Ločena sva, ampak ni kaj dosti boljše. Bivšega vsake toliko piči in me zasipa s klici in, ko se ne javim, z sms-i, v katerih me obtožuje, da sem lažnivka, do konca pokvarjena manipulatorka in težek bolnik, potreben zdravljenja. Čez nekaj dni se umiri in mi spet pošlje kup sms-ov, da ni tako mislil in da ve, da sem v bistvu fajn, samo malo zmedena in se še iščem. Jaz nimam občutka, da bi bila kaj zmedena, še manj, da sem psihični bolnik, ampak kako naj vem? Dr. Dernovškova je nekje napisala, da je za osebe z MOM značilno "prenašanje krivde, negativnih čustev in odgovornosti na druge". Ja, to sem jaz. Res ne vidim svoje krivde v teh stalnih konfliktih, ki jih imam z bivšim. On pa vedno prevzame vse nase, vsakemu razloži, da ve, kako je on za vse kriv in kako je težko z njim. Manipulira? Ali pa je res z menoj nekaj narobe? Jaz sem seveda prepričana, da nič. Počutim se zmanipulirano, obenem pa imam pred očmi bivšo prijateljico, za katero jaz dobro vem iz časa, ko mi je še veliko zaupala, da je ženska z resnimi problemi z odvisnostjo in nezvestobo - pa ji uspe prepričati vsakega, ki ga na novo spozna, kako je ona super in kako je druga stran grozna. Seveda je iskreno prepričana, da je ona žrtev - tako kot sem jaz prepričana, da sem žrtev bivšega.

Imava pač skupne otroke in se morava dogovarjati. Pa me vsakič, ko vidim, da kliče on, zaboli želodec, ker vem, da bo spet nekaj narobe. In vrag je v tem, da ima vedno nekako prav. Ja, res sem mu zamolčala nekaj v zvezi z otrokom (ker sem ga nazadnje v podobnem primeru poklicala in je naredil celo štalo) in ja, res sem nekaj pozabila povedati, ker se mi ni zdelo pomembno, pa sem menda enkrat res obljubila, da bom povedala (ampak rajši ne drezam, če ni nujno, pa potem izpade, da ga ne upoštevam - no, saj ga res nisem) in ko me obtoži, da sem se mu zlagala, mu ne morem dokazati, da se nisem. In dlje, ko me masira, maj sem prepričana, kdo si je prav zapomnil. Nazadnje me je ozmerjal z lažnivko zaradi neke zadeve, ki jo je narobe razumel, potem je dodal še neko drugo stvar in po petnajstih minutah mi je dokazal, da sem si to drugo stvar jaz narobe zapomnila, dejansko. In to me potem sesuje in ne vem, kdo je zdaj tu manipulator in s kom je nekaj narobe. Bivši je pa triumfiral, poklical hčer in ji je razložil, da mama laže in njega nalašč prikazuje v slabi luči. Hči je jokala, jaz pa sem se - spet - počutila kot najslabši človek na svetu. Res sem ga obtožila nečesa, česar ni naredil. Njegova interpretacija: da sem obsedena z njim in z maščevanjem njemu. Moja: narobe sem si zapomnila, ne vem, zakaj, pa nisem tega niti hotela privleči na dan, dokler me ni potisnil ob steno z obtožbami in sem ga obtožila nazaj v obrambi. Ampak izpade, da ima on na koncu prav, jaz sem pa lažnivka. Res ne vem, kaj naj si mislim. Rada bi samo svoj mir pred njim, rada bi se nehala javljati na telefon, pa ne morem, ker mi potem upravičeno očita, da se obnašam nezrelo in ravnam v dobro otrok.

Javljaj se na telefon ampak mu zabičaj, da se bosta dogovarjala STROGO samo o otrocih in NOBENIH! obtoževanj in bedarij in da boš v tem primeru prekinila in tega se DRŽI tudi ti. Enostavno prekini, bo že nehal ko bo videl da misliš resno. Dokler te lahko suče te bo sukal, ko boš postavila mejo boš sama sebe zavarovala. Mislim ne vem a so te gnoji res tako za en drek da ne morejo požreti da jih žena pusti??
cjooooo

Zdravo Nevemka!

Nisem čisto prepričana ali vedo ali ne, da manipulirajo. Včasih se mi zdi, kot da to delajo povsem zavestno, spet drugič se vidi, da jih je tako zelo odneslo, da sploh ne vedo, kaj se dogaja. V vsakem primeru pa je njihovo doživljanje in razmišljanje tako zelo drugačno, kot pri tistih, ki nimajo MOM, da v bistvu s svojega zornega kota zelo težko razumeš njegovo razmišljanje ali dejanja, niti jih ne moreš razložiti s svojo logiko.

Mislim pa, da tega ne boš razrešila tako, da se boš ukvarjala z njim ( zakaj, kako lahko....) temveč zgolj s seboj in s postavljanjem jasnih in trdnih mej, ki se jih boš dosledno držala ( kot predlaga že Shit)

Postavljanje mej nima veze s tistim, ki mu jih postavljaš, temveč zgolj s teboj. Kaj je tebi še ok, kaj si pripravljena sprejeti, koliko se želiš pogovarajati o sebi, koliko ti je še prijeteno in v redu, da se nekdo drug vtika vate, koliko je res nujno, da se pogovarjata o otrocih......nisi mu dolžna ničesar objasnevati, mu razlagati, skrbeti ali bo to on razumel ali ne. Ni ti potrebno polagati račune in se zagovarjati zakaj in kako si kaj storila. Nisi odogovorna zanj in za njegova čustva , razpoloženja ali kakršno koli drugo stanje in ali je kaj razumel ali ni....Odgovorna si zgolj sama sebi in za svoje otroke, če so še majhni. Kot odrasla oseba je sam odgovoren zase, četudi ima MOM in dostikrat se lahko ti ljudje zelo uspešno izmikajo tako zdravljenju, kot karkšni koli drugi spremembi, ker jim uspe prelagati odgovornost na druge.

Če ne postaviš jasno določenih mej in preložiš odogovornost za njegova stanja nazaj k njemu in se tega tudi dosledno držiš, mu lahko še naprej uspeva, da te drži v svoji igri manipulacij. V nekaterih igrah lahko zmagaš zgolj, če se odločiš, da se jih ne boš igral in ta je ena izmed njih..:-)

Prav tako mu ni potrebno razlagati, zakaj si določeno mejo postavila ( npr, da se boš z njim pogovarjala zgolj povsem konkretne stvari v zvezi z otroci in nič drugega). Ne zapletaj se z njim v kakršnekoli razprave zakaj nekaj si ali nisi naredila, zakaj si nekaj ali nisi rekla.....to ni njegova stvar. In kadar te želi ujeti v svoje igro mu zgolj reci ( brez da bi o tem na dolgo razpraljavljala) da ti je žal, če je tako razumel, če tako doživlja....vendar o tem z njim ne boš razpravljala in da vstrašaj pri svojih odloćitvah.

Seveda bo v trenutku, ko boš spremenila pravila igre in se ne boš pustila več vplesti v igro čustvenih manipulacij napel vse sile in sprožil vse topove, da bi te postavil nazaj na "tvoje mesto", Če boš vztrajala, bo slej ko prej dojel, da se te igre s teboj ne more več igrati in bo odnehal.

LJudje z MOM so na čustveni ravni kot nekaj letni otroci in približno tako je najbolje z njimi tudi ravnati Če ti majhen otrok trmari in skuša od tebe nekaj izsiliti, potem mu ne razlgaš na dolgo in široko, temveč mu jasno poveš, da tako, kot si je zamislil, ne bo šlo, pri tem vstrajaš in slej ko prej se "priuči" ,da na tak način ne bo prišel do svojega. Če mu popustiš bo to postalo način njegovega delovanja.

Kar pa se tiče otrok- to je res težavna situacija, saj dostikrat v svoja čustvena izsiljevanja vpletejo še njih. Vendar jim s tem, da boš popustila njegovim manipulacijam ne boš prav nič pomagala, saj bodo slej ko prej njegovi talci in temu ne morejo ubežati. Največ kar jim lahko daš je, da se najprej sama postaviš zase, postaviš jasne in zdrave meje, se jih držiš in otrokom razložiš, kaj se dogaja ( seved njihovi starosti primerno) Ne glede na to, da bo ( kot je ponavadi pri MOM) najprej huje, da je potem bolje....jih boš s svojiim primerom naučila, kako lahko shajajo s svojim mejnim očetom, kako mu postaviti meje, da jih ne bo potegnil v svoj svet.. V drugem priimeru se lahko zgodi, da bodo prevzelli tvojo vlogo in bodo večne žrtve njegovih čustvenih manipulacij.

To je zgolj moje mnjenje, kaj je v resnici dobro v tvojem primeru pa moraš presoditi sama.
GittaAna



Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal GittaAna ob 12.03.12 22:42.

Odlično, to mi je všeč. Ves čas se moramo zavedati, da smo odrasli za otroke zgled. Pomagajmo si malo s statistiko, Če je ljudi z MOM 2%, nam že preprost verjetnostni račun pove, da jih prej ali slaej srečamo - nekateri že v lastni družini, drugi kot partnerje, prijatelje, sodelavce. Skratka ni se mogoče izogniti. In se vprašamo - ali smo se morda naučili soočati se s takšnimi stvarmi? Ali smo imeli dobre zglede, po katerih bi se učili? Odgovor je bolj klaveren in mislim, da je naša naloga, da postavimo dobre zglede za svoje neposredno okolje in svoje otroke. Zavedati se moramo, da je MOM v najhujšem možnem položaju, ko je zavrnjena ali pa misli, da je zavrnjena. Takrat je vojno stanje. In ko se MOM vojskuje za izgubljena kraljestva, se modra okolica ščiti in vadi vse mogoče samovarovalne strategije. In če vstraja, uspe postaviti meje in uvesti red. S tem ne pomaga samo sebi in otrokom, ampak tudi osebi z MOM, saj jo kaos dodatno vznemirja. Tudi predpostavljeni ali pa sodelavec z MOM je lahko prava pokora inh zanj velja enako - meje, meje, meje in nobenga prevzemanja odgovornosti za njegove kaprice, počutje, dobrobit. Meje postavimo sami za sebe, da se obvatujemo.
Lepo bodite
Mojca

Nevemka nisi kriva in nikar mu ne nasedaj!

Tudi sama sem bila nekoč z nekom, kjer sem dobesedno "stopala po prstih". Če pogledam danes nazaj ne morem razumeti, kako takrat nisem videla, da me je dobesedno vrtel okoli prsta. Vedno ubogi, vedno so bili drugi krivi, za vse njegove težave. In kmalu zatem, ko sem bila "idelana" zanj, sem malo po malo postajala jaz dežuren krivec za vse njegove težave. Začne se z malenkostmi, na koncu pa se prav spomnim, kako sem morala takrat, ko sva se srečala postaviti v stanje totalne pozornosti....da ja slučajno ne bom rekla, kaj kar bo narobe razumel, kaj kar ga bo razburilo.....ker mu nisem postavila mej ( ker je bil taaaako zelo uboooogii in čedalje bolj nepredvidljiv s svojimi izpadi...) se je hitro razpasel in zadeve so šle tako zelo čez rob, da je začel postajati nasilen. Takrat sem spokala in šla. In trajalo je še leta, da sem se ga dejansko znebila, ker je vedno kaj našel, da je lahko prišel nazaj morit, če ne drugega, da sem jaz kriva, da je povsem zavozil svoje življenje. Nekdo , ki tega ni doživel na svoji koži to le stežka dojame, ker so res Mojstri manipulacije.
animaja

Navedeno

animaja
Nevemka nisi kriva in nikar mu ne nasedaj!

Tudi sama sem bila nekoč z nekom, kjer sem dobesedno "stopala po prstih". Če pogledam danes nazaj ne morem razumeti, kako takrat nisem videla, da me je dobesedno vrtel okoli prsta.

Pozdravljeni vsi!
Danes sem v svoji ambulanti srečala gospo srednjih let, ki je bila napotena k psihiatru pod nujno zaradi depresije. Povedala je, da ima dva odrasla otroka in moža. Samo sestri je upala povedati, da ji je njen osebni zdravnik napisal antidepresive. Od moža ne more pričakovati podpore, ravno nasprotno. Zafrkaval bi jo in bi ji govoril, da je on že vedel, da je nora. Ali je res kaj narobe z njo? Pa poglejmo seznam »grehov«: umikala se je moževim agresivnim izpadom, skrbela za dom, vzgajala otroke, hodila v službo, … skratka naivno in zaupljivo je dovolila, da se z njo ravna nespoštljivo. In se je zrušila. V depresijo. Nekatere se zrušijo v rak, v sladkorno bolezen, pogoste infekcije. V odvisnost od tablet ali alkohola … in tako dalje. Skratka telo se upre življenjskemu slogu svojega lastnika in udari stavko. Glede zdravil za depresijo sem gospe povedala, da lahko pričakuje, da bo malo lažje zadihala in da bo dobila nekaj nove energije. To pa je tudi vse. Negativna bilanca dajanja, dajanja in še enkrat dajanja je tolikšna, da mora v prihodnje nastaviti življenjski slog, ko ne bo samo dajala, ampak bo tudi kaj dobivala. Vsi rabimo trenutke, ko si polnimo baterije. V njenem primeru še posebej.
LP
M

Draga nevemka,

ne morem verjeti - kot bi brala o sebi. Tudi moj bivši (za katerega sumim, da ima MOM) je večkrat trdil, da mi je povedal neke stvari ali pa da sem si nekaj narobe zapomnila, prav prepričal me je v to v tolikšni meri, da sem bila resnično zaskrbljena. In sem se opravičevala, da sem verjetno preslišala, čeprav sem imela ves čas občutek, da nekaj ni ok, ker se mi to z drugimi ljudmi ni dogajalo. Pa tudi vzgojena sem že tako, da se raje umaknem. Če si zelo zaposlen (ob otrocih to seveda ni težko) in so tvoje misli zdaj tu, zdaj tam, je manipulirati s tabo toliko lažje.
Priporočam, da ravnaš tako, ko priporoča Shit - skrči komunikacijo samo na zadeve v zvezi z otroki - jaz sem naredila enako in je zdaj bolje. Tudi meje je treba postaviti - obtoževanj in žalitev nisi dolžna poslušati in pika. Ko sem zaradi njegovega poniževanja še jokala in se vidno sekirala, se je, se mi zdi, kar hranil z mojo bolečino. Ko pa sem se bila sposobna prvič postaviti zase in mu v obraz rekla, da ne dovolim, da se tako pogovarja z mano ter sem se na peti obrnila, je pa pristopil drugače. Pred pribl. pol leta se tudi dokončno dojela, da ga ne morem v nič prepričati, da je njegovo razmišljanje, dojemanje popolnoma drugačno in ga pač ne razumem. Pred kratkim sem prebrala tudi Ne stopajte več po prstih, ki ti da veliko uporabnih napotkov, kako postaviti življenje nazaj v tirnice.
Vem, kako je, ko se najraje ne bi javila na telefon, ko si želiš samo miru. Ampak ko so tu otroci, je sodelovanje neizogibno. Poskušaj upoštevati zgornje nasvete, mogoče bo bolje. Drži se.

Zapisala bom samo svoje mnenje glede teme . Mislim, da manipulator ve, da manipulira z drugimi, tako kot vsaka mati ve, če je bila prestroga do otroka v nekem trenutku. Zelo dobro ve kaj dela in do kako daleč lahko manipulira, pa saj si za to dolgo cajta uri možgančke. Lp.

Samo moje mnenje dodajam.Mislim, da dobro vedo, kaj delajo, saj večino časa namenjajo premišljevanju, kako bodo uničili nasprotnika, ki je za njega sovražnik in nekod, ki ki ni ravno najbolj brihten, se teh stvari zagotovo ne bi spomnil.Menim, da predobro vedo, kaj delajo, saj temu namenjajo večino svojega časa.
Nevamka, ne pusti se mu več, ne boj sega, kajti to je njihov namen.Ustrahovanje, da otrpneš in ne narediš nič.Kontaktiraj kolikor je res nujno, prosi če lahko kontaktirata po smsih, ali po mejlu, če pa ne bo pristal pa pojdi na csd, ter zaprosi za pomoč.
Samo ne pusti se več maltretirati, kajti ne zaslužiš si tega.
Drži se.
LP Gemma

Draga Gemma !

Zanima me, tvoje videnje oseb- manipulantov. Kako si ugotovila, da , je manipulator ? Izkušnje z njim/ z njo .Jaz sem namreč tako zelo naivna . Vsaj tako mi otroci pravijo.Definiraj, prosim. Hvala !Lepo bodi .

Navedeno

za g. gemmo
Draga Gemma !

Zanima me, tvoje videnje oseb- manipulantov. Kako si ugotovila, da , je manipulator ? Izkušnje z njim/ z njo .Jaz sem namreč tako zelo naivna . Vsaj tako mi otroci pravijo.Definiraj, prosim. Hvala !Lepo bodi .

Pozdravljena.
Tole pa bo zalogaj.
Kako odkriti manipulatorja?
Težko, zaradi tega , ker so odlični igralci, ter preden ugotoviš, kakšno igro igra si že v njej.
Ljudje, vsekakor premalo poslušamo sebe in svoj notranji glas.Moj notranji glas je meni že dokaj kmalu povedal, ob nekaterih njegovih "izpadih"", da nekaj ne bo ok, ampak sem tisti glas utišala, rekoč tiho bodi nimaš pojma.Napaka.
To je bil alarm, ki pa ga nisem slišala.
Načeloma sem oseba, ki je preveč tolerantna do drugih in premalo do sebe, zato sem kar počasi popuščala in popuščala.

Spretni so, lepo govorijo, te kujejo v oblake, ampak samo do trenutka, ko igraš njegovo igro.Ko mu ugajaš, ko mu izpolnjuješ njegove nenehne želje, ki so postajale vedno večje, ter popolnoma nerealne.Vedno bolj pogosto je začel izhajati iz sebe in svojih želja in potreb, ter bil popolnoma gluh za želje, mnenja in potreb nas in otrok.Takoj ko ni bilo po njegovo, se je naredil ubogega, žrtev, ki ga vsi izkoriščamo, ki ga nihče ne razume, ki ga nihče ne posluša, od katerega vedno nekdo nekaj zahteva, v resnici, pa je bilo obratno.
Kakšnih scen je bil sposoben, ko ni dosegel svoje.Krivi smo bili vsi po vrsti, vsi proti njemu, vsi mu hočemo nekaj slabega.
Ko pa sem v nekem trenutku ugotovila, da se njegove izjave ki jih je navajal ne skladajo z resničnimi dogodki, pa me je postalo pošteno strah.Nisem več vedela, kaj je naslednji korak.Nisem več vedela kaj lahko pričakujem od njega, česa vsega je sposoben.
Ni potrebno posebej omenjati, kako je začel spreobračati besede, kako so besede , ki so prihajale iz njegovih ust postale laži, kako so besede iz njegovih ust vsebovale najprej vedno jaz sem, kljub temu da ni, na koncu pa on tega nikoli ni rekel.Težko jih je spoznati že na začetku, če si v temu popoln laik in so ti te stvari tuje.Težko razumeš, da lahko oseba ki jo ljubiš tako očrni tebe kot osebo, partnerko, mamo.Na koncu mi ni bilo jasno nič več.
Verjemi pa da so mojstri lepih besed, ki jim vsi nasedejo.Tudi jaz sem jim.Ampak njihove lepe besede so z namenom, načrtne, ker želijo nekaj doseči, kar so si zadali.Vse delajo z namenom.Zadajo si cilj, in potem delujejo v tej smeri in ne izbirajo sredstev in načina, da jih uresničijo.
So popolnoma nesposobni kakršnekoli empatije do kogarkoli.
Človeka obrnejo v dveh minutah da mu nasede.
Tudi jaz sem mu.
Po mesecih razmišljanja, razčiščevanja, iskanja informacij in odgovorov, sem prišla do spoznanja, da dejansko ni v meni težava ampak v njemu.
Z njimi ni nič narobe.Vedno je kriv nekdo drug.
Oni so vedno žrtve.
Sposobni so lagati do onemoglosti, ampak vse z namenom-dosego zastavljenega cilja.
To so izredno inteligentni ljudje, kajti narediti načrt in stremeti k uresničitvi načrta zahteva ure in ure razmišljanja, iskanja informacij, s katerimi se dobro oborožijo.
Slej ali prej pa naredijo napako in ko jo , je hudo.Ampak tudi takrat ko jim je dokazana napaka, se branijo, obtožujejo, kajti njim največ pomeni navidezni videz, ki ga imajo za zunanjo publiko, ter samo za štirimi stenami pokažejo svoj pravi obraz.Izredno previdnost je potrebna pri podpisovanju česarkoli, saj ti mimogrede kaj podtaknejo, pozneje ponaredijo in podtaknejo tebi.Previdnost ni odveč pri katerikoli stvari, saj lahko povsem nedolžno besedo spreobrnejo in pokažejo v slabi luči in seveda proti tebi.
Zmanipulirajo otroke.Naščuvajo jih proti drugemu partnerju, grdo govorijo o drugem partnerju, vse dotlej, dokler jim otroci ne podležejo in jim rečejo, da imajo prav, da je pa drugi starš res tako slab, kot jim ga je on prikazal.
Za vašim hrbtom zbirajo informacije prav od vseh, ki vas poznajo in na koncu naredijo iz tega celo zgodbo, ki jo seveda obrnejo in prikažejo v najslabši luči kar jih je.
Nikoli ni nič prav, če je še tako prav in po njegovo, je lahko v naslednjem trenutku hudo narobe.
Previdnost je potrebna ves čas.
Vedno je dobro biti na preži in preveriti vse, kar vam oni govorijo, ker vedno vse obrnejo in v večini primerov ne govorijo resnice, ampak samo ustrahujejo.
Pripravijo te do tega, da začneš dvomiti sam vase in v svojo umsko sposobnost.Za dosego ciljev, bodo odšli tudi na institucije in podajali lažne prijave o nasilju, ki naj bi ga izvajal partner, ki je v resnici žrtev njegovih napadov.
Ko se mu pa postaviš po robu, je pa konec vsega lepega.Takrat pa življenje postane pekel.Ko enkrat ugotoviš, da je nekaj hudo narobe z njim, je dobro komu povedati o tem in ne biti tiho, kajti ko naredijo naslednji korak je lahko že prepozno.
Pri njih pričakuj nepričakovano.
V trenutku ko se jim postaviš po robu in jim daš vedeti, da nečesa ne delajo prav, si v trenutku za njih sovražnik, ki ga je potrebno uničiti.
Pričakujte da vam vsi obrnejo hrbet, ko se odločite narediti konec, kajti oni so med tem časom že naredili vse, da so vas oblatili pred vsemi, pa ni važno kdo to je.
Važno jim je, da ohranijo svojo navidezno zunanjost pred drugimi, važno jim je, da ostanejo lepi v očeh drugih, vi pa grdi.
Sama sem bila že tako globoko v .., da sem marsikaj spregledala in šele potem ko smo z otroci odšli, se mi je začel vrteti film.Sestavljanka, ki je bila na videz nesestavljiva, se je počasi začela sestavljati z tako lahkoto, da to ni res.
Počasi je vse skupaj začelo dobivati pravo podobo situacije, ki je bila med tem, ko si v njej meglena in oddaljena.
Še in še bi lahko pisala.

Naj napišem, da je vse napisano moje doživljanje, nisem strokovnjak na temu področju, ne terapevt, nobena strokovno usposobljena oseb, ki bi podajala diagnoze, ali mnenja.
Napisano je moje doživljanje in moj pogled.
Ničesar od napisanega ne vsiljujem nobenemu, ampak samo pišem o doživetem.
Vsakdo doživlja po svoje.
Jaz sem kot sem napisala.
Vsakdo naj izhaja iz sebe in iz tega kar sam čuti.
Potrebno je poslušati sebe.
Previdnost ni odveč.
So pa na temu forumu že marsikaj napisali, kaj vse so doživljali oni, ali pa kdo drug.
Naše zgodbe so si zelo podobne, samo osebe smo različne.
Če se moderatorjem zdi, da je moje pisanje neprimerno, ga naj prosim ne objavi.
Prijeten dan.
Gemma

...Nimam kaj dodati. Vse to poznam.Odtujijo te od ljudi, ki jih imaš rad, grdo govorijo o njih - naših primarnih družinah, prijateljih....In ne drži, da ko postaviš mejo se ustavijo. Kje pa, takrat se začne pekel kot je že Gemma napisala. Domov odhajaš z tesnobo, ker ne veš kaj te čaka...Ven z njim greš z tesnobo, ker ne veš kako se bo obnašal. Z prijateljico greš na kavo z tesnobo, ker ne veš kaj bo ko prideš domov......Počasi te na tako prefinjen način izolirajo, odmaknejo in perejo možgane, da je z nami vse narobe in da smo lahko srečne, da so sploh z nami.

Živiš samo za to, da preživiš dan brez njegovih izbruhov, kajti na koncu je že samo naše dihanje povod za nasilni izbruh. Preži kot zver in te napade.....

Res pa je, da nas zmedejo njegova opravičevanja, jok, kupovanje daril, potovanja idr....z obljubo da ne bo nikoli več in verjamemo ter upamo vedno znova in znova. In krog se ponavlja in ponavlja, samo da je vedno manj opravičevanj ter vedno več nasilnih izbruhov.

viviana

Pozdravljena Gemma, lep pozdrav Vivana

Predvsem, Gemma, hvala lepa za tako izčrpen odgovor in razlago na zgoraj navedeno temo. Vse tako tudi jaz vidim.

Draga Vivana, tudi v tvojem pisanju je vse že doživeto. Pomeni, da nismo mi nore in zabite ampak, da se to res dogaja. Še enkrat hvala obema .

Neverjetno, kako dobro sta opisali Gemma in Viviana MOM-ovce.Vse to sem dozivela
in lahko potrdim z zigom in podpisom. Najbolj bom vesela, ce mi bo uspelo, da bosta
to prebrala moja odrasla sinova. Zal sem vedno bolj umazana in izrinjena iz njunega zivljenja.

Navedeno

Pis
Neverjetno, kako dobro sta opisali Gemma in Viviana MOM-ovce.Vse to sem dozivela
in lahko potrdim z zigom in podpisom. Najbolj bom vesela, ce mi bo uspelo, da bosta
to prebrala moja odrasla sinova. Zal sem vedno bolj umazana in izrinjena iz njunega zivljenja.

Hm, jaz bi bila na tvojem mestu malo previdna. Če (ko) boš povedala sinovom o tem, se pripravi na več scenarijev, da ne boš potem tako razočarana nad njunim odzivom, da te bo pobilo še bolj kot si že. Obstaja možnost, da kljub temu, če jima pokažeš s prstom, tega ne bosta videla na način kot ti. Morda jima boš delovala še bolj "zmedena", vse je odvisno od njune zrelosti. Pa vendar malo dvomim, da bi sedajle kar spregledala, če prej nista vsaj sumila, da pa imaš ti vendarle svojo resnico, ki zdrži. Definitvno bi tudi jaz tvegala in jima povedala, vseeno pa ne bodi razočarana, če te vseeno ne bosta razumela. Me te popolnoma razumemo in ti stojimo ob strani.

Mislim, da v ta koš mečemo malo preveč. Kar opisujete, spada tudi med narcistične motnje, nekaj tega med paranoidne. Kolikor poznam psiho itd, ni kar vse po vrsti mejna motnja. Res pa je manipulacija skupna vsem.
lp

Navedeno

krtek11
Mislim, da v ta koš mečemo malo preveč. Kar opisujete, spada tudi med narcistične motnje, nekaj tega med paranoidne. Kolikor poznam psiho itd, ni kar vse po vrsti mejna motnja. Res pa je manipulacija skupna vsem.
lp

Krtek 11, lahko da res.Manipulacija je skupna vsem osebnostnim motnjam.Med te spada narcistična , mejna, shizoidna, ki pa se med sabo lahko pomešajo, ali ima nekdo malo ene, malo druge, ali pa samo eno.Predvidevam, da sem jim reče osebnostna motnja ravno zaradi tega, ker jih je več.
Vsem je skupni imenovalec manipuliranje, laži, psihično in čustveno nasilje.
Nam kot svojcem veliko pomeni spoznanje, da niso naše težave,ki so nam jih pripisovale te osebe, pa ni važno kakšno motnjo imajo.
Samo moje mnenje, pravi odgovor lahko poda, le strokovna oseba.
Prijeten dan.

Navedeno

krtek11
Mislim, da v ta koš mečemo malo preveč. Kar opisujete, spada tudi med narcistične motnje, nekaj tega med paranoidne. Kolikor poznam psiho itd, ni kar vse po vrsti mejna motnja. Res pa je manipulacija skupna vsem.
lp

Verjetno res ni vse MOM , včasih so zgolj značajske poteze in tu je še kup drugiih osebnostnih motenj, da ne omenjam, da ima večina, ki ima MOM zraven še kaj drugega in da se mejna in narcistična včasih zelo prepletata.. Vendar če ne bomo o tem začeli govoriti in trenutno je to skoraj edino mesto v Slo, kjer sploh lahko dobiš kakšne info o tem in najdeš kakšen suport bomo stežka prepoznavali kaj je eno in kaj drugo.
GittaAna

Po razhodu je meni je pomagalo, da sem se vprašala, kako se na njegovo manipulacijo običajno odzovem in sem iskala nove poti oz. sem trenirala novo vedenje. Gledala sem iz drugih zornih kotov, in predvsem iz tistega, da nisem nikjer od njega odvisna, da me nikjer ni mogel "držati" in ne nazadnje prizadeti. Zmanjšala sem komunikacijo na minimum, dajala jasne odgovore in zahteve. Če se jih ni držal, me ni prizadelo, kar itak nisem pričakovala, da se jih bo.... Povedala sem mu, kaj bom nasledjič ob tem, če se ne bo držal dogovora naredila.
Pomislila sem, kje imam šibke točke in kje me bo "napadel",...to je bil otrok seveda. Ker sem ga tam pričakovala, me ni tako prizadelo. Lažje sem ostala kolikor toliko neprizadeta in se izvila iz njegovega primeža manipulacij.

Ko me ni več mogel prizadeti, pa mu igra hitro ni bila več zanimiva. Sedaj imava minimalno komunikacijo in pravzaprav čisto korekten odnos. Bistveno pri tem pa je, da se je minsko polje po ločitvi hitro končalo.

Med skupnim bivanjem, pa sama ne bi mogla opisati bolje vedenje mojega partnerja. Ja, res je ni vse MOM, ampak osebnostne motnje imajo neko skupno rdečo nit. Predvidevam, da je moj bivši partner narcisistična osebnostna motnja. Ampak vedenje je tako podobno, manipulacije enake, samo še malo bolj se je vse vrtelo okoli njegove osi...

Nevemka, ne zapadaj v njegove igre, ne zapadaj v isto vedenje. On ve, kaj je pri tebi delovalo in to bo igral še naprej. Zruši oder, postavi nova pravila igre, nove igralce, če je treba - in ko staro ne bo več delovalo, bo igra padla.

Pozdravljeni!
Koncept MOM se utegne v kratkem zelo spremeniti. V novi klasifikaciji duševnih motenj DSM IV Ameriškega psihiatričnega združenja sploh ne bo več narcistične osebnostne motnje, saj jo bodo pridružili kar MOM. Gre za to, da danes ločimo več vrst MOM - ne samo po simptomih in znakih - ampak tudi po funkcionalnosti.
Ločimo torej:
1. Visoko funkcionalne MOM - prej narcistična osebnostna motnja - posamezniki so uspešni, na vodilnih položajih, imajo ugledne poklice in priredijo pekel za družino in najožje sodelavce. Po pomoč hodijo svojci in sodelavci.
2. Srednje funkcionalni MOM - MOM pri osebah, ki so socer funkcionalni, imajo družino, imajo službo, ampak ne izpolnijo svojih potencialv - imajo nižjo izobrazbo ali slabše delo, kot bi bili dejasnko inteligenčno ali kreativno zmožni, imajo vrsto težav doma, se zatekajo v samopoškodbe, alkohol, droge, imajo nesrečne partnerske zveze, ... in včasih obiščejo psihiatra, kadar so zelo tesnobni, depresivni ali pa jim uide zloraba alkohola in drog izpod nadzora. Po pomoč hodijo tudi svojci in sodelavci.
3. Nizko funkcionalni MOM - spadajo med tako imenovane stalne uporabnike zdravstvenih in socialnih služb. Navadno nimajo službe in družine. Prijatelji so jih zapustili. Veliko jih konča svoje življenje v ustanovah. Med poskusi zdravljenja imajo najrazličnejše diagnoze - od depresije, psihoze, motnje razpoloženja, zlorabe in odvisnosti, ... Običajna slika, ki si jo ustvarimo terapevti o MOM je zato skupina, ki ima nizko funkcionalnost, zato navadno srednje in visoko funkcionalne spregledamo.

Še eno pojasnilo krtku - le redke diagnoze se med seboj absolutno izključujejo in zato učim, da ima kleint pravico do več diagnoz hkrati. Mnogo oseb ima lastnosti več osebnostnih motenj. Za namene foruma je pomembno, da ljudje prepoznavanjo vzorce vedenja in najboljše možne odzive na takšno vedenje.
Še enkrat hvala za komentar. Pomebno je razčistiti tudi čisto strokovne dileme.
LP
M

O, hvala za odgovore in pojasnila!
lp

Kam pa sodijo tisti, ki smo jim včasih rekli pasivno-agresivni? Ali ni tudi to neka vrsta MOM?

Pasivno agresivno obnašanje ( z najbolj nedolžnim izrazom na obrazu početi stvari, ki drugega spravijo ob živce ali pa mu celo škodujejo..) je lahko pomemben del repertuarja nekoga, ki ima MOM, vendar je za to, da ima nekod mejno osebnostno motnjo ali njene značajskelje poteze potrebno še nekaj drugih kriterijev.

Za osebnostne motnje na splošno velja da gre za:
- dolgotrajen vzorec notranjega doživljanje in vedenja, ki precej odstopa od od pričakovanj posameznikovega okolja
- da je vedenje bolj ali manj isto in da se ga zelo težko spreminja
- da takšno vedenje traja že dolgo
- da vodi to vedenje v težavne odnose z drugimi

Za MOM pa po ameriški klasifikaciji velja, da ga ima tisti ki izpolnjuje vsaj 5 od 9 kriterijev:

- mrzlični poskusi, da bi se izognili resničnemu ali namišljenemu zapuščanju. Takšna osebna bo storila vse, da bo svojega bližnjega priklenila nase - zlepa ali zgrda, dostikrat bo odreagirala zelo burno in nepredvidljivo na povsem običajne dogodke, zaradi strahu, da bo izgubila odnos ali nadzor nad njim.

- vzorec nestabilnih in intenzivnih medosebnih odnosov, za katere velja, da nihajo od idelaliziranja drugih, do njihovega popolnega razvrednotenja - lahko si zgolj idealen in popolen ali pa hudoben ( če izpoljnjuješ njihove potrebe se najboljši, popolen, idealen, če ne si hudoben, zli...na tak način delijo posamezne osebe ali pa eno osebo doživljajo enkrat tako drugič drugače

- impulzivnost na področjih, ki so potencialno samouničevalni ( prekomerno zapravljanje, hranjenje, lahkomislelna vožnja,menjava partnerjev, spuščanje v situacije, ki so za njih nevarne, ne skrbijo za nujne medicinske zadeve ali druge nujne stvari...)

- Ponavaljjoče se samomorilno vedenje, geste, grožnje ali sampoškodvanje ( nekateri zgolj počnejo stvari , ki jih lahko zelo ogrožajo , drugi grozijo s samomorom, da bi dosegli svoje, nekateri ga celo poskušajo storiti ( zgolj kot grožnjo), nateri ga tudi storijo, nekateri se samopoškodujejo...

- čustvena nestabilnost, ki je posledica reaktvnosti razpoloženja. ( čustvena nihanja, čustvena eksplozivnost tudi zaradi majhnih stvari, tesnobnost, razražljivost...)

- kronični občutki praznine ( imajo težave s svojo samopodobo in identiteto, občutek, da jih ni, da ne obstajajo, spreminjajo svojo podobo, vednje, čustvovanje glede na to, s kom so...)

- neustrezna jeza oz težave pri kontroliranju jeze ( izbruhi besa, včasih zaradi povsem nepomembnih stvari, neprestana jeza..)

- začasne s stresom povezane ideacije ali disociativni simptomi (kadar so v situacijah, ki jih ne zmorejo, se lahko za kratek čas obnašajo povsem psihotično, so lahko totalno odmaknjeni, nekateri se potem sploh ne spomnijo, kaj se je dogajalo..


Potem je tu treba upoštevat še...

- nizko funkcionalne mom - ves čas v različnih težavah, ponavadi redni uporabniki socialnih storitev, zelo odvisni od drugih, težave v socilanih stikih...pogosto se znajdejo tudi v medicinskih inštitucijah zaradi drugih težav ( depresije, samopoškodovanja, anksioznosti..)

- srednje funkcionalni - nekako zmorajo delovati v družbi, vendar so ponavadi na slabših delovnih mestih, kot so sposobni, nekako uspejo dati vtis, da zmorejo, čeprav to počnejo le s težavo, njihove probleme zaznavajo ponavadi zgolj bližnji

- visoko funkcionalni - ponavadi izjemno inteligentni in uspešni, šarmantni, na dobrih pozicijah, zelo egocentrični in še bolj narcisoidni, kot nizko in srednje funkcionalni, v domačem okolju pa lahko prave pošaste - sindrom Jekll and Hyda.

Storkovnjaki najhitreje prepoznajo zgolj nizkofunkiconalne, s srednjimi in visokimi imajo težave, saj zlaha prepričajo druge ( celo strokovnjake) da z njimi ni nič narobe ( tudi sami so ponavadi prepričani, da je za vse njihove težave kriva okolica, ne oni sami)

To je res zelo na grobo....je bolje prebrati knjigo ( Ne stopajte več po prstih, Randi Kreger, Paul T Mason) , kjer to prikažejo s primeri.

Malce dolg odgovor....vendar je morda dobro, da ne zamenjujemo vsakega težavnega obnašanja z MOM.

Pozdravljeni

Iščem osebo ki bi mi pomagala, morda ima kdo podobne izkušnje.. Po petih letih sem odšla od partnerja. V času veze sem rodila 2 sina. Starejši bo kmalu dopolnil 6 let, mlajši šteje komaj 10 mesecev. Vzela sem otroka in odšla ker nisem zdržala več takšnega življenja. Trudila sem se, vztrajala, prosila, rotila, vse. Nič ni zaleglo. V vezi je prevladoval alkohol, droge, izhodi, laži, skrivalnice. Vsakega lepega dne ali trenutka sem se oklepala z vsemi štirimi. Verjela sem da bo nekega dne lepo in da bo to trajalo. Zares sem si želela lepega družinskega življenja, ker sama izhajam iz razdrte družine. Nisem želela več vztrajati, ker vem kakšne posledice to lahko pusti na človeku, sploh pa na otrocih. Od mojega odhoda je 7 mesecev. V tem času sem zaživela z novim partnerjem. Je čudovit, ljubeč, skrben, pomaga mi pri vseh opravilih, otroka je sprejel, še več kot to; skrbi zanju, mlajšega previja, hrani, ujčka, s starejšim sinom se veliko pogovarja, šali, skratka, človek ki je prinesel veliko sonca v moje življenje in življenje otrok. Težava je v tem, da se bivši, odkar sem šla, obnaša kot najhujši manipulator na svetu. Vse kar sem in kar dobrega delam, je grdo. Blati moje ime vsem bližnjim, razglaša da sem slaba mama, da sem lena ipd (seveda so to pričakovane reakcije), najhuje je to, da si je pričel z manipulacijo "lastiti" otroka. Oba. Ker je mlajši še dojenček, sem predlagala občasne stike da se otrok privadi njegove bližine. Prišlo je do tega da ga vzame s seboj na morje za 7 dni. Ja, vem kaj boste rekli, "Zakaj si mu ga pa dala". Vem da ima svoje pravice kot starš. Ni pa prav da otroka uporablja kot orožje. Vse termine za morje je izsilil in mi jih zaupal zadnji trenutek. Starejšega sina mi ne da na telefon ko kličem in želim slišati njegov glas. Telefon zvoni v prazno. O mojem zdajšnjem partnerju grdo govori in ga blati pred sinom. Teh stvari je na tisoče in včasih bi najraje kričala od "duševne bolečine". Na CSD ne storijo nič in ga hvalijo če se udeleži razgovora. Zakaj mu ne dajo diplome in mu čestitajo?? Sama sem že čisto na koncu z živci. Živim za oba otroka, obožujem ju. Vse bi naredila za njiju. On ne. To je le krinka za druge. Fasada. Utrujena sem od njegove manipulacije, ker dobro ve da sta otroka moja šibka točka in ju uporablja kot "orožje" med nama. Nihče ne stori ničesar. Trudim se da bi se uspela izviti iz njegovih manipulatorskih krempljev. Po pravici povedano, sovražim ga.
Čakam na obravnavo, želim si da se bo vse izšlo v korist otrok, da ne bi trpela ne otroka, ne jaz. Manipulator ne trpi, on uživa v tem.

lp

pozdrav, uporabnica,

moj bivši z otrokom dela identično, izsiljuje dopust, stike, grozi, sploh ne pove, kam gre in otroku ne dovoli telefonirati ... in še in še in kar je najhuje z njim manipulira, ga ščuva proti meni, se mu laže, ga slepi z obljubami in kupuje ter ga skuša zvleči na svojo stran, da bi se dete odvrnilo od mene in bi me tako prizadel, ker živim samo še za svojega otroka, vse ostalo mi je že davno vzel in obrnil prijatelje proti meni.
ne vem, kaj naj ti drugega svetujem, kot bodi močna, zdrži do obravnave, tam poudari vse in moli, da te sodnik sliši in razume. csd, policija, larifari, moj bivši je mene prijavil na policiji, socialna delavka se je pa cedila nad njim, kako zelo je pameten in prizadeven, brezveze!

in pogovarjaj se s svojimi otroki, vsak s ta velikim, no ... kaj drugega ti ne preostane. stike z njimi bo imel, pa če se na glavo postaviš, ščuval ju bo, oba, na tebi je edino, da jima nudiš varnost, oporo, razumevanje in si tam, kadarkoli te potrebujeta in ju potolažiš, ko se jima bo sesula iluzija o očetu in bosta spoznala, kaka pošast je.

meni je najbolj grozno, ko mi vsi, od strokovnih delavcev, terapevtov do odvetnika govorijo, da nič kaj dosti drugega ne morem storiti. da stikov ne morem preprečiti, ne morem stati med njima in ne morem zaščititi lastnega otroka pred temi zlorabami. pa bi storila VSE! in me vse skupaj zelo zelo boli.
morda bo pa kaka druga z več izkušnjami in daljšo potjo za sabo povedala kaj več in pametneje :)

drži se.
lpL

Lunali vidiš koliko nas je s podobno/identično zgodbo. Morda bi se lahko slišali po telefonu ali pa mi pošlji mail na privat. Se mi zdi da bi se lahko veliko pogovarjali o tem. Morda si lahko pomagava?

hvala

ok ženske, kaj pa če bi se ve dobile s temi bivšimi možmi pa NJIM povedale kaj vas mori, predvsem dale poudarek, da on otroke zlorablja s tem in jim škoduje, ne vam!!!

ker imam občutek, vsaj tako se bere,da ko se z bivšimi vidite / slišite, ste pa tiho pa kimate...
jaz vem da bi kar vpila in plozala to, samo da bi poštekal, da tamalim dela škodo!

nobena policija in csd ne more spremenit njegovih dejanj.
ve ste si takšne "izbrale", tako da je na vas in na bivših da jim vbijete v glavo kakšno škodo delajo, csd in policija to ne more.

Res Melaniaa?? Bom poiskusila še 1001. dopovedati bivšemu kaj je prav in kaj narobe. Morda bo tokrat poslušal in končno dojel da je ravnal napačno.

Na forumih se najdejo sorodne duše ki trpijo zaradi takšnih in podobnih situacij in se potem en drugemu lažje izpovejo in izkašljajo.

In če bi človek lahko v življenju zares izbiral potem bi si jaz, če bi zagotovo vedela za 20 let v naprej, izbrala Johnny Deppa in bi živela srečno do konca svojih dni na Alaski in imela kopico otrok.

Človek ne more vedeti kakšno bo življenje z izbrancem, zato z njim živiš, si ustvariš družino ipd. Koliko je neuspelih družin in koliko razpadlih zvez (ogromno kajne).

In dokler sama nisi v takšni situaciji, ne govori kaj bi ti storila, verjemi, NI tako enostavno

lp

...z njimi se ne da pogovarjati. In to je to.

viviana

Že, samo se vprašaš potem čemu vztrajanje, če pa je bil alkohol, droge, laži... in zakaj dva otroka, če si pa vedela kakšen je. Veste kaj ženske, oprostite, ampak včasih se pa le preveč delate žrtve, pa govorite kar hočete, ampak povem kar je res.
Ženska ve kakšen je (ne leti na nobeno tukaj,ampak na sploh) a ima z njim kopico otrok...
In vem da se bo Viviana strinjala z menoj.
UPORabnica, sina ti bo čisto uničil, če sta slučajno pred njim imela kalvarije, ker bo po očetu povzel te grde vzorce vedenja do žensk, ker se v ranem otroštvu ustvarijo "rane" za celo življenje. ne bo ne tebe spoštoval, kaj šele druge ženske, ker ga bo stalno filal s tem udrihanjem po tebi in mu kazal, da žensk "ne sme" spoštovat, ampak jih naj smatra kot "jebiveter". žalostno ampak resnično.

kakor koli srečno.

Melaniaa in ogledalo1 in najbrž se bo našel še kak nerazumevajoč ...

S pojasnjevanjem in razlaganjem bivšemu, kakšno škodo da dela otroku se doseže ravno obraten učinek - to dela še naprej s toliko večjim veseljem!Učinek je tak, kot piše v neki knjigi, kot bi ogenj polil z bencinom. Ti ljudje, v kolikor imajo MOM, ne čutijo, razumejo, ljubijo nikogar razen sebe, torej jim je kaj malo mar, če zlorabljajo lastne otroke, da le dosežejo cilj - prizadeti tarčo.

Ampak nekomu, ki k sreči(!) nikoli ni imel opravka s takimi pacienti, je to težko dopovedati.
Zato, če nimate kakih uporabnih in pametnih nasvetov, kako otročkom pomagati, se za božjo voljo vzdržite svojih neproduktivnih opomb in pustite drugim, da si izmenjujejo izkušnje in celijo rane, temu je namreč ta prostor namenjen ...

In ja, neskončno težko je breme spoznanja, da boš celo življenje plačeval za napako, da si se zapletel s takim tipom in še huje, da ti pred lastnimi očmi uničuje otroka.

Uporabnica, seveda! Piši mi, večkrat se že postala svoj naslov: lunalenki@gmail.com

Navedeno

ogledalo1
Že, samo se vprašaš potem čemu vztrajanje, če pa je bil alkohol, droge, laži... in zakaj dva otroka, če si pa vedela kakšen je. Veste kaj ženske, oprostite, ampak včasih se pa le preveč delate žrtve, pa govorite kar hočete, ampak povem kar je res.
Ženska ve kakšen je (ne leti na nobeno tukaj,ampak na sploh) a ima z njim kopico otrok...
In vem da se bo Viviana strinjala z menoj.
UPORabnica, sina ti bo čisto uničil, če sta slučajno pred njim imela kalvarije, ker bo po očetu povzel te grde vzorce vedenja do žensk, ker se v ranem otroštvu ustvarijo "rane" za celo življenje. ne bo ne tebe spoštoval, kaj šele druge ženske, ker ga bo stalno filal s tem udrihanjem po tebi in mu kazal, da žensk "ne sme" spoštovat, ampak jih naj smatra kot "jebiveter". žalostno ampak resnično.

kakor koli srečno.

Ženska ima svojega moškega rada, da mu svojo ljubezen, verjame mu, mu stoji ob strani, načrtuje družino, mu marsikaj oprosti.... Težava je v tem da JA, vemo kakšnega moškega imamo, vseeno z njim najdemo veliko skupnih točk. Sprva nas te stvari ne motijo kaj preveč, ko pa se rodijo otroci se v nas nekaj premakne. V nas. Materinstvo je prirojeni čut. Svojega otroka želimo zaščititi pred negativnimi vplivi, če je potrebno tudi pred lastnim partnerjem. Ko ugotoviš da ta motnja v človeku prevladuje, da je zares sebičen, manipulant, uživa v trpljenju drugih...primer: za vsak moj jok se je odzval: "a se spet cmeraš"....takrat bi najraje umrla. Tako goreče sem potrebovala objem, poljub, toplo besedo...saj naj bi te imel partner rad kajne, hudiča. Ko ugotoviš da ne bo bolje tudi po rojstvu otrok, takrat je potrebno bežat. Ker sem imela dovolj brisanja urina s tal, ko v težki pijanosti ni vedel da ponoči "ščije po tleh", sem šla. Tudi njegova starša nista storila ničesar. Na koncu sem bila jaz neumna.
Ogledalo, če imaš človeka rad, potem vztrajaš, trudiš se, želiš mu pomagati, navsezadnje smo bili družina. Žal mi je zaradi otrok. Hudo mi je, tako zelo, da bi kričala. a vseeno ne more biti prepozno. Trudila se bom na vso moč da bom otroka naučila vrednot, ki jih je meni dala moja babica. In sem jih obdržala in ponosna sem na to. Vsaj lahko rečem da je starejši sin zelo vljuden, pozoren in uvideven do drugih. In ima mehko dušo. In če ga bom učila da ljubezen premaga zlo, potem mi ga bivši monstrum ne bo uničil.

Aja, še to....meni je bivši nekega dne rekel......"Ko bo sin star 18 let, te bo pljunil v obraz".

Spoštovana ogledalo1


Ne razumem s čim naj bi se jaz strinjala.....

Strinjam se, kar že skozi pišem, da je potrebno od take osebe takoj stran, da zaščitiš sebe in otroka. Predvsem otroka, ki je nemočno bitje. In uporabnice so to naredile- rekle nasilju STOP in odšle....

Glede na to, da nekateri bivši partnerji vršijo pritisk na otroke predlagam sledeče....Če menite, da se bivši tudi do otrok vede kot do va oz. če otrok noče imeti stikov z očetom zaradi nasilnega vedenje, manipulacij ipd....je pa potrebna prijava na policijo. Le ta poda predlog pregona zoper nasilja v družini na tožislstvo in se zadeve nato dorečejo na sodišču.Z nasilnimi osebami se je edino možno pogovarjati preko sodišča.


Punce lep sončen dan vsem nam :))

viviana

Navedeno

melaniaa

ker imam občutek, vsaj tako se bere,da ko se z bivšimi vidite / slišite, ste pa tiho pa kimate...
jaz vem da bi kar vpila in plozala to, samo da bi poštekal, da tamalim dela škodo!

Melaniaa morda bi se pred takšnim komentarji prej pozanimala za kaj gre pri osebnostnih motnjah ( ali značajskih potezah, ki so temu podobne). S takšnimi ljudmi se NE MOREŠ racionalno pogovarjat in pri njih NE DELUJEJO običajni načini komunikacije. Ne prijaznost, ne kričanje, ne......

Prav tako ti ljudje niso že na prvi pogled ( ali prve dni in mesece ali celo leta) prepoznavni po svojem manipulativnem in iracionalnem obnašanju. So mojstri tudi zelo subtilne manipulacije in v stroki velja, da so sposobni na kruh namazati tudi strokovne delavce ( tako psihiatre, kot socialne delavce, odvetnike, učitelje..) kaj šele svojce, ki jih lahko manipuliraju tudi z njihovo skrbjo, ljubeznijo, otroci....

Še najlažje pa lahko zmanipulirajo ljudi, ki ne vedo o osebnostnih motnjah ničesar in posplošujejo in sklepajo na podlagi svojega neznanja. In svojcem dositkrat največ hudega naredi prav takšna okolica, ki jih začne zaradi nevednosti in svojih pametovanj obsojat.

Zato bi te prosila, da se vsaj malo podučiš preden se spet ogasiš in začneš s topovi strejat v neznano.

GittaAna

Ko sem prebrala tole, sem ostala odprtih ust. Pravkar sem ugotovila, da sem tudi jaz bivša nekoga z MOM, vendar pa sem ga še pravočasno spregledala in se poslovila. Res, da so bile potem vse mogoče grožnje, manipulacije in nadlegovanja, ampak zdaj je mir, ker je verjetno našel novo žrtev. Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi to lahko bila motnja. Je pa dobro vedeti, da ne ponovim napake.

Pa še vprašanje izven teme za Gemmo: predstavljala sem si, da za silo poznam osnovne osebnostne motnje, res pa ne vem, na kakšen način manipulira tisti s shizoidno?

Telefoni imajo možnost snemanja pogovorov. Ker se ti konstantno dogaja, da zmanipulira tvoje lastne besede ali dejanja proti tebi (dosti zahtevna stvar, tvoj bivši je očitno kar inteligentno bitje), si zmeraj vključi snemalnik. Saj ni treba, da za njega - zase daj, da ne boš toliko dvomila v sebe. Če greš pa še korak dlje, pa mu povej, da sta ločena in da pristajaš pri vsakem dogovoarjanju v zvezi z otrokom izključno na pisno komunikacijo. Dajta na mail in dogovori bodo nesporni. Manipulator ve kaj počne in to zna početi. Preverjeno, iz lastnih izkušenj. Iz razbranega bi sklepala, da učinkovito koristi tvojo šibko točko, slabše pomnjenje.

Ali manipulator ve, da manipulira?

Moje osebne izkušnje govorijo tako, da:
Najmanj 80% se svoje manipulacije popolnoma zaveda, pri ostalih 20% pa ga vidiš, kako za nekaj kratkih sekund zajame sapo in že mu je vse jasno, zakaj je rekel/storil kar pač je. Ne morem si kaj, da ne bi občudovala to izjemno pronicljivost, o tem da bi jo razumela, pa so samo sanje. Pa jaz to 100 let ne spravim skupaj, on pa kar - v nekaj sekundah.

To, kar opisujete, sem jaz doživljala kot otrok.
Starša sta se uspela ločiti (bilo je kričanje, obtoževanje, manipulacije,
oče je mamo pošiljal na psihiatrijo, lagal, prikrival, se psihično
znašal nad mamo in mano), komaj ko sem končala srednjo šolo.

Kar nekaj let sem potrebovala, da sem predelala posledice življenja
v takšni družini. Moja mama si še sedaj ni čisto opomogla, se pa trudi
in gre naprej.

Oče je skušal manipulirati z mano še naprej, vedno in povsod,
ravno pred kratkim se mi je spet oglasil, ker bi rad pritisnil name
glede nekih premoženjskih zadev, ki nimajo v resnici nobene
veze z mano. Stike sem prekinila skoraj takoj po tem, ko sta se
ločila, ker je bilo to kot življenje v nočni mori.

Ponosna sem nase, ker sem uspela zaceliti rane, ki jih je takšno
življenje v nenehnem krču povzročilo, živim v skladu s svojimi
vrednotami, neodvisno. Mojega odnosa do ljudi to ni poškodovalo
in svoji mami nisem nikoli "pljunila v obraz", kot je nek bivši napovedoval
eni od pišočih, od kar se je pričela sestavljati, se je najin odnos
precej izboljšal (bilo je namreč obdobje, ko je ščitila očeta in zagovarjala
njegovo vedenje).

Skrbi pa me, da se tega vzorca odnosa z manipulantom ni mogoče rešiti in
da te vedno nekaj vleče k partnerjem, ki imajo zelo podobno osebnostno strukturo, ustvarjajo
razmere, ki so podobne razmeram iz otroštva.

V preteklosti, pred leti, sem bila v psihično nasilnem odnosu in odšla iz njega (grožnje s samomorom,
huda depresija itd.). Se postavila spet na noge, samostojno zaživela.

Sedaj pa sem že nekaj let v novem odnosu, ki mi je naenkrat pričel polzeti iz rok. Občutek imam,
da ni nič več res, da je zadaj kup laži in manipulacij, vendar tega ne morem
dokazati. Včasih ob mojih vprašanjih trzne in se zmede, to mi je v bistvu edini
"posredni kazatelj", da verjetno je zadaj nekaj.

Ali pa je to samo moj strah? Občutek dejavu-ja iz otroštva? Kako naj zvem, če je nekaj
narobe "v moji glavi" ali ima občutek preprosto prav in bi ga morala poslušati?

Utrujena sem od tega.

Hvala, ker ste me brali.

Pozdralvjena hči takšnega očeta!
Tudi sama sem odraščala v družini, kjer sta bila oba starša hudo motena ( ugledna družina navzen in popolnoma bolna navznoter) . Žal je tako, da četudi se ti uspe izviti iz njihovih bolnih iger in odideš stran se moraš potem soočati s posledicami in ena od teh je, da nase privlećeš kup čudnih partnerjev.

Pravijo teroije ( s katerimi se strinjam) da privlečeš nase ljudi s katerimi poskušaš nezavedno rešiti problematične stvari iz otroštva in ki ti to omogočajo. Velika težava je tudi v tem, da ne prepoznaš bolnega v partnerju ( vsaj ne od začetka) ker se ti nekatere stvari, ki so bolne zdijo "domače" in ti ne zazvonijo alarmni zvonci, ki jih imajo tisti, ki so odraščali v zdravi družini.

Kar pomaga je čim več izobraževanja , ki se ukvarjajo prav s to temo , kako spremeniti vzorce, ki si jih dobi v otroštvu, kako prepoznati bolno, kako vzpostaviti meje....

Dobra pa je tudi psihoterapija ( če imaš dobrega psihoaterapevta seveda) saj je mnogo stvari tako globoko zakopanih v nas samih, da jih le stežka prepoznamo in še težje spremenimo in tu lahko psihoaterapevt zelo pomaga.

Po mojih izkušnjah z občutki, da je nekaj narobe v partnerstvu, pa ne veš točno kaj in nisi prepričan je tako, da je ponavadi najbolje zaupati svoji intuiciji. Če tako čutiš je DEFINITVNO nekaj narobe in če se lotiš res iskrene analize stanja ( še bolje s pomočjo prijateljev , foruma ali psihoaterapije) boš verjetno odkrila, kaj je dejansko tisto, kar te muči. Potiskanje občutkkov na stran ali čakanje da se bodo stvari same uredile je ponavadi najslabša rešitev.

Najdi koga, opiši kaj se dogaja in poskušaj tudi sama situaccijo pogledati od zunaj...pa boš verjetno hitro prišla do rešitev.

GittaAna