi vse.
No, poročam, če me sreča volja.

ja, saj to je to... za začetek je 50 minut vsekakor preveč... ker te hitro mine... jaz sem začela s hojo, nato sem dodajala tek in šele sedaj po recimo 4 mesecih sem nekje na 50ih minutah... pa še to ne vsak dan.

kako kaj napredujete?

ojojoj nadjap,
kaj naj rečem. zarila si bom glavo v pesek.
Spet sem na 74 kg. In ja, spet sem se včeraj ''odločila'' da snamem vsaj
8 kil. ja, ampak res.
Dej imam en predlog. Če se ti da, se slišiva recimo 1x na teden, pa ti povem kako napredujem.
Mogoče bo kaj več motivacije.
Koliko kil imaš sedaj ti?
Najhuje je, ker se mi je začelo nalagati na trebuh, Tega nisem imela nikoli. Sedaj je pa kar ena žolca gor.
Živa groza. Moram se samo še zorganizirati kar se tiče rekreiranja. ti povem konec tedna, če sem kaj napredovala.
Res sem patetična.

nadja ti je dala tako fantastične nasvete, da skoraj nimam kaj dodati.

Nekaj pa bi ti položila na srce: GIBANJE. Verjemi, gibanje je lahko užitek. Ne smeš pretiravati, izberi si take vrste gibanje, da te vsaj malce privlači. Obljabljam ti, ko boš preznojena, ne boš patetična. 100% zagotavljam, da je tako.

Ojla queen deborach.

me veseli, da si se spet oglasila, čeprav informacije niso ravno najboljše. ampak ja - tudi to se zgodi. meni se je to kar naprej dogajalo... tokrat se še držim, čeprav me vreme zadnje dni nekoliko zavira... ampak me ne sme odvrniti od mojih namer. ker mi res edino telovadba pomaga pri mojem napredku.

zato tudi tebi polagam na srce... MIGAJ. Sedaj ko so dnevi daljši, si daj zorganiziraj nekaj časa za rekreacijo... boš videla, da pomaga. in sprva sploh ni treba pretiravat... že pol ure na dan te lahko reši. in ne se zgovarjat na pomanjkanje časa... to so sami izgovori. vsi si ga lahko najdemo. jaz ga imam zaenkrat še dovolj, ampak na forumu je ogromno žensk, ki so tudi polno zaposlene, pa vendarle najdejo par uric na teden, sploh ko gre za njih same. kdo ti bi pa dal cajt, če si ga ne boš sama vzela? MORAŠ POSKRBET ZASE...

glede hrane pa ti še enkrat svetujem: NE BITI PREVEČ RESTRIKTIVNA... Jaz še vedno jem vse in vedno (ampak malo) in prišla sem že na dobrih 65 kg. ker itak je vse v glavi. raje pojem malo čokolade kot pa npr. ogromno skute. ker bom imela nato še vedno lušte po čokoladi in na koncu bom pojedla oboje.

glede zgoraj omenjenega predloga pa ti ravno tako svetujem: JAVLJAJ SE. ČIM VEČ. Zaradi mene lahko tudi vsak dan. Lahko napišeš, kaj ješ, kako se rekreiraš... in boš vidla, da ti motivacija narasla...

skratka, oglasi se se in pogumno naprej

Živijo,

Nadjap super 65. Moje sanje. Včeraj sem bila kr pridna, tako s hrano, kot z rekreacijo. Sicer je bila rekreacija le sprehod in občasen tek z otroci, pa potem še ene 15 minut trampolina.
Ja, jedla bom vse. In se nekako držala tistega: jej kot kralj, kosi kot cesar (ali kdo že) in večerjaj kot berač. Pa vsaj malo bom omejila sladkarije.
Čeprav sem včeraj spekla kolač in ga zjiutraj pojedla kos za zajtrk. Nekaj moram obit.
Danes zjutraj sem imela 72,60.
Se slišimo.
Lep dan.

nadjap, hvala za spodbudne besede.
65 kg - moje sanje.
Včeraj sem bila kar pridna. Jedla brez hujših prekrškov, zvečer šla na kratek sprehod z otroci, vmes smo malo tekli, potem še ene 15 min trampolina.
Zvečer pa likanje od 21.00 - 23.15. Mater mi gre to na živce (srajce, srajce, srajce...)
s hrano ne bom preveč restriktivna. Jem vse, se pa skušam držati tistega načela: zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač. Upam, da se mi obrestuje.
No danes zjutraj sem imela 72,6.
Točno vem kako bo. Tja do ene 68 bo še kar šlo, potem dolgo nič. In če bom še potem pridna, bom nagrajena s kakšno kilo manj. In potem gre res počasi.
No, let see.

ja... točno tko je...
meni je šlo od 75 do 68 kar konstantno, čeprav zelooo počasi (november do april), pol se mi je pa mal ustavlo, čeprav sem jedla enako, telovadla pa še več...

ampak veš, sploh se nisem sekirala... v možgane sem si sprogramirala, kao da je vse ok in da grejo kile še kar dol... in motivacija je še kar rasla, telovadba mi je prišla v kri, želodec se mi je (očitno) tudi skrčil in nisem se obremenjevala s tehnico, saj sem bla itak zadovoljna s svojim novim načinom prehrane in gibanja. zato nisem obupala, saj nisem imela nad čem... ker sploh nisem imela občutka, da hujšam in sploh si ne predstavljam, da bi blo kot prej. le zakaj bi več jedla, če je pa to čisto dovolj?!?

no, in zdaj je prišla potrditev za mano... in upam, da še bo...

v bistvu pa itak ful uživam, ker vem, da delam dobro... velikokrat se pregrešim (skoraj vsak dan sladkarije), ampak kljub temu sem zelo napredovala. še enkrat bom ponovila: pomembne so le količine hrane (ne vrsta, ne ura) in pa gibanje... ter seveda VZTRAJNOST... In z nekim odpedovanjem je ta vprašljiva... ker ti lahko slej ko prej prekipi mučenje samega sebe.

v glavnem, ti se kar čim več oglašaj... boš vidla, da ti bo bolje, če boš svojo izkušnjo delila tuki z nami.

lp

kako kaj napreduješ?
zakaj se nič ne javljaš?

Živijo,
dvakrat sem napisala ful dolg post im me je ven vrglo, ko sem pošiljala.
Sem obupala.
Trenutno zelo zaposlena.Komaj čakam, da bo šole konec, da malo zadihamo, ko bodo otroci popoldan doma.
Se ne redim, hujšam pa preveč tudi ne. Sedaj imam 71,80 npr. zjutraj.
Gibanje še kar. Sedaj se z možem meniva, da bova hodila vsaj 3 x na teden zvečer na hitro hojo, oz. lahkoten tek.
Včeraj sem bila v šopingu in sem si kupila vse nekoliko premajhno. No, toliko, da zbašem na rit in zapnem.
Ej, ko bom en večer doma, se priklopim in napišem kaj več.
Drži pesti.
QD

Nadjap je dala nekaj odličnih nasvetov o teku. To je, da na začetku teci največ do 20 minut, ne več, da se ti tek ne bo zameril. Končaj takrat, ko čutiš, da bi rada še tekla. Tako boš ohranila motivacijo za tek naslednjič.
Še en nasvet: kupi si primerne superge (to je nujno), poleg tega pa, tudi če na začetku ne potrebuješ tekaških hlač in majice, vseeno investiraj v en del tekaške opreme, ki ti bo všeč in zaradi česar boš komaj čakala na to, kdaj ga boš spet oblekla in uporabila.

živjo QD

me je blo strah, da si obupala, ko te toliko časa ni bilo na spregled. seveda držim pesti in ti še enkrat polagam na dušo, da si moraš vzeti nekaj časa na dan (ali na teden) zase, ne glede na to, kako zaposlena si. to bo ful dobro vplivalo tudi na splošno počutje in zdravje.

ko se boš odpravila na tek, obvezno kombiniraj tek s hojo, saj nobeno telo na začetku ni pripravljeno samo na tek - tudi če je ful lahkoten. tempo seveda naj ne bo previsok, saj se maščobe prej pokurijo, če je naš pulz okrog 130 udarcev na minuto, kot pa da se forsiramo in ga nabijemo npr. na 180. če bosta z možem oba, je to tak tempo, da se bosta lahko med seboj pogovarjala...

če pa kdaj mož ne bo mogel, se pa ne ozirati na to in se s tem obremenjevati - pojdi sama. jaz sem se navadla, saj mojega zelo težko spravim na rekreacio (ker pravi, da se že itak preveč muči).

glede prehrane pa... saj veš. ne preveč in izkoristi ta čas, ki nam nudi veliiikoo dobre zelnjave.

lp

Hojla, še ena sotrpinka, ki je bila in je še vedno na dieti oz. na novem načinu prehranjevanja.

Meni je klik naredil v glavi v začetku maja, ko sem videla svoj odsev v izložbi ene trgovine.
Sem si rekla, da zdaj je pa konec, da taka ne bom, ker se ne počutim dobro.

Visoka sem 169 cm, mlada 33 let, kg sem imela 75.
Z novim prehranjevanjem sem začela 12.5., koliko sem izgubila točno ne vem, sem pa precej, ker so mi vse obleke prevelike. Tehtala se bom šele ko mi bodo prav ene kavbojke.

Jem večinoma zelenjavo, pazim, da jem hidrate v dopoldanskem času, izogibam se sladkorju, vse belo sem zamenjala z polnozrnatim. Občasno še vedno pojem kaj sladkega, ampak v mejah normale. Če imam kakšno pozno večerjo, potem naslednji dan dopoldne jem samo sadje.

Sva pa s prijateljico začeli na isti dan, tako da si preko mailov ali smsov poročova kaj je katera jedla, če je kaj grešila in se vzpodbujeva.

Zato kar nadaljuj, rezultati bodo kmalu tu in nov val motivacije tudi.

ojla,
za vikend bila kar pridna.
enkrat tekla, enkrat bila v hribih.
še vedno malo preveč jem, ker prepočasi hujšam.
Zjutraj 71,6kg.
danes zvečer, če ne bom prepozna, grem teči.
se mi pa malo energija vrača.
sedaj se že ene 2 tedna, kar lepo uredim za v službo.
celo zimo in pomlad sem okrog skakala kot en ''bog pomagaj''.
qd

no, to je pa lepo slišat... ti kar vztrajaj in ne se preveč obremenjevat s kilogrami in tehtnico... vedno imej v mislih, da je zate najbolje, če se malo razmigaš - vesela bodi, da imaš to možnost.

glede prehrane pa kot sem že povedala: probaj jest čim bolj počasi in uživaj v vsakem grižljaju in tako boš pojedla manj in boš ravno tako sita.

pa javljaj se še... to ti bo tut pomagalo.

lp

vceraj tekla 30 min, 15 min hitre hoje.
Danes cel dan hodila po benetkah (by the way, 29 stopinj)
Jutri, upam, da spet tek.
lep večer.
QD

sej ni da bi govoru.
Seveda imam spet 74 kg.
zadnjih 10 dni nisem nič tekla.
in sem včaraj spet naredila plan, kot pred leti, ko mi je uspelo shujšati.
Očitno tvoja ideja (nadja) pri meni ne zaleže.
Moram biti bolj stroga do sebe.
Sedaj sem si naredila plan kilogramov za 10 tednov.
Vsak dan se bom tehtala zjutraj in zvečer (vem, bolno)
Konec vsakega tedna je vpisana pričakovana teža.
Po 10 tednih bi morala priti na 66 kg.
kar se prehrane tiče 5 obrokov:
1. sadje 8.00
2. jogurt s kosmiči 10.00
3. kosilo (obvezno pustiti 1/3 na krozniku) 12.00
4. sadje 14.30
5. solata, sveža zelenjava 17 - 18.00
Poleg tega: v času hujšanja, se pravi 10 tednov nobene sladkarjie, nobenega soka!!!!!
ok, če bo kje piknik ali praznovanje, se bom pač pregrešila.

Gibanje? Bog pomagaj, da mi rata ene 3 x na teden.

Potem?
UH. Ne vem. malo popuščanja in totalen alarm, ko se kile vrnejo na 67. pa spet nazaj na 65, 66.
Mi kdo verjame?

QD

Zdravo, QD! Me veseli, da si se spet oglasila, ampak sem pričakovala boljše novice.
Vidim, da si naredila bojni plan za izgubo 8 kg. Super! Glede na to, da to ni strašno veliko, ti bo v 10 tednih (upam) zagotovo uspelo, če boš le dovolj disciplinirana. Pa mislim, da pri prehrani boš. Če si takšne narave kot jaz, se ti lahko zalomi edino pri gibanju. Pazi, da se ti to ne zgodi! Tudi če si še ne vem kako zelo utrujena in se ti ne da, pa je slabo vreme, pa......., vseeno zmigaj svojo tazadnjo in izvedi svojo dozo gibanja! Vztrajaj! Zagotovo bodo rezultati kmalu vidni. Tudi jaz sem zadnje čase malo popustila (po 15 mesecih precej discipliniranega hujšanja), pa sem pridobila prejšnji teden 1,5 kg. In danes se mi je zmešalo, ko sem stopila na tehtnico in imela prvič v tem tisočletju manj kot 80 kg! 79,6 je pokazala tehtnica. Zakaj? Ker sem kljub vsem tegobam, pa zoprnemu in vročemu vremenu, pa kupu izgovorov, ki sem jih iskala (in seveda tudi našla) VZTRAJALA. Premagala sem samo sebe, danes pa bi najraje objela ves svet, ker se je namesto osmice v deseticah zapisala sedmica. Tako sem do sedaj izgubila že 20 kg, čaka me še naslednjih 19. Vem, da gre iz kile v kilo težje, ampak sem se naučila biti strpna in vztrajati.
Vztrajaj tudi ti, bodi disciplinirana in se drži svojega načrta, pa boš zagotovo nagrajena z uspehom.

Lp

ojla lenka.
hvala za vzpodbudne besede.
se jevim konec tedna.
lp
qd

Živjo QD in doborodošla nazaj...

Popolnoma te razumem... saj se je tudi meni to velikokrat dogajalo - včasih se je treba mogoče res malo bolj disciplinirat. Tudi pri meni se je ustavlo na tistih 65 oz. 66. Ampak se sploh ne čudim, saj itak "predobro" jem. Mogoče bi si morala tudi jaz postavit kako omejitev glede sladkarij, ampak dokler se ne bom redila, bom kar zadovoljna, čeprav bi si ful želela še 5 kg manj.

Glede telovadbe moraš bit pa res pridna... Jaz tečem ene 5x na teden po dobro uro (od 8 do 12 km), pa tudi drugač se dosti poslužujem kakih dodatnih ovir. Namesto z avtom, grem s kolesom ipd. In to me rešuje, ker dobri hrani se še vedno ne morem odpovedat.

drži se, pa več se javljaj.

lp

oj, če se meni ustavi na 65, 66 bom zelo zadovoljna.
Mislim, da je 60 zame premalo.
Imam precej športno postavo.
In s 60 kg bi po moje izgledalo bolna.
Enkrat sem shujšala na 64 in sem bila kar suha.
Visoka sem pa 73 cm.
in glede na to, das se bližam 40 ne smem biti preveč suha,
me bo postaralo.
Lp
qd

no petek je tu,
do sedaj kile ok.
po planu. Danes zj. sem imela 71.70. Pričakovana teža v nedeljo zvečer je 72.
mater, samo piknik mamo jutri. bo treba res pazit.
Samo tole s športom mi ne gre najbolje.
Zdej mi pa še nekaj povejte, tiste ki si vzamete čas za šport.
Ali imate 2 mala otroka, pa službo do 16 - 17.
pa hišo in vrt...
bla, bla, bla,

pa veliko prijateljev, kateri tudi vzamejo precej časa (seveda mi je všeč).

bla, bla, bla
mi ni uspelo z izgovori, a ne?
zdej me boste vse nekam poslale, sej vem.
sam moram včasih mal pojamrat.
res sem patetiča, sama sebi se smilim ob taki šibkosti.
Sram naj me bo.
Lep viken vam želim, pa vam v ponedeljek
povem, če je bilo nedeljsko večerno tehtanje uspešno.
qd

aja, pa še to sem si obljubila:
če tokrat ne shujšam na 66 kg, nikoli več v življenju ne bom hujšala!!!!
to pa ni za reskirat, a ne?
QD

1 teden odlično.
Plan je bil v nedeljo zvečer imeti 72 kg.
Natehtala sem se 71.60.
Danes zjutraj 70.80.
Naslednjo nedeljo zvečer moram imeti 71 kg.
Mater, samo tale šport mi ne gre in ne gre.

QD

Hojla, QD!

Ti kar jamraj! Dokler gredo stvari po planu, ti je dovoljeno kdaj tudi pojamrat. Ja, čestitke za prvi teden! No, resnici na ljubo je ravno prvi teden tisti najlažji, kasneje se stvari malo upočasnijo. In zagotovo se bodo precej upočasnile, če se ne boš gibala. Nimam te namena nikamor pošiljat, ker dobro vem, kako je to. Moji otroci k sreči sicer niso več ravno majhni, vendar sem mnenja, da lahko zanje eno uro na dan poskrbi tudi oče - ne nazadnje so tudi njegovi, kajne? Poleg tega, da bo razbremenil tebe, bo hkrati učvrstil tudi očetovske vezi z otroki, kar nekaterim očetom ne gre ravno dobro od rok. Malo so morda za to krive tudi matere, ker jih pač enostavno ne potisnejo v takšno situacijo, da bi se bili primorani ukvarjati z otroki. Kaj češ, včasih moramo ženske tudi "mimo riti v žep", da svoje moške z nekim izgovorom angažiramo, da se družijo z otroki(čeprav v tvojem primeru ne gre za izgovor, ampak za čisto konkreten razlog).
Kar se tiče službe, hiše, vrta: ja, vse to imam. Celo dve službi opravljam (eno tisto redno, drugo doma - s.p.) in lahko verjameš, da se moj delovni dan nikoli ne konča ob 16. ali 17., ampak nekje okrog 23. ali 24. (od 6. zjutraj, ko začnem delati doma, vmes grem v drugo službo, nato hitro nekaj skuham, opravim najnujnejše, pa spet nadaljujem delo doma). In ravno tako sem leta in leta govorila, da nimam časa ob takšni obremenitvi. Figo! Sedaj vem, da je bil to le izgovor. Ko sem si enkrat dala v svoj urnik tudi gibanje (vsak dan ob točno določeni uri) in sem se ga striktno začela držati, čas sploh ni bil več problem. Vse moje stranke in prijatelji pa natančno vedo, da me ob tej določeni uri ne morejo dobiti ne doma ne na telefon, ker je to pač ena ura na dan, ki pripada SAMO MENI (saj si jo tudi zaslužim). In nihče ne dela iz tega nobene panike, pravzaprav me vsi, z družino vred, pri tem podpirajo in me res ne gnjavijo. Ampak kot že rečeno, potrebovala sem leta, da sem prišla do toliko poguma in naredila to edino stvar zase. In kar je še najbolj čudno: kljub "ukradeni" eni uri na dan (no, ko imam fitnes, sta to dve uri) delo ne stoji, čisto vse naredim, saj imam neprimerno več enregije in moja storilnost se je precej povečala.
Morda si tudi ti daš v urnik tisto eno uro za rekreacijo, ampak potem se je treba tega urnika res striktno držati. Če se rekreiraš npr. ob 19., potem točno ob tej uri odložiš vse delo (tudi če si sredi pomivanja posode) in se greš rekreirat! Ne skrbi, vse delo te bo zanesljivo počakalo, ker zagotovo ni junaka, ki bi namesto tebe kaj naredil (no, vsaj tako je pri nas, razen če nekoga posebej zadolžim, ampak to je pri najstnikih že velik projekt). Mojega moža največkrat ni doma od jutra do večera (zaradi narave dela), vendar odkar sem mu takole malo "porinila" otroka "v varstvo" tiste dni, ko se prej vrne z dela, sta tudi otroka postala lažje vodljiva, ker dobita tudi "moške nasvete" (ki, mimogrede, po poprejšnjem posvetu sovpadajo z mojimi, da ne prihaja do navzkrižja interesov). Mama zadovoljna - cela družina zadovoljna!

Lp

lenka,

dej da ne bo pomote. Moj mož me zelo podpira. sva hodila skupaj teč, vse bi naredil namesto mene, če bi me lahko zbrcal ven na šport. Z otroki se ukvarja.
No ja, z gospodinjstvom pa res bolj malo.
Očitno je, da je problem v meni in mojih izgovorih in moji utrujenosti.
Da ne rečem, da sem med dopustom spala po 10-12 ur na dan.
Ni pošteno, da za karkoli okrivim kogarkoli. Razen sebe.
In ne morem in ne morem se brcniti v rit. Nobene volje nimam za fizične napore.
Seveda za vikende z otroci gibamo. Smo načeloma precej športni. Do svojega 27 leta sem bila aktiven športnik. Kar težko človek verjame, kako se lahko takšen človek poleni.
Mož še vedno 3 x na teden teče, pa ene 1 x kolesari na hribe, pa v kleti ima fitnes in boxarsko vrečo, kar vsakodnevno uporablja.
In jaZ? OOOOOOOOOOJOOOOJJJJ. Nič. Najboljši šport zame ja kavč.Pa ne gledanje TV. V šusu zaspim.
Vem. Za ubit.

V kleti imam fitnes, odlično gorsko kolo z vso opremo, najboljše tekaške superge.
Ma. Za natepsti sem.
Pa si spet rečem. A zdej nej pa stradam, pa še tečem zraven. Dve ubijalski stvari na mah?
Bom raje nehala. Po moje sem se že zadosti osmešila in ponižala.
Hahaha.
Pa lep teden.
QD

No, fino, sem vesela zate, da se tebe konkretno moje prejšnje pisanje ne tiče dobesedno, morda pa bo katera druga sebe našla v njem. Bognedaj, da bi mislila, da sem ti želela soliti pamet, ker to ni moj namen. Res ne poznam tebe in tvojega načina življenja, tako da sem stvari res zelo posplošila. Če sem te s tem morda užalila, se ti iskreno opravičujem. Bi pa verjetno marsikatera želela imeti takšnega moža, kot ga imaš ti, da bi svojo ženo podprl in ji 100% stal ob strani.
Kar pa se tiče tvoje ugotovitve, da si očitno za negibanje kriva sama, pa se moram strinjati. Lej, naredila si prvi, zelo velik in pomemben korak, da si si to sploh pripravljena priznati. Samo še korak te loči do tega, da nekaj zase tudi narediš. Upam, da ti uspe.

Lp

lenka živijo,
Nič me nisi užalila. nič bat. Nisem občutljiva in vzkipljiva.

šele danes sem šla malo nazaj poste prebrat in videla,
da si že 20 kg shujšala in da želiš še 19. Kar ne morem verjeti.
To pomeni, da si imela okoli 100 kg in da želiš priti na 60?
Kapo dol. Res.
Koliko si pa visoka?
res občudujem takšno voljo.
Kaj se ti dogaja s kožo? Ali ti šport pri tem zelo pomaga?
Ti boš shujšala 40 kg, jaz pa mio problemov z osmimi viška.
Lp
QD

Hm, mogoče je za 8 kg potrebno zbrati celo več volje kot pa za 40, kaj vem, ker pri 40 kg viška pogosto ne gre samo za videz, ampak tudi za zdravje. Zavedam se, da bom po 15 mesecih hušanja morala imeti volje še vsaj za dve leti, da bom dosegla svoj cilj, zato tudi morda na vse skupaj malo drugače gledam. Sem pa res bolj kot na izgubljene kg ponosna na to, da sem končno spoznala, da MORAM poskrbeti tudi zase, če hočem sebe še naprej razdajati drugim, sicer bom popolnoma pregorela.
V višino merim borih 166 cm in 99 kg na to višino je pomenilo, da bi me kdo že skoraj lažje preskočil kot obšel. Ko bom imela 60 kg, bom začela z vzdrževanjem telesne teže, tako da če slučajno pridobim kako kilo ali dve, to ne bo pomenilo čisto nobene katastrofe.
Koža? Zaenkrat sem izredno presenečena, ampak mi kljub izgubljenim 20 kg ni niti za mm prevelika. Drži, da sem za izgubo 20 kg potrebovala 15 mesecev in se je koža sproti krčila, vendar sem sveto prepričana, da bi brez telovadbe kljub temu imela nekaj viška mlahave kože. Mišice, ki so s telovadbo pridobile svoj tonus (saj ne, da bi bile močno razvite) tudi lepo delujejo pod kožo, ne vem pa, koliko same mišice lahko pomagajo pri krčenju kože. Tudi celulita je že mnogo manj kot pred letom dni. Vem, da nikoli ne bo popolnoma izginil, vendar je moja stegna zdaj prav lepo pogledati. Sicer pa kot že rečeno, popijem veliko vode, od oktobra do maja pa tudi redno obiskujem savno, kar menda nekaj tudi pripomore k bolj čvrsti koži z manj celulita. V prihodnosti moram dodati še knajpanje in najti kakšno res učinkovito mazilo za bolj prožno kožo (lahko tudi iz domače lekarne), ker se do sedaj res nisem popolnoma nič mazala. Če kdo pozna kaj učinkovitega, bom zelo hvaležna za odgovor.
Vesela sem, da si prebrala tudi stare poste. Verjetno si opazila tudi pri drugih forumovcih, da je od vsega hujšanja najpomembnejši korak odločnost pri pogajanjih zase, predvsem v tem smislu, da moraš iz svoje kože in si urico na dan, ki bo popolnima tvoja, postaviti kot prioriteto in se teh 60 minut ne ozirati na nikogar drugega. Vem, sliši se zelo brezobzirno, a brez tega ne gre. Potem pa odločnosti sledita vztrajnost in volja. No, te imam na pretek. Če jo kdaj rabiš, kar povej!

Lp

ojla,

Volja ostaja.
Zjutraj sem imela 70,6 kg. Odlično.
V nedeljo zvečer moram imeti 71.
Sem na dobri poti.
Dobila sem pa že dve pripombi, če sem shujšala.
Kar ne morem verjeti, da se res kje že pozna.
No, mogoče na obrazu.

Šport?! ojojojojoj.

QD

Navedeno

queen deborach123


Šport?! ojojojojoj.

QD

Šport ni samo kurjenje maščob in preoblikovanje telesa. Saj si bila aktivna športnica, torej poznaš vse pozitivne vplive učinke športa na telo in duha.
Sama sem tudi (pre)obremenjena mamica, kje najti energijo za službo, otroke (kolk fajn, da med počitnicami ni domačih nalog! :)), gospodinjstvo, neskončno zidavo hiše, psa..??? Vsi me sprašujejo, kako pri streli zmorem vse to, zraven pa še žarim in zgledam bolje kot pred petimi leti? Eno samo skrivnost imam: tek. Ki ni samo tek, je EDINA urica SAMO zame (ok, tudi pes je vesel:)), je čas, ko se lahko pogovarjam sama s seboj, je čas poslušanja prijetne glasbe, je čas planiranja za naprej in analiziranja za nazaj... prav gotovo nisem samo shujšala 32 kg, ampak sem v teh uricah tudi precej dogradila svojo osebnost. Tek je prvotno vlogo - željo po izgubi kg - že zdavnaj izgubil in dobil nove, še bolj pomembne vloge. Življenje brez teka? Upam, da nikoli. Včasih uspem vsak dan, včasih le dvakrat na teden. Ampak koliko energije črpam iz te urice! Zares ti iz srca zaželim, da se ti uspe prisiliti v gibanje, da vzdržiš in potrpiš prve tedne in da potem ponovno začutiš čisto energijo in dopaminsko srečo :))

Anina, te popolnoma razumem in dobro poznam občutke. Verjami.
Mogoče sem jaz svoje kilometre v življenju že pretekla, hahhahhaaa. (jih je bilo res veliko)
In sem vesela zate, da si našla svojo urico.
Pri meni pa ta zadnja leta ne gre in ne gre.
Sej vem, da je preobremenjenost le moj izgovor. Točno vem, da si z lahkoto utrgam uro zase.
Zakaj ne morem? Ne vem. Enostavno se počutim preveč utrujeno. Pa tudi dobro vem, da bi se po kakih dveh mesecih aktivne vadbe počutila bolje. Občutno bolje.
Pa kar ne gre in ne gre.
Enostavno sem zvečer, ko bi lahko prišla na svoj račun (nekje po 20.00) preveć zmatrana. Noge imam težke. In po pravici: ne da se mi.
Ampak nisem še čisto obupala.
Še vedno si želim. In samo čakam en preblisk, da začnem. Tako kot sem dolgo čakale tale preblisk za hujšanje.
Anina, hvala za besede. Želim ti vse najboljše.
By the way. Danes zvečer se tehta. Mislim, da bom imela mlo več kot 71 kot je bil plan (2 x picknik), ampak nič hudega, tako ali tako sem si prva dva tedna zastavila precej oštro.
Potem en četrt teden pa umirila.
Lep večer vsem skupaj.
QD

Ja, QD, popolnoma te tudi jaz razumem. Lej, jaz sem takle klik v zvezi z gibanjem čakala kakih 15 let, pa ga ni in ni bilo od nikoder. In kile so se pridno nabirale, jaz pa sem samo čakala in čakala. A bolje pozno kot nikoli. No, teh 8 kil boš verjetno izgubila tudi samo z dieto, a vendar ko te bo prijelo, da bi migala, ne odlašaj, ker sicer se lahko zgodi, da se ob normalni prehrani izgubljene kile povrnejo, pa jih boš z gibanjem verjetno lažje regulirala. Pa saj to itak sama veš. Želim le, da veš, da držim s tabo in upam, da se ti volja za gibanje čimprej povrne.

Lp

ojla,

no, pa je bilo tudi nedeljsko tehtanje OK. Točno 71.00 kg.
Ne morem verjeti.
Danes zjutraj pa 70.40.
Naslednja nedelja je 70.00.

Lep delovni teden vsem.
QD.

Živjo QD...

Z zamudo se spet oglašam... dopust pač...

Res sem zelo sem vesela zate in držim pesti, da ti bo uspevalo še naprej...