Spoštovani!

Prikrita nesoglasja lahko slabo vplivajo na sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. K temu lahko pripomorejo tudi različne oblike nesprejemljivega vedenja zdravnika. Radi bi pripravili izobraževalno gradivo o teh vedenjih, zato bi želeli poleg svojih pogledov vključiti tudi izkušnje Vas, bolnikov. Če ste sami naleteli na katero od oblik nesprejemljivega vedenja vašega osebnega zdravnika, ali veste za dogodek, ki se je pripetil Vašim bližnjim, bomo zelo hvaležni, če bi bili to pripravljeni deliti z nami. V nekaj vrsticah opišite dogodek z vedenjem, ki ga niste (niso) odobravali oz. zaznali kot nesprejemljivo.

Hvala že vnaprej!

Janko Kersnik



Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal Janko Kersnik ob 20.03.11 12:46.

Pozdravljeni

Pred 2 leti sem prvič zanosila. V 30. tednu nosečnosti sem dobila močne bolečine v spodnjem delu trebuha. Šla sem ginekologu. Ta mi je zagotovila, da je ginekološko vse vredu in me napotila k osebnemu zdravniku pod NUJNO. Sumila je vnetje slepiča. Moj osebni zdavnik je bil odsoten. Bil je petek. V tem času ga je menjal drug zdravnik. Ko sem stopila skozi vrata me je sestra dobesedno vrgla ven iz ambulante (prisoten je bil tudi zdravnik), češ, da ginekolog ne more postavljati diagnoz in da naj se oglasim v ponedeljek pri svojemu zdravniku, da oni nimajo časa, ker končujejo ob 12 in imajo do takrat še veliko svojih pacientov. Bil je petek, jaz noseča in sum na vnetje slepiča, on pa, da naj pridem v ponedeljek. V tistem trenutku sem šla na urgenco, kjer me je zdravnik že skoraj na vratih napotil na kirurgijo kjer so me urgentno sprejeli in opravili vse preiskave. K sreči ni šlo za vnetje slepiča in vse se je srečno končalo.
Kaj bi se lahko zgodilo v drugačni situaciji? Niti pomisliti nočem. Stara sem 30 let in ob besedah sestre in zdravnika sem obstala in zajokala kot otrok. Še vedno si ne morem predstavljati, da lahko nosečnico nekdo postavi pred vrata.


Hvala, lp

MICIPICI

Sam imam zaenkrat odlično mnenje o našem zdravstvu

No, da povem še jaz.Še čisto sveže.

Mama je šla danes k svoji zdravnici, kjer je dobila napotnico za specialista-pod nujno. Pride v bolnico k specialistu. po tem, ko so jo vpisali in popisali, pride sestra in ji prinese datum pregleda 20.junij.
Halo ??!!!
Brez da bi jo pregledali, mimo osebne zdravnice, ki je dala oznako NUJNO, oni smatrajo, da lahko čaka še tri mesece. S tem da je že cel mesec na protibolečinskih injekcijah, pa nihče ne pove-ne ve, zakaj.
Jutri grem sama k osebni zdravnici in ji povem.

Dober večer,
moj triletni otrok je med igro na tleh iznenada začel jokati in si mencati oko, češ, da ga boli. Peljala sem ga k njegovi pediatrinji, ki je ocenila, da to je vnetje in mu je predpisala kapljice. Zdravnici sem skušala razložiti, da to ne more biti vnetje, ker vnetje oči poznam (to je bil moj tretji otrok, vnetje oči sem že nekoč dala skozi), otrok je začel jokati iznenada, sredi popoldneva, med igro! Naveličano me je odslovila (pač še ena mamica, ki ve več), sama pa sem poklicala v privat očesno kliniko, kjer so mi rekli, naj otroka takoj pripeljem, tam so tudi ugotovili, da ima prerezano šarenico. Da ne bi plačevala pregleda so mi naročili, naj grem spet k otrokovi pediatrinji po napotnico, kar sem tudi storila, priznati pa moram, da mi je bilo zelo neprijetno, pa čeprav sem s svojim dvomom samo pomagala mojemu otroku in ga rešila pred nepotrebnimi bolečinami! Pediatrinja je bila zelo užaljena, brez besed mi je napisala napotnico in sploh ni skrivala, da je jezna. Tako obnašanje se mi je zdelo nepotrebno, saj je nisem krivila, tolazila sem se s tem, da ona nima potrebnih aparatur, da bi lahko odkrila tako poškodbo. Zamerila pa sem ji kasneje, ker se je pri vsakem obisku do mene vedla vzvišeno in neprijazno, prišli smo celo tako daleč, da me ni poslušala, ko sem ji govorila o simptomih bolezni in je mojega otroka označila za astmatika, imel pa je akutni bronhitis. Takrat sem jo bila pač prisiljena zamenjati...

No, še jaz bom nekaj napisala za mojo osebno zdravnico, ki se ji upam povedati v obraz in ona vse to ve in predobro ona vse to.... Mene je glava nenormalno bolela in bolela, da nisem več skoraj niti videla, jezik se mi je frcljal tako kot, da bi bila pijana ali drogirana. Ko sem prišla k moji zdravnici sem jo lepo prosila, da mi naj pomaga, da me boli glava nenormalno, da bom umrla. Dobesedno sem ji tako povedala. Ona pa drzno proti meni in pove saj mene tudi boli glava. Haloooo! Se tako govori svojemu pacientu???? Po vezah se pride daleč in sem sama zase priskrbela in sem bila z eno nogo že v grobu a meni zdravnica pove, da njo tudi glava boli. Tako, da v slabih 2. mesecev sem imela dve težki operaciji na možganih, ki je na vsaki strani rezano za 30cm. To ni malo a ne? No, kaj menite za kaj takšnega, če človek doživi? Npr. človek z eno nogo že v GROBU a osebni zdravnik se dela norca, da njo tudi boli glava. Sedaj me pa tako lepo gleda, ker ima slabo vest.......
lp,

Splošni zdravnik me je brez kakršnega koli sistematičnega dela označil za hipohondra . Vse narejene preiskave so bile opravljene pa na mojo zahtevo, na koncu pa je specialistki iz klinike z svojim diaboličnim mnenjem odvrnil od sklica zdravniškega konzilija.

Splošni zdravnik me je brez kakršnega koli sistematičnega dela označil za hipohondra in to po več kot 10 letni neediagnosticirani bolezni. Vse opravljene preiskave so pa bile opravljene na mojo zahtevo, na koncu pa je specialistki s klinike s svojim diaboličnim mnenjem odvrnil od sklica zdravniškega konzilija za moj primer, No pa hvala lepa za takšne zdravnike, jaz sem pa zdajle še vedno bolana. Maja

Pri svojem zdravniku sem doživela veliko neprijetnih situacij.

Je zelo zamerljiv in znan po tem da če ga zamenjaš z drugim zdravnikom te ne niti pogleda več, prav tako če se slučajno pojaviš v njegovem dežurstvu si deležen minimalne površne obravnave (to so izkušnje drugih)

Moje osebne pa: meni je govoril o svojih pacientih in njihovih težavah z imenom in priimkom oziroma na način da so bili prepoznavni.

Kritizira ostale zaposlene - tudi na način da se ve o kom je govora.

Načenja pogovore o svojih osebnih problemih (ki mene kot pacienta ne zanimajo)

Je tudi že kričal name.

Ima tudi dobre lastnosti, dobre dneve in je tudi prijazen. Vendar sprašujete bolj o neprijetnih izkušnjah.

Prepis:
24.06.11 09:36
Pozdravljeni, ker ste podali super iztočnico za mnenja nas pacientov glede zdravnikov, bi vam rada opisala par svoji dogodkov in izkušenj z zdravniki v svoji 3 letni kalvariji. Za seboj imam operacijo adenoma nadledvične žleze, meningeoma v kavernoznem sinusu, v zadnjem času pa mi očitno nagaja celoten imunski sistem, saj se mi pojavljajo vnetja ginekološka, mehurja, imam temperaturo, zvišane vrednosti levkocitov in hemoglobina v urinu ..... zdravniki pa nič.
Najprej osebni zdravnik : 2 meseca mu govorim, da z menoj ni nekaj v redu, da me stiska v vratu, da čutim pulz ... pa nič. Ko grem samoplačniško na ultrazvok ščitnice, ugotovijo, da je gomolj na ščitnici, predlagajo punkcijo na OI in rezultat: ni možna izključitev papilarnega karcinoma ščitnice. Odidem k osebnemu zdravniku, povem, da sem bila na UZ, pa mi med smehom, ja, saj tako ni nič pokazalo. Halo!!!!???? ko vidi izvid, zavlada panika, saj sem vse opravila na svojo roko in iz lastnega žepa.Samo v tem primeru lahko pohvalim za požtrtvovalnost, empatijo, strpnost in resnično skrb za pacienta dva specialista : tirologa in onkologa.
Od aprila dalje osebnemu zdravniku govorim, da me v predelu ledvic in mehurja boli - na mojo poršnjo me pošlje naprej na ulztrazvok in ker se ne pokaže nič bistvenega, razen slabši izvidi urina, mi ne predpiše nobenih zdravil. Po 14 dneh grem zaradi neznosnih bolečin v dežurno ambulanto, dobim diagnozo vnetje mehurja in antibiotik, ki pa mi ga moj zdravnik po zaužitju vsega in kljub močnješim bolečinam ne predpiše naprej. Čez 3 dni sem v urološki ambulanti, na mojo zahtevo pri svojem zdravniku, kjer specialist sredi pregleda in ko me je poslal na slikanje mehurja, zapusti ordinacijo pred iztekom delovnega časa in ga ni več nazaj. Nihče ne ve, kje je, kam je odšel - nakar sestra pride čez kakšne pol ure povedat, da na žalost ga očitno res ne bo nazaj, ne ve, zakaj je odšel in da je sploh odšel, ne kdaj in čeprav sem bila tam pod nujno, na triaži, me odpravijo domov brez izvida in brez zdravil. Čez 4 dni se vrnem v urološko ambulanto, oddam zdaj že krvavo vodo ( stanje se mi je čez vikend močno poslabšlao), nakar mi zdravnik, ki je imel triažno ambulanto z aroganco in naveličanostjo pove, naj mu bom hvaležaa, ker me je sploh sprejel, saj je ponoči spal samo 1 uro !!!!!! Halo"!!!!!!!!!! Ker mu povem, da če bi me v petek pravilno oskrbeli, mi me bi bilo treba v torek z močno poslabšanim stanjem priti nazaj in ga " motiti triažni ambulanti", me pospremi iz ambulante z besedami, da prosi, da zapustim ordinacijo,ker sem nevljudna ??!!!! Zdaj je že skoraj konec junija, bolečine imam še vedno, stanje levkocitov in hemoglobina v urinu je 10x višje kot je normalno, pa tretji zdravnik v urološki ambulanti pravi, da medicina ni vsemogočna in da naj grem k ortopedu !!!!??????? Halo? tako še vedno ne vem, kaj je narobe z mano in na koga naj se sploh obrnem, da mi bo pogala pri tej zadevi, saj čakam na operacijo na onkološkem in verjetno me s povišano temperaturo in takim stanjem,ne bodo operirali. Ni pa ga junaka,ki bi se zavzel in poskušal ugotoviti, kaj je narobe. A verjetno nekaj je, saj laboratorijski izvidi urina verjetno ne lažejo.
Ker sem imela probleme z vrtoglavico in ravnotežjem in so me iz dežurne ambulante z rešilcem prepeljali na nevrološko kliniko zaradi prestanih operacij meningeoma v kavernoznem sinusu, so me tam označili za hipohodra, me vprašali med smehom, če se zavedam, da sem imela glavo odprto in na moje vprašanje, če mi zdravnica nevrologinja govori, da sem nora, mi le-ta med smehom odgovori, da sem to sama rekla , ampak da si to samo domišljam ..... Ker sem se uprla, da grem res kot hipohonder domov, mi je zabrusila, da me bo dala odpeljati v Polje - mislim, da vsi vemo, kaj je tam. Ker še vedno nisem odnehala, da je z mano nekaj narobe, sem izsilila, da me je dala na test z nagibno mizo - test je bil pozitiven. Ampak za njo sem bila nora, ker sem pač imela glavo odprto ( njene besede).
Ko sem imela težave z napadi visokega pritiska, naraščanjem teže , mi je specialist endokrinolog odvrnil, da bi bil tudi on zelo žalosten, če bi imel toliko kg kot jih imam jaz, da pač tumor na nadledvični žlezi v velikosti 4x3 cm ni nič - dokler ga spet nisem izzvala, da mi je z nejevoljo dal napotnico za scintigrafijo, kjer pa je pokazalo tako stanje, da sem bila v 1 mesecu pod nožem - prej pa mi je 5 let govoril, da z menoj ni nič narobe. Po prestani operaciji je na glavni viziti na vprašanje predstojnice, kdo me je tako dolgo pacal, odgovoril, da ne ve , kateri @#$%& je bil to . Halo !!!???? Pa sem mu s 5 letnimi izvidi pokazala, da je bil to on .
Ker že 3 leta, od operacij v glavi spim samo po 3 ure na noč ( mar ni to že kronična nespečnost), me je specialistka, na katero sem čakala 8 mesecev, v 6 minutah odslovila iz svoje ordinacije, ne da bi spregovorili o kvaliteti, dolžini mojega spanja in me napotila k psihiatru.
Pa naj bo dovolj ..... Verjetno bi našla še kakšen dogodek, ampak jih je res toliko, da še pisatelj najbolj strašnih grozljivk, ne bi imel toliko domišljije, da bi zajel vse, kar se meni dogaja okrog zdravnikov. Na žalost moram povedati tudi to, da večina zdravnikov, ko sliši, da sem imela tumor v glavi, zavzame čisto drug odnos, diagnostika ne gre več v tisti smeri, kamor bi morala, ampak me pošiljajo k psihiatru. Pa je to prav ??????? Seveda se najde kakšna svetla zvezda med zdravniki - spet izpostavim tirologa in onkologa- ampak kaj, ko večina zdravnikov dela z nami kot z nekakšno odvečno robo, s katero se morajo ukvarjati, za njih smo samo številke, odnosi zdravnik - pacinet pa vedno bolj na psu. Držim pesti in upam,da so še kje kakšni zdravniki, ki spoštujejo Hipokratovo prisego, premorejo dovolj empatije, strpnosti in odgovornosti ter skrbi za pacienta in so mu pripravljeni zares pomagati . Pa naj ne bo opravičilo za njihovo ravnanje veliko dela, pomanjkanje zdravnikov ...... prijazna beseda včasih dela čudeže.Pa lep dan še naprej !

Sama imam dosti pozitivnih izkušenj, vendar tudi par negativnih. Pred kratkim so mi dokazali gensko motnjo, myotonio, ki pač povzroča, da se ti mišice ne sprostijo kot bi se morale. Motnja se mi je začela kazati že v 5.razredu OŠ ( zdaj sem stara 25),ampak me je takratna osebna zdravnica vedno napotila domov z Nalgesinom oz me nadrla, da si izmišljujem, da nočem telovadit, da hočem špricat šolo,ipd. Preden sem jo zamenjala ( ko sem dopolnila 18let), me je še poslala k psihiatru, češ da sem psihično zelo motena.
Tako sem ob sprejemu na fakulteto dobila zdravnico v ZD za študetne in ta mi je takoj napisala napotnico za nevrologa,ko sem jo za to prosila in ji podrobno povedala problem. Sicer ni imela pojma, kaj je narobe, ampak je vseeno resno in korektno pristopila k problemu. Potem pač trajajo čakalne vrste in seveda gensko testiranje v Franciji, tako da sem bila potrjeno diagnosticirana nekje aprila 2009.
Preden sem pa sploh pristopila do osebne zdravnice, pa sem govorila s prijateljem, ki je nevrofiziolog v KC in ta mi je omenil, da bi lahko bilo nekaj narobe in da naj le stopim do osebne ter si pridobim napotnico. Tako je stvar stekla in danes dejansko vem, da nisem psihično motena, da ni to le v moji glavi, ampak je pač redka genska motnja.

pozdravljeni pred13 dnevi sem si zlomila mezinec na nogi.Po dveh dneh sem obiskala kirurga, ki mi je imobiliziral prst na drugega in me poslal na kontrolo k moji zdravnici. Odprla mi je stalež , naročila mirovanje in kontrolo čez teden dni. Zanima me kako dolgotraja celjenje , saj me prvi teden ni bolelo tako ko sedaj ponoči, Rada bi se vrnila čimprej na delo in bila spet aktivna. Žal je moja zdravnica pri dajanju informacij zelo skopa jaz pa bi vseeno rada vedela pri čem sem. Bližam se pedesetim sicer sem zdrava HVALA ZA VAŠ ODGOVOR

Spoštovani!

Sedeče delo lahko opravljate, sicer pa je tam do 6 tednov z zlomom prsta pogosta bolniška.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik

No, jaz bi pa rada delila še eno slabo izgušnjo glede zdravnikov.... Naj prej bi pa povedala, da se mi je to zgodilo samo 2x v mojem življenju, da sem kaj takšnega doživela, ker jaz sem vedno rada zelo prijazna, nasmejana in dobrosrčna tudi, če mi je zelo hudo sem nasmejana in to vedo predobro vsi moji zelo vrli dobri kirurgi. Nikoli in nikdar nisem prišla z nikomur v konflikt, ker lepa beseda lepo mesto najde. Doživela sem pa eno zelo slabo izkušnjo glede enega kirurga, niti ne želim vedeti točno kaj je, ima dva naziva spredaj, ki si ne zasluži niti enega. To je bilo slučajno, da sem jaz prišla v njegove roke. Pridem jaz k njemu in prinesem lepo izvid od MR. glave, ki so mi ugotovili, da imam Anevrizmo.... Imela sem neznosne bolečine glave, da sem ga komaj gledala. In ta omenjeni zdravnik mi na vse načine hoče prikriti, da jaz NIMAM Anevrizme in mi pove tako: Gospa vi, če bi imela Anevrizmo bi jaz vas sedaj vrgel na to mizo in vam bi dal možgane ven. Halooooooo!!!!! Se tako govori z pacientom???????? Jaz nisem mogla verjeti, da meni to zdravnik govori. Samo sem se dvignila in sem mu povedala, da se mu zahvaljujem na takšnih prijaznih rečeh. Potem pa mi je on hitro dal roko in rekel nič hudega nič hudega, dobro, dobro dobro. To je bilo vse. Izvid mi je napisal, da predlaga še CT. zaradi izključitve Anevrizme...... Jaz pa sem bila že skoraj v GROBU! Po tistem sem že bila na operacijski mizi. Tega nikoli ne bom pozabila, vse ob pravem času se bo tudi javno izvedelo.
LP,

Pozdrav,
Bom bolj kratka, morda zato suhoparna,

soprog je hrbteničar, pomagala sem mu na WC, pa so mu v kopalnici popustile tudi noge,
držala sem 105 kg moškega (jaz niti nimam 6o kg), da mi ne bi padel, pa sva se oba skupaj naslonila na umivalnik. Zvlekla sem ga iz kopalnice na posteljo, mene pa je hudo začelo boleti na desni strani - rebra. Bolečino sem z ignoriranjem še kar nekako prenašala. Nato pa čez 3 tedne peljem svojo bolno taščo k zdravniku (stara 83 let), kjer jo njena zdravnica povsem ignorira (zdravnica s koncesijo)in naju pusti sedeti več kot uro v čakalnici.
Na drugi strani čakalnice pa vidim nad vrati napis DEŽURNA NUJNA POMOČ, pa si rečem grem pa jaz tja zaradi mojih bolečin. Dežurna zdravnica mi reče, da je TAKO UTRUJENA, da ne MORE NIČ. Prosila pa sem jo samo za napotnico za na RTG. Ni mi je dala zaradi utrujenosti in mi rekla, da če bi bilozlomljeno kakšno rebro ne bi tako hodila (dogodek z soprogom sem ji opisala).
Grem iz ordinacije in začnem z mobitelom snemati čisto prazno čakalnico, napis DEŽURNA NUJNA POMOČ itd. Takrat pa se je zganilo. Začeli so LETATI ZDRAVNIKI VKUP. V 5 minutah sem dobila jaz napotnico (kasneje RTG pokaže 3 zlomljena rebra - z napizditvijo kirurga kje toliko časa hodim)in pregledom moje tašče. Mar je vse skupaj bilo potrebno ? Pa en lep veder in zdrav dan vam želim,

Še moj prispevek. Najprej iz najstniških let. Nikoli nisem bila suha, niti preveč debela. Pa vendar je prišlo obdobje, tam nekje pri 17-ih, ko sem se dobesedno v 2 mesecih zredila za 20 kg. Besede mojega zdravnika naj malce manj jem in se več gibam - sama pa sem pogledala samo kozarec vode in že je bila kila več. No potem pa izostanek menstruacije, povečanje poraščenosti...in na koncu pregled pri ginekologinji in endokrinolou ter odkritje mikroprolaktinoma. Super - še danes jem 3 različna zdravila.
Druga težava - 2 leti nazaj sem prvič v življenju kolabirala. Nikoli v 25 letih nisem bruhala, imela omotic itd., takrat iznenada. padec s priročne omare (v višini 1 m) na tla, 2 cm stran od podboja vrat in tresk na ploščice. Polovica glave v buški, klic na NMP, po 3 min nezavesti prebuditev in odhod v NMP. Tam pregled samo za možnost kapi, drugo baje ok. Dežurna zdravnica me naslednji dan lepo pošilja v službo. Prepričana sem bila, da mi bojo dali vsaj glavo slikat ob takšnem padcu s take višine in z vso silo treskom ob tla, pa nič. No, seveda nisem šla naslednji dan v službo, ker ni blo šanse it, saj sem ob postavitvi na noge padla nazaj v posteljo. Potem 14 dni bolniške (še to potem ko so naši urigirali v ZD), problemi pa še sedaj....glavoboli, občasne omotice, slabo počutje, brez energije. Diagnoza - psiha. Ja seveda, kaj pa drugega še pravijo da je razlog.

Pa še tretja zadeva - bolečine iz križa v noge, omrtvičen del vsake toliko - nekaj preiskav (za moje pojme premalo), bolečine ob sedenju, slabo počutje - diagnoza spet psiha.

Se včasih vprašam kdo je v ZD v namen koga - oni za nas ali mi za njih? Pa saj se mi dejansko sploh ne da več ubadati s tem, ker sem v zadnjih 10 letih dala skozi en kup obiskov na rednih preiskavah in par drugih, pa pač sem očitno še premlada za kakršnekoli težave.

Jaz se pa ne bom spuščala v podrobnosti, je pa pri nas velik problem, ko mlad človek pride k zdravniku zaradi težav, ki ga pestijo že lep čas, zdravnik pa težave ignorira, jih pripisuje prehladom, virozam in ostalim malenkostnim težavam, ter te ne jemlje resno, te zmeraj pošilja domov počivat in pit tekočine.

Po letih obiskovanja zdravnikov splošne medicine, tudi samoplačniško, pa kasneje, ko nisi več tako mlad, le dobiš napotnico za razne specialiste in preiskave, nakar ugotovijo, da imaš smrtno bolezen, saj so jo prepozno odkrili, da bi imel možnost preživeti. Na koncu, pa ti še rečejo, škoda, da niste prej prišli, bi se še dalo kaj naredit. Na koncu ugotoviš, da boš umrl, ker si nenehno težil zdravnikom, ti pa tvojih težav niso jemali resno, samo zato ker si premlad.

Po drugi strani, pa pošiljajo dedka, ki je že krepko v svojih 80-ih, na laserske operacije oči, ki mu tako ali tako niso nič pomagale, je vseeno skoraj slep in je jasno, da ne bo več dolgo med nami.. Mladi, ki pa imajo celo življenje pred sabo, pa morajo drago lasersko korekcijo vida plačevati iz svojga žepa, seveda če jim finančne zmožnosti to sploh dopuščajo..

Upam, da se bo tako mišljenje zdravnikov enkrat spremenilo ter problematičen zdravtveni sistem pri nas, ki je čisto zgrešen. Mislim, da zdravniki sploh ne morejo pravilno opravljat svojega dela, zato ker zavarovalnice komplicirajo zdravstvenim ustanovam na vsakem koraku, za vsako preiskavo..

Moj zobozdravnik je bil nasplošno znan, da zna bit zelo nesramen do tistih pacientov,ki niso njegovi. Jaz si teh govoric nisem jemala k srcu.
Zalomilo se je pri zadnjem zobu. Bila sem naročena, mu povem, da me boli sedmica, brez problema mi da v zob zdravilo in me naroči čez 14 dni. Bolečina se je samo stopnjevala, drugi dan se vrnem k njemu in doživim šok: najprej me nadere kaj sploh hodim, če nisem naročena,nekaj preklinja, ker niso dobili plačanega prevoza, mi ukaže naj se vsedem na stol in začne neusmiljeno vrtat po zobu oz.živcu ( mislila sem, da bom znorela,od bolečine so tekle solze,kričala sem zraven, on pa še bolj vrta),asistentka je samo zraven vzdihovala, ko je videla kaj dela in ko je bila bolečina neznosna, sem ga zgrabila za roko, takrat je ponorel, začel kričat,kaj si mislim in ga grabim,.... Vstala sem in zbežala iz ordinacije. Pomoč sem šla iskat k drugemu zobozdravniku samoplačniško.
Če bi se to danes zgodilo, bi mu takšnega vzgojnega primazala in ga prijavila, takrat sem bila le nevedna najstnica.

Spoštovani,

želim podati samo svoje mnenje.
Zdravnikov ne maram preveč in se jih izogibam. Se pa sprašujem, kako bi vsak izmed nas, prenesel "jamranje" ((ne)upravičeno), stokanje, velikokrat zelo težke zgodbe in situacije 8 ur na dan (pogosto verjetno še več), 4-5 tednov v mesecu, vse do svojega 65 leta? K zdravniku gremo po pomoč, le ta pa nima čarobne palice, ima samo recept in napotnico. Pridemo stokajoči, velikokrat besni zaradi čakanja, slabo se počutimo, med obiskom nam ne postane boljše,... Zdravstveni delavci si morajo narediti okoli sebe zid, drugače najverjetneje umrejo sami. Zato otopijo, postanejo stroji in tako se lahko zgodi, da kakšna pomembna stvar gre mimo njih. Da ne govorimo o res ubogi medicinski sestri, ki akumulira vso jezo čakajočih, tistih na drugi strani žice in pogosto še zdravnika.
Sama imam zelo slabe izkušnje, pa ni kriva zdravnica niti sestra, ampak sistem. Veliko bolj je uporaben ta forum. Zdravstvena politika bi lahko začela razmišljati v tej smeri in bi tako spraznila čakalnice oz, jih omejila na starejše in tiste, ki res zdravnika fizično potrebujejo.
Tudi to se mi ne zdi prav, da je zdravnik administrator, ki piše bolniške liste, recepte za zdravila, ki jih ima klient že 100 let. Ali ne bi to lahko delal farmacevt, sestra?

Mogoče zadeve poznam premalo, izrazila sem samo svoje mnenje.

Hvala še 1x za vaše odgovore na tem forumu-

Lep pozdrav

Ana

Zdravo, mene pa zanima ali je res, da lahko tožiš sestro, ki je izgubila moj zdravstveni karton in ravno tako tudi moji mami, ki pa zaradi tega ne dobi več zdravniškega spričevala in ji samo dala novo kartoteko?Nevem kako je to mogoče da se kar izgubi nato pa še mene sprašuje če sem jo jaz odnesel domov.

Navedeno

MATEJ
Zdravo, mene pa zanima ali je res, da lahko tožiš sestro, ki je izgubila moj zdravstveni karton in ravno tako tudi moji mami, ki pa zaradi tega ne dobi več zdravniškega spričevala in ji samo dala novo kartoteko?Nevem kako je to mogoče da se kar izgubi nato pa še mene sprašuje če sem jo jaz odnesel domov.

Pozdravljen MATEJ

Tudi mojo kartoteko so izgubili, ko je od moje os. zdravnice med. sest. podala moj karton na zdravniško komisijo za podaljšanje bolniškega staleža in sedaj bo že skoraj dve leti in ni in ni kartona. Pa vseeno moja zdravnica ve o meni vse pa še piše jim v računalniku saj sedaj imajo vse vodeno v računalniku. Kako to, da vaši mama ne dobi zdravniškega spričevala skoraj ne morem verjeti, potem je nekaj narobe z vašo zdravnico. Saj zdravnica ve kaj je z vašo mamo in kako naprej ne pa, da se sedaj spreneveda.... Urgirajte na drugačen način ne pa, da vas sprašujejo neumnosti, če ste vi odnesli karton, saj med. sest. ni bila slepa bi ja videla, če bi vi nesli od mame karton. Nekateri so pa res ADIJO PAMET!

Lep pozdrav

Pozdravljeni
Tudi sama imam za sabo večletno kalvarijio,saj so me zdravniki skoraj spravili v grob.
Dve leti sem hodila k splošni zdravnici, da z mano nekaj ni v redu. Zmeraj me je nazjala in poniževala, včasih me je že na vratih spodila domov. Označila me je za depresivno, naj grem k psihjiatru, da pri njej nimam kaj iskati. Po 2 letih, ker nisem mogla več niti vstati s stola in oditi iz ambulante,( z vročino 39 stopin, ki sem jo imela več kot mesec) me je končno napotila naprej s studom, češ boš že videla, da je vse v tvoji glavi.
V tirološki ambulanti so mi postavili diagnozo kronična hipertiroza. O grozlivem slabem izvidu, raje ne bom izgubljala besed. Naj povem, da nisemz mogla niti stati na nogah, tudi pol ure pri računalniku je bil zame ogorooomen napor, zaradi bolečin nisem govorila več kot mesec, ven s hiše nisem šla 6 mesecv, ker nisem zmogla, avta nisem zmogla normalno voziti več kot dve leti,..
KLjub tabletam, nisem bila v redu, ponavljala se je ista zgodba. V ambulanti ščitnice so me tudi ignorirali. Obiskala sem jih več, pa je bilo vedno isto. Tudi če sem povedala, da nisem v redu, sem domov dobila izvid, v katrem je bilo napisano, da pacient izvaja, da je bolje.!!? Zamenjala sem splošno zdravnico, pa je bilo še huje. Ta me je pa zmeraj tako ozmerjala, da se jo je slišalo skozi dvojna vrata ven v čakalnico. Tudi vročino sem še zmeraj imela. Za njo je to bila viroza. Katera viroza pa traja več kot dve leti?
Tako sem se sama lotila prebiranja knjig in iskanja po internetu. Po 4 letih agonije, sem si sama postavila diagnozo. Dobila sem doktorja po poznaju, ki mi je laboratorjisko preveril zahtevane hormone in me napotil naprej na zdravljenje. Poleg hipertiroze sem imela še premalo delujočo nadledvičnico, premalo estrogena, okvarjeno ožilje, premalo železa, ta je bil na izvidih lepo označen, pa se nobeni zravnici ni ljubilo pogledat. Če pomislim, da sem v ambulanti ščitnice več kot leto prosila naj mi pregledajo tudi druge hormone, pa je bil odgovor, da to najmanj potrebujem. KO sem jim predložila, da sem še kako potrebovla te preiskave so me krepko nazjali, poniževali, grozili in se mi zelo grdo tudi maščevali.
Toliko o slovenskih zdravnikih. Če si ne pomagaš sam, ti slovenski zdravnik gotovo ne bo. V teh letih sem obiskala ogromno zdravnikov. Na žalost je njihovo neznanje o boleznih, ki naj bi jih zdravili ogrooomno. In grozlivo je, da jih to popolnoma ne briga.
lp

Od septebmra 2011 sem imela grozne bolečine v ledvenem delu hrbtenice, komaj sem hodila, sedela, zbujala sem se ponoči... noben tablet mi ni več zagrabil. Moj os. zdravnik, pri kateremu sem bila zaradi teh težav 2x ali 3x, me je hotel napotiti k psihiatru.
Ko sem v januarju 2012 imela vsega poln kufer, sem na svoje stroške šla na magnetno res.
Moj izvid:Protudirana diskus hernija na nivoju L4/5 dorzalno levostrano z utesnitvijo lateralnega recesusa in znaki spinalne stenoze v tem nivoju.

LP

Podobno je bilo pri meni...Od začetka januarja sem čutila močne bolečine v levem spodnjem predelu hrbtenice.....bolečin je kot v ravnilu segala proti ožjem delu telesa (med hrbtenico in trebuhom) proti boku...... ter obupna bolečina po vsel levi nogi.....levi predel od kolena do stopala boleč-stopalo mrtvo-kt čevelj v omari-se pravi nič mojega..... zaradi

di neznosnih bolečin sem 20 januarja odšla h svoji zdravnici....katera mi je predpisala 5x fizioterapijo in naklofen duo tablete.....no..... moje več kot pol urno jutranje vstajanje-zaradi bolečin se je čez 3 tedne sprevrglo da iz postelje nisem mogla niti vstati....in še v soboto je bilo......s pomočjo fanta sem prišla na urgenco, kjer sem dobila 50mgtravmal in 100 mg ketanola......zadeta kot mamba sem se odpravila z fantom domov.
Pridem v ponedeljek h dohtarci, mi napiše terapijo z travmalom in ketanolom injekcijami......bolelo je še vedno isto.....da ubibože......zadeta sem pa bila kot maček......glede na dejstvo, da sem v preteklosti imela tudi genikološke težave in sem bila dostikrat "kandidatka za operacijo"..... sem klicala še v ZD KRANJ.....zaradi istočasnih izjemnih bolečin v predelu levih jajčnikov.....in pridem h genikologu na bergljah (od stare mame, ker hoja je bila popolnoma nemogoča-navkljub sejstvu, da rajši "potrpim" -v smislu ker se vedno z velikim ovinkom zogibam zdravstva......predvsem z mislijo "saj bo bolje")......
kjer sem izvedela da gre za verjetnost hernije in "kje sem hodila toliko ćasa" povedala sem mu, da se že 3 tedne zdravim pri osebi zdravnici.....rano zaradi tega......napisal napotilo zdravniku al mnenje zdravniku....nekaj takega ortopedu-pod nujno.....prišla h dohtarci-surla dopodna- se opravičujem prostaškim izrazom..... napisala napotnico....HVALABOGU VSAJ TO..... prišla v bolnico DR Popov-ala mu vera....pod nujno sprejem in vse preiskave v četrtek ter MR v petek....kjer je bila dkrita hernija..... ostala na oddelku....so me operirali.....še danes sem hvaležna dr. Handžarju v Kranju (saj mi je že 3x pomagal : beri: odkril diagnoze, za katerimi bi sedaj pri 33-tih imela resne posledice-brez da bi ga karkoli vprašala....pač sem samo prišla na genikološki pregled......se je pa šlo za ščitnico-za katero sem pol leta pred pregledom genikolega prosila dr. Milnerjevo za pregled-v 2h mesecij sem najprej izgubila 15 kg......pol pačez pol leta v 1 mesecu dobila cca 10 kg.....gibanje in prehrana sta bili enaki.....samo čustveno stanje je bilo presneto drugačno-sem znana kot stabilna oseba.....
prosila sem za pregled ščitniških hormonovć NI ŠANSE......hvalabogu za genikologa-imela sem pregled pol leta od tega......nisem-normalno da nič omenjala....če ti zdravnik nekaj reče.....ko se že spraviš k njemu- je to-to....že tako mi je odveč......kot tudi verjetno večini......mi potegnil polover dol in vprašal "ali imate vi slučajno težave s ščitnico?"....nisem mu pred tem niti povedala o teži....oz. o spremembah....nič...
Prišla na redni genikološki pregled....
Mah ni da bi govoril......
V glavnem- sedaj sem po operaciji....hvalabogu samo neizmerno boli, a zaspim vsaj nekaj uric lahko- kar je mnogo bolje kot prej...
6 dni po operaciji vročina okoli 40-sedimentacija pred dnevi čez 60-odgovor zdravnice: je pačpo operaciji....
kličem v bolnico kirurga, ki me je operiral- za mnenje....direkt na pregled- pod nujno......
1 dan kasneje pridem z svojimi izvidi h dohtarci in mi ne da napotnice.....zaradi dejstva, da bi morala iti v dežurno ambulanto......
kjer bi dobila napotnico za ortopeda.....bolečine+ vročina-----
naj povem, da so mi sestre v sprejemni v bolnici rekle, naj napotnico naknadno prinesem.....tako da.....ker je bilo-kao pod nujno.....sama sem najprej od sestre odštancala z bergljami do sprejemne pisarne....pač nisem vedela.....kjer so mi naredili kopije tistih listkov z imenom in priimkom pacienta.....in hvalabogu so me sprejeli an pregled......

....vmes ko sem bila v bolnicije na "materinem zelniku# zrasla ideja o stolu -kahlici.....za kar sem bila njaprej jezna, a jo hvaležno uporabljam od 1.dneva po hospitalizaciji naprej....zaradi gibov in vsega mi namreč veliko bolečin olajša......no zaradi te "stol-kahlice" je šla mati h družinski zdravnici....ki je- ko je izvedela, da sem v bolnišnici in po operciji odvrnila materi "aja? tudi prav oz. v redu" kot da bi šel na kavo...ne samo napačna diagnoza že nekaj tednov....ne samo ena izmed napačnih diagnoz.....ampak ravnodušje, če ga človek neka #pobiksa# je še najhuje.......kao 1 cifra si "in kaj potem#........

m,alce se je zavleklo in moram drugi teden šive ven iti pobrati-odkrito povem, da bi rajše videla, da mi jih kak hišnik v bolnici ali ćistilka ven pobere.....kot moja dohtarca.....ali njena sestra...... upam pa da ne dohtarca......ne zaupam še mrtvega goloba njim.....in samo prosim boga, da čas čimprej mine, da ahko menjam dohtarja.....resnično in oz srca....v bistvu v to molim vsak dan......

Izkušnja:

medicinska sestra splošne ambulante kliče pacinte naprej tako, da kriči skozi zaprta vrata: NAPREEEEEEJJJJJ.....
Ko pridem v ambulanto zagledam na stolu neprijazno, okroglo medicinsko sestro....
Ojoj!

To se je zgodilo, ko smo učitelji 4. razredov peljali otroke na letovanje. V bazenu se je nek učenec poškodoval . Odpeljala sem ga do zdravnika, a ker nisem imela s seboj njegove zdravstvene kartice ( bila je v sobi 3 km stran), me sestra ni hotela vzeti. Povedala sem ji, da je otrok moker, ker smo bili v bazenu in da prosim samo toliko, če zdravnica oceni poškodbo ali je potrebno otroka peljati na šivanje ( 20 km stran) ali ne. In da ji bom kartico takoj prinesla.
Ne! je bil njen odgovor. Do zdravnice ne morete brez kartice.
Povedala sem ji tudi, da je otrok " na ritalinu" in da ga zelo težko obvladujemo v neznanih situacijah.
Ko smo končno prinesli kartico smo se morali postaviti znova v vrsto ( na srečo sta bila samo dva čakajoča), prišli do zdravnice, ki je porabila 5 sekund, da je ugotovila, da moramo otroka peljati na šivanje.

Pozdravljeni
Imam resno pripombo na zdravnike. Od študenke, bodoče zdravnice, sem namreč izvedela, da so jih že v prvem letniku lepo podučili, da imamo težave pacienti samo v glavi. Namišlljene namreč. V bistvu nas sploh ni treba zdraviti, ker nam nič ni. V resnici naj bi bil v ambulanti bolan 1 od 10. Mladi pa sploh ne. Se prav ne čudim, da je kakovostno delo zdravnikov na psu. V bistvu so naučeni, da nas "zdravijo" z igrnoranco, enostranskimi pogovori, nekateri zdravniki to poskušajo z zmerjanjem. Sama sem zbolela pri 31. Ignorirana zaradi mladosti. (Če bi bila stara 77, bi bila ignorirana zaradi starosti) V resnici sem bila že zelo kronično bolna, vendar se je to zvedelo mnogo, mnogo kasneje po mojih samoplačniških pregledih in doktorja iz dalnega sorodstva.. Do takrat pa sem poslušala zelo nesramna zmerjanja kot; Da sem navadno niče, ki nič ne pomeni. Imam vse samo v glavi. Da sem lena kot prase. Da sem iz vate. Naj grem k psihiatru. Zdravnica mi je tudi pred ostalimi pacienti zabrusila, da mi ne bo pomagala, pa četudi se zgrudim tik pred njenimi nogami. Takrat sem se pritožila direktorju zdravstvenega doma in varuhu pacientovih pravic. Nič. Moja beseda je le bila navadno niče, proti besedi zdrvnice, ki ima uglednega očeta. Tako sem jaz res eno navadno niče, ki lahko vsak dela z mano kar hoče.
lp

Podobno v vseh pogledih kot ostali-so dobri zdravniki pa tudi popolnoma nesposobni-oziroma mogoče neprimerni za ta poklic!
1.-Hčerko sem vozila k dr.in prosila za pompč da nekaj ni vredu-vedno ko se je najedla(mleko)ni zaspala kot drugi dojenčki ampak je jokala 2 uri,se mučila spati pa spet isto-že od prvega dne-pa so govorili krči-in ko sem že 6-ič bila v bolnici zaradi driske sem usekala po mizi in zatevala vse preiskave-so pomagali v lj.in izvid je bil v 12 urih-alergija na bakterijo v mleku-halo pri 13 mesecih ko je bila žew vsa shirana in bleda-js pa tud-no pa smo uštimal in je bilo o.k.
2.hči je pričela pri 5 letih postajati počasna,malo vleči nogo in težje hoditi-ni želela več na sprehod,se zbujala ponoči,tožila da jo boli,....pri ortopedu pa so naju odpravili da saj ima mami tudi sloke noge in hči pač ne bo baletka-dobesedno-kreteni nato sem plačala 80 ezr za specialista iz valdoltre in jo je samo videl hoditi od vrat do okna in videl da je zasuk medenice in me vprašal če jo je avto zbil-halo!!!!ni ne-pa zdaj hodimo k njemu do operacije-hvala mu!!!!
3.sama sem se obupno počutila 2 leti in po vsej kalvariji so me vedno označili za psiho-anksiozna,depresivna,...ko pa sem samoplačniško vse plačala najdejo žolčne kamne,2 nodusa na ščitnici,sinusitis,gerb,hiatusno kilo-priporočajo operacije,...-od tod tiščanje in nisem mogla dihati ne pa psiha pa marš domov-zdej pa je psiha ko morm k dohtarju al sama al z otroci nezaupljiva sem do konca a nas zdej po vsem kr obrajtajo in smo kr zrihtani!!!!
tulk o tem-zdrav si lahko le če imaš dovolj denarja drugače pa si hipohonder ali pa depresivc-žalostno-ker pa si mlad in butast jim še verjameš in evo res si živčen in depresiven!!!!!
Pohvaliti moram zdravstvo rogaška slatina ki tudi delajo na napotnico in so res stručkoti-hitro,prijazno,zanesljivo!!!!
Pa v vednost-v vsaki štacuni se moramo trgovci lepše vedit kot vsak zd.delavec za plačo&%$&%%$......pa delamo z cotam ne z zdravjem ljudi!!!!pa nas zmerjajo vse počez-stranke pač ne briga kdo me je razjezil in kaj mi je-smej se in bodi prijazen in uslužjliv-trgovina,kje pa je zdravstvo-tud tu-če plačaš si car kot pri nas v trgovini!!!!neki ne štima ane???
pa grozno je res da vprašaš za vsak pregled in te naročijo čez 1 leto,samoplačniško pa jutri,najkasneje čez 1 teden-vsi bi morali imeti enake pravice in možnosti-ne pa da se požreš ko nimaš denarja da bi otroku omogočil hitrejše in boljše okrevanje ali sploh diagnozo!!!
vem da je težko delati z ljudmi ampak to je polkic ki ga moraš opravljati z srcem,drgač pa si za tekočim trakom pa basta!!!in čakalnica ni tekoči trak!!!!!
da ne bo pomote so tudi zelo,zelo dobri zdravniki-predvsem tile na netu ki odgovarjajo na vse mogoče,pa specialisti ki jih plačaš,pa tud kak pediater je zram-po mojih izkušnjah čao

Sem prebrala skoraj do konca . S prijatelji sem že večkrat debatirala o zdravnikih in njihovem odnosu in potem smo malo za foro malo za res omenili, da bi moral bodoči zdravnik opraviti psihološke teste poleg tiste prisege(ki verjetno komu ne pomeni kaj dosti). Razumem, da ima kdo kdaj slab dan, ampak da si ves čas oster do pacientov, kršiš to prisego itd...nihče te ne sili,da si zdravnik,NIHČE.
Žal opažam, da gre marsikateremu zdravniku samo za denar. Sem opazila ogromno razliko tako pri kardiologu,ginekologu,dermatologu.
Sem imela tako pozitivne izkušnje kot tudi negativne. Bolj s med. sestrami. Na srečo se je vse lepo izteklo, ko so mi delali alergijske teste v pediatrični, sem po njih zlezla skupaj. Sestra me je odnesla v neko ambulanto- prazno in me tam pustila.Ko sem se za silo ovedla,nisem videla ne slišala, ampak se mi je uspelo pretipati do moje torbice,kjer sem imela zdravila za alergijo. Ko sem to omenila zdravnici čez 20 min, je rekla da sem se samo malo iglic zbala :S tud prav.

Pozdravljeni,

Danes sem doživela totalno aroganco zdravnika. Mojo mamo ( 70 let ) sem peljala na pregled po operaciji pruha. Rana se ji gnoji že 21 dni kljub jemanju antibiotika. Odločila sem se, da bom prisotna pri pregledu saj ji do sedaj ni nihče odgovoril zakaj se to dogaja. Ko je prišel zdravnik je od dalče pogledal in rekel naj zamenjajo tampon in previjejo. Vprašala sem ga zakaj se to dogaja, zakaj se toliko časa gnoji. Arogantno s prezirom mi je odgovoril, da mi nima kaj govoriti. Sem mu rekla, da sem ga lepo vprašala in, da lahko lepo pove pa je povzdignil glas in rekel da ne misli komentirati tisto, kar so drugi operirali.. se obrnil in odšel. Niti slučajno me ni želel poslušati. Ko so končali s previjanjem sem se mu zahvalila za aroganten odnos. Ko sva čakali na izvid, mi je pacientka, ki je prišla iz ordinacije povedala, da je zdravnik rekel: "Pa me naj toži"
Kaj takega še nisem doživela...take nesramnosti in arogance...kot da smo smeti. Napisala sem pritožbo glede njegovega obnašanja, ki pa se baje stalno dogaja, kaj bo posledica??...po vsej verjetnosti nič. Naslednjič vem, da se ne bo približal moji mami, ker tak človek ni za med ljudi.

Hvala vam za temo.
Nekateri zdravniki na Internem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota, konkretneje tista z istim priimkom, ki je v Sloveniji zelo pogost.
Zdravili so mojega očeta, ki je bil sprejet v bolnišnico zaradi odpovedi ledvic in srca in je po 5 tednih umrl. 2 tedna pred smrtjo me je s silnim optimizmom presenetil en od zdravnikov, ki je bil hudo presenečen, da sploh pomislimo na to, da bi oče umrl, čeprav je pred kakšnim tednom tudi sam namigoval isto. Zato nam je vlil lažno upanje.
Na enem izmed obiskov nas je presenetil napis o kontaktni izolaciji, sopaciente iz očetove sobe so premestili drugam. Ker je bila nedelja, nismo mogli dobiti nobenih informacij, za kaj gre, saj zdravnika ni bilo, sestre ne smejo dajati informacij, čeprav nas je bilo strah, če ogrožamo tudi svoje zdravje, druge paciente ali očeta še bolj kot je že ogrožen ... Komaj naslednji dan sem komaj dobila zdravnika, in ga vprašala, če gre za MRSA-o, pa je povedal, da gre za ECDL bakterijo. Čez tri dni je silno navdušeno pripomnil, da se mi zahvaljuje za idejo, da so naredili test tudi za MRSA-o in, oh in ah, seveda, tudi za to je bil oče pozitiven.
Kot da gre za nekaj dobrega.

Pretiran optimizem ter klovnovsko obnašanje, še posebej, ko gre za umirajočega pacienta, sta več kot neprimerna. Bolnišnica pa nič - takšno vedenje zdravnikov podpira.

Klic z bolnišnice, če lahko kdo od nas pride iskat teto z avtom, saj bodo drugače finančno v minusu, če jo pripeljejo z rešilcem.

Starejši zdravnik z madžarskim priimkom v ZD Murska Sobota. Ker je prijazen in rad predpisuje zdravila, ima veliko starejših pacientov. Tudi moj oče je bil njegov pacient. Ko sva pričela obiskovati zdravnika skupaj, saj sem sumila, da očeta le odpravi z zdravili, in ko sem hotela zdravnika vzpodbuditi k drugačnemu razmišljanju (pred tem sem se posvetovala z gerontologom dr. Alešem Kogojem), mi je očetov zdravnik le zabrusil, da so to "ideje ljubljanskih filozofov". Toliko o njegovem poznavanju gerontologije.

Moja bivša osebna zdarvnica se ima za boga, saj sama zdravi bolnike in šele, ko so na robu preživetja in končajo na urgenci se nekaj spremeni. Po drugi strani pa kadar je dežurna na sami urgenci je vrhunska in profesionalna.
- meni je leta predpisovala ropurut in šele, ko sem postala popolnoma anemična in pristala na urgenci so ugotovili, da imam prirojeno srčno napako.
- drugi pa je ginekolog o katerem je bilo govora v eni od oddaj ta teden. Pregledal je mojo sestro tik pred porodom in čeprav ima zelo velik prag bolečine je prišla iz ambulante popolnoma skrušena od bolečin. Zato nikoli več ni rodila!

oba zdravnika spadata pod Zdravstveni dom ali bolnišnico Novo mesto. Ob takih zdravnikih pričneš verjeti, da delajo samo za farmacijo in ne za dobro ljudi. Mislim, da bi morali obnoviti Hipokratovo prisego

Pozdravljeni,
Verjetno moj prispevek sploh ne bo objavljen, ampak prim.prof.dr.Janko Kersnik ga bo pa le prebral. :)
Imela bi majčkeno pripombo na njegovo/vaše delo.
Resnično se mi ne zdi pošteno do pacientov, da v času ordinacije odgovarjate na vprašanja na tem forumu. Razumem, da si vzamete kakšno minuto ali dve tudi za to, vendar se mi ne zdi "fer" do vaših bolnikov. V času ordinacije ste odgovorili na več kot 30 vprašanj in težko me boste prepričali, da se tako lahko v celoti posvetite "svojemu" pacientu.
Pa lep dan še naprej...in čim manj "napornih" teh zahtevnih bolnikov.... :)

Navedeno

delajla
Pozdravljeni,
Verjetno moj prispevek sploh ne bo objavljen, ampak prim.prof.dr.Janko Kersnik ga bo pa le prebral. :)
Imela bi majčkeno pripombo na njegovo/vaše delo.
Resnično se mi ne zdi pošteno do pacientov, da v času ordinacije odgovarjate na vprašanja na tem forumu. Razumem, da si vzamete kakšno minuto ali dve tudi za to, vendar se mi ne zdi "fer" do vaših bolnikov. V času ordinacije ste odgovorili na več kot 30 vprašanj in težko me boste prepričali, da se tako lahko v celoti posvetite "svojemu" pacientu.
Pa lep dan še naprej...in čim manj "napornih" teh zahtevnih bolnikov.... :)

Pozdravljeni

To pa ni fer, da ste vi tako nesramna, do našega dr. Kersnika. Saj ljudje božji NIKOLI ne boste z ničemer zadovoljni. Vsi bi radi imeli, da dr. Kersnik vsem nam takoj odgovori na vprašanje, radi bi prišli čim prej v ordinacijo k dr. Kersnik. Kako pa veste, da se ne more 100% posvetiti pacientu??? Ste mogoče bila zraven dr. Kersnika, ko je odgovarjal na vprašanja, da veste, da jih je odgovoril kar 30.??? Je mogoče zato kdo umrl (bog ne daj).??? Ste sigurni, da je odgovarjal na vprašanja? Sedaj boste povedali, da se ve v kakšni uri je odgovarjal in bla, bla bla. Božji ljudje totalno ste nesramni vse bi radi imeli. Kaj bi želeli, da vas zdravnik nosi po rokah ali kaj? Vas bo kaj manj, če boste v čakalnici počakali vsaj 10. min.več??? Ko berem nekatera vprašanja, ki so totalno bedasta vprašanja se resnično zelooo čudim dr. Kersniku, da sploh odgovori na takšna vprašanja, jaz bi to takoj ignorirala. Sedaj pišete o njemu tako grdo, ki ste morali čakati malce več v čakalnici, drugič ga boste pa NUJNO potrebovali in potem bo oh in sploh dr. Kersnik. To je sama HINAVŠČINA!!! Če imaste j**** zakaj mu tega niste povedali v ordinaciji??? Ne, kje pa, ker je lažje se usesti pred računalnik in pljuvati po človeku, ki vam pomaga. Sramota kam smo prišli, da nekateri ljudje ne znajo ceniti tisto kar imajo, zato pa smo prišli tako daleč, kje smo. Tudi mi ljudje smo sami krivi, da je prišlo, do vsega tega. Tudi zdravniki so krvavi pod kožo in tudi na njih drugi pritiskajo tako, da tudi zdravnikom ni lahko, posebej pa, če še naleti na takšne osebe kot ste vi, ki ste to tako napisali. Prosim mirno kri in malce več spoštovanja imejte, do dr. Kersnika. Najdite mi kakšen forum, da bo tako aktivno zdravnik sodeloval kot sodeluje naš dr. Kersnik??? Jaz ne vem za noben takšen forum, če pa je slučajno kakšen forum, boste čakali dva meseca, da sploh dobite odgovor. Boste potem več zadovoljna??? Saj nekateri ljudje NIKOLI ne boste zadovoljni!!!
Pa lep pozdrav

- čuvstvena nezrelost - ko reče 65 letni ženski, da je že 15 let mrtva, je v 6.fazi (obstajajo 4) agresivnega raka. Zakaj ne more samo odgovorit na vprašanje: vi ste borka, ste že 100x zmagala, razen mogoče ribe ne vem kaj bi pomagalo regeneraciji jetre. Ljudi si ne upajo vprašati,saj na drugi strani pogosto imajo nekega nadboga, ne pa sočloveka strokovnjaka.

- neznanje in napihnjenost - za skoraj vsako stvar je odgovor - stres ali depresija. Če ne poznajo povezovat in eliminirat simptome, menda obstaja kakšna magična knjigica, ki jih ima notri. Če mislijo, da je vse ok, naj rečejo z razlago in kratko. 3je osebni zdravniki so enemu eno leto hoteli dajat napotnico psihiatru ali antidepresiv zaradi čistega neznanja, en četrti je uganko rešil v 3 minute brez hudih preiskav. Pa ni napihnjen. Samo zna.

Pozdravljeni,

precej zdravnikov sem zamenjala, ker mojih težav ni nihče jemal resno in nikomur ni prišlo na misel, da bi preverjal ščitnične hormone. Ne bi preveč opisovala posameznih primerov, če sem prav razumela, niti ni treba, ker to razumem kot poziv, da izrazimo, kje si želimo izboljšanja v skupno dobro. Za take priložnosti smo lahko samo hvaležni.

Motilo me je v prvi vrsti nekritično predpisovanje antibiotikov. To najbrž ne spada v "vedenje", ampak ne morem mimo tega, ker je bilo predpisovanje antibiotikov brez kakršnegakoli testa na 2 do 3 mesece, celo v podvojenih odmerkih, zame zelo hud problem, ki je pustil posledice.

Opažam, da je komuniciranje v ambulantah velik problem. Ni mi bil všeč plakat, ki je visel pred ordinacijo, v katerem se paciente poziva k primernemu komuniciranju. Običajno mora za to poskrbeti profesionalec in ne stranka. Še posebej pa ne stranka, ki k zdravniku pride v posebnih okoliščinah - ko je v težavah, z bolečinami, zaskrbljena, kar sposobnost komuniciranja močno poslabša. Dobila sem vtis, da se zdravnikov na tem področju sploh ne izobražuje in so prepuščeni lastni iznajdljivosti.

Če me zdravnik pošlje na neprijetne preiskave, ne želim, da me že vnaprej straši. To mi res ne pomaga. Ko je človek v težavah, pa vendarle poskuša ohraniti pozitivno naravnanost, ni koristno, če mu zdravnik razlaga, kako grozno (dobesedno to besedo sem že slišala) je njegovo stanje. Se da povedati tudi drugače. Tudi ni treba razlagati, da se stanje nikdar ne bo popravilo. Kdo na tem božjem svetu si upa kaj takega z gotovostjo trditi, če res ne gre recimo za raka v čisto zadnji fazi. Večkrat sem že take grožnje slišala, pa je bilo sčasoma vseeno bolje. Celo ortoped mi je grozil, da moja rama ne bo nikdar več gibljiva, izkazalo pa se je samo, da je bilo njegovo poznavanje hormonov bolj pomanjkljivo, kot je bil to pripravljen priznati.

In sem pri naslednjem problemu - priznavanje, da zdravnik nekega področja ne pozna, namesto tega pa se zateka celo k žaljenju. Zelo človeško, ampak s tem nikogar ne prevaramo, posledica je samo razočaranje, nezaupanje. Kot pacientka imam raje zdravnika, ki prizna, da nečesa ne ve in se je pripravljen skupaj z mano kaj naučiti. Nihče pač ne more vedeti vsega, čemu bi se prenarejali. Sodelovanje naj bi tako bilo koristno za oba.

Varovanje osebnih podatkov je tudi zelo spolzko področje. Vem, da se je človeško pogovarjati z drugimi zdravniki o prigodah v ordinaciji, ampak to ne pomeni, da s tem ni nič narobe. Če pride pacient k nadomestnemu zdravniku in ta izjavi: "Ah, vi ste tista!", je najbrž nekaj zelo narobe. Nikomur nisem dovolila, da se o meni pogovarja, višek arogance pa se mi zdi, da zdravniku niti na misel ne pride, da je takšna izjava neprimerna iz več razlogov.

Velikokrat me je zmotil tudi zelo pokroviteljski odnos zdravnikov, ki jim na kraj pameti ne pride, da je pacient tisti, ki ima v rokah končno odločitev o načinu zdravljenja. To je sicer večji problem v specialističnih ambulantah. Namesto da mi zgolj potisnejo v roke napotnice, recepte, izvide, bi me lahko kdaj vsaj vprašali, če tako zdravljenje sploh želim oz. zmorem. Premalo se paciente posluša, premalo se jim tudi verjame. Če recimo zavrnem protibolečinska sredstva, to ne pomeni nujno, da me ne boli, ampak jih resnično ne prenašam.

Premalo dobimo tudi razlag. Saj se zavedam časovnih omejitev, ampak to še ne pomeni, da se z njimi strinjam. Ker dolgoročno gledano zaradi tega porabimo več časa za reševanje določenega problema. Pa ne mislim samo na razlage rezultatov, diagnoz, terapij. Že pri kliničnem pregledu se lahko močno zatakne. Ko sem prišla k zdravniku s tako bolečim vratom, da sem bila komaj pokonci, ob vsakem premiku je bolečina še pridobila na ostrini, se mi je zdravnik brez opozorila približal za hrbtom in me na hitro zgrabil za glavo ter jo obrnil povsem v stran. Prepričala sem se, da "slabo od bolečin" oz. "videti zvezde" nista samo metafori. Lahko bi mi povedal, kaj želi preveriti, lahko bi mu celo sama povedala, da je moj vrat ohranil gibljivost, ampak da vsak gib bolečine zelo poveča, lahko bi počasi s pomočjo rok sama obrnila glavo, da bi se v to prepričal, če mi že ne bi želel verjeti. Ta isti zdravnik mi je napisal 3 recepte preden sem mu v parih stavkih do konca razložila zakaj sem sploh prišla. Po tem seveda ni bil več moj osebni zdravnik. Na žalost ni tako ravnal samo on. Tudi ortoped mi je naredil podobno škodo, ko mi je na silo odprl sklep. Spet brez opozorila. Ko sem bila pri drugem ortopedu, sem bila že pripravljena na podoben manever in sem se izmaknila. Kljub temu, da sem mu natančno razložila, kakšno škodo sem imela od prejšnjega "posega" in da imam težave z nadomeščanjem kortizola zaradi vnetih prebavil, je vztrajal pri svojem. Sklep se je razprl sam od sebe, čim sem dosegla primeren odmerek hidrokortizona.

V čakalnicah imam dostikrat občutek, da marsikateri pacient priteče k zdravniku že ko trikrat pokašlja, ampak pri zdravnikih sem imela žal dostikrat občutek, kot da nas je takih večina. Prevečkrat sem imela občutek, kot da se moram zagovarjati pred sodiščem in dokazovati, da ne lažem in si ne izmišljujem. Je tako težko verjeti in zaupati? Je res toliko zlorab? Si lahko kdo dovoli trditi, da je sposoben z gotovostjo presoditi, kdo je res v težavah in kdo zgolj poskuša izigrati sistem? Bojim se, da je pri nas premalo zavedanja o tem, da še tako dobro znanje nikdar ne more biti popolno, da vedno obstaja možnost, da je bilo kaj spregledanega. Sistem bi moral biti takšen, da bi si ljudje v njem to upali priznati, ne da bi se bali, da bodo označeni za nesposobne.

Srečno,

Alenka

Hvala za pobudo. Tudi sama želim opisati svoje izkušnje.

1. V otroštvu in mladosti sem imela veliko težav: skolioza, pogosta vnetja mehurja, velika utrujenost, "čuden način hoje in teka" (oznaka učitelja telesne vzgoje v OŠ), pri 25. letih motnje steklovine v očeh (specialist je to označil za običajno degenerativno težavo), dioptrija in verjetno sem še kaj pozabila. Pri 30. letih sem rodila otroka z miotonično distrofijo in pediatrinja je pol ure po porodu ne da bi me pregledala ali vedela karkoli o meni označila: aha, velika in suha, po vas je otrok podedoval miotonično distrofijo. Genski test je to potrdil.
Res ni znal noben od mojih osebnih zdravnikov kadarkoli to prepoznati in postaviti na skupni imenovalec vse moje težave?
Tu sem res pogrešala, da bi me obravnavali celostno in ne le vsako težavo posebej.

2. Pri eni od bivših osebnih zdravnic (sedaj je že upokojena) se mi je zgodilo to, da mi je pri hudem vnetju mehurja, zaradi katerega si nisem upala nikamor (sposobna sem se bila polulati na licu mesta, ko me je pritisnilo), svetovala ursi čaj. Nobenih preiskav, nič. Pred mano je bil gospod, ki je v ordinacijo šel z darilno vrečko, ven pa brez nje in s šopom receptov...

3. Prav tako ena od bivših zdravnic - bila sem hospitalizirana, na odpustnici mi je pisalo, da naj se mi odpre bolniški stalež za 4 ure dnevno. Zdravnica me je prepričevala, da mi takega staleža ne more odpreti, da to lahko da samo imenovani zdravnik in da moram nujno biti 30 dni za 8 ur dnevno v staležu, potem se bo pa videlo kako naprej... takrat sem jo takoj zamenjala, saj me je tako nepoznavanje sistema pa res močno razočaralo. Pri novi zdravnici sem to brez težav uredila in pri njej ostajam. Pri njej res cenim to, da me jemlje resno ne glede na to, da še nisem zelo stara, da mi omogoči preiskave, če jih rabim, zdravila, če jih rabim, in tudi bolniški stalež, ampak le, če ga res rabim.
Na srečo jo ne glede na distrofijo bolj redko vidijm :-)

z splosnim osebnim zdravnikom-co se borim ob zamenjavi prve,ki mi je zdaj zal,jaz sem vlozil toliko pripomb,da ne vem vec kam se obrniti,Kranj je mesto,kjer manjka zdravnikov in je obenem osebni zdravnik npr.narocen sem bil ob 10.30 uri,dr.je bila se ob vodstvu ambulante se dezurna in pise na tabli to kar sem rekel,to pomeni,da nima,kar seveda v resnici nima casa za ustrezen pregled pacienta,razocaran sem do milje volje

Tudi sama imam eno slabšo izkušnjo osebne ginekologinje in hvala predvsem osebni zdravnici, tudi dobro. Oktobra 2011 sem čutila, da v moji maternici ni vse tako kot bi moralo biti. Pojavile so se bolečine ob spolnih odnosih, težave pri vstavljanju temponov. Menstruacije so postajale boleče in vedno močnejše ter daljše.

Pokličem v ordinacijo in sestri razložim, da imam težave, in da bi se rada naročila na pregled pri ginekologinji. Mirno mi odvrne, da še ni minilo 3 leta od zadnjega pregleda, in da naj pokličem aprila (naslednje leto 2012) in mi bodo dali datum za pregled. Vztrajam, da ne morem čakati tako dolgo, ker imam resnično težave in bolečine. Potem le dobim datum nekje v prvi polovici decembra 2012. Nakar me konec novembra pokličejo, da bo zdravnica odsotna in mi dajo datum v februarju. Seveda sem protestirala ampak ni nič zaleglo. V februarju me pokličejo in me prestavijo zopet za en mesec. Žal sem v terminu, ki sem ga dobila za pregled zbolela za virozo in ponovno klicala v ordinacijo za nov datum. Datum so mi dali v maju mesecu. Seveda sem protestirala, saj jih že od oktobra, torej že pet mesecev prosim za pregled, ker imam vsak mesec večje in hujše težave. Ampak ni nič pomagalo. Datum za pregled sem dobila 18.5.2012. V aprilu mesecu sem imela tako vnetje v trebuhu, da mi je osebna zdravnica predpisala antibiotike. Po končanem zdravljenju sem se vrnila v ambulanto osebne zdravnice, saj sem imela še vedno bolečine in težave. Napotila me je k ginekologu pa sem ji seveda zaupala, da se že pol leta trudim priti do njih.

Potem je le prišel dan za moj pregled. Zdravnica me je najprej prav nesramno nadrla kako sem 3-krat prestavila pregled, ko pa imam takšne težave. Seveda sem bila popolnoma šokirana nad njenim izbruhom in sem ji povedala, da so me 2-krat oni prestavili in samo en krat sem to storila jaz, ker sem bila bolna. Potem je zdrdrala nekaj na to, da bo preverila sestra. Vzela mi je bris, me ponovno nadrla na podlagi česa mi je osebna zdravnica prepisala antibiotik... Skratka bila je neskončno nesramna in me je kot bolnico postavila v totalno podrejeni položaj. Nič ni odkrila in me poslala domov.

Naslednja menstruacija v juniju mesecu je bila tako huda, da sem ponovno poiskala pomoč pri osebni zdravnici, ki pa je dobila totalni živčni zlom v smislu, da ne živimo več v kameni dobi, da bi morale ženske trpeti te bolečine in težave. Da verjetno bi lahko šlo za miom na maternici. Ko sem ji še enkrat povedala vso štorijo glede pregleda pri ginekolugu, je dvignila telefon in poklicala mojo ginekologinjo. Kaj ji je rekla ne vem, ker sem bila že na poti v ginekološko ordinacijo, da si ponovno izborim pregled.

Ampak očitno je bila uspešna, saj sem prišla na pregled še isti dan in odkrili so mi miom. Na operaciji, ki sem jo imela v decembru 2012 pa se je izkazalo, da je šlo za več miomov in polipov, ki so mi jih odstranili.

Ne upam si misliti kaj bi bilo, če bi bilo kaj drugega....

Zelo sem hvaležna moji zdravnici dr. Angeli Fonda, ki je resnično zdravnica z velikim posluhom za pacienta. Že 20 let sem njena pacientka in resnično nimam niti ene samcate slabe izkušnje z njo, ampak ji lahko izrekam samo pohvale in hvaležnost.

Dosti sem prejokala zaradi zravnikov... Nevem če bom kdaj rešla moj problem.

Ko sem vas vse prebrala sem se potolažila in videla, da nisem edina z težavami z zdravniki.

Hvala vsem za vaše zgodbe.

Ginekolog dr. Andrej Zore. Nekaj let sem bila njegova pacientka, pregledi hitri, vedno vse ok. Na ultrazvok me ni dal, žal nisem vedela, da bi morala iti, mislila sem, da je namenjen le ženskam s težavami in nosečnicam, sama pa nisem imela nobenih težav. Po preselitvi sem šla k drugi ginekologinji, ki je do svojih pacient pozorna, takoj me je samoiniciativno dala na ultrazvok in odkrila miome, velike do 5 cm.Ki v nekaj mesecih do prve operaciji niso zrasli niti milimetra, zato sem jih najverjetneje imela kar nekaj let. Prestala sem dve operaciji, od takrat je vse ok.
Težava ni le v zdravniku, tudi na Gin.kliniki, če je normalno, da si za paciente ne vzamejo časa in jih odpravljajo po tekočem traku.

Tudi sama imam zelo negativno izkušnjo s svojo ginekologinjo v ZD Šiška. Po ginekološki operaciji sem dobila infekcijo šivov. Ker sem šla po pomoč v zdr. dom in ne na urgenco jim to seveda ni bilo prav. Sestra me je naročila naslednji dan. Med pregledom se je ginekologinja začela zgražati nad mojim stanjem. Med vsakim mojim premikom me je začela nesramno nadirat, da ona ne more tako delat, če ji jaz tam skačem. Ker ni imela pri sebi vseh pripomočkov za oskrbo rane, je vmes 3x odprla vrata na stežaj v sprejemno.Seveda sem bila za nastalo stanje kriva sama, ker nisem dovolj počivala. Ko sem jo vprašala, če bom dobila antibiotik, se je zdrla name, da sem zoprna in tečna kot strela. Še cel dan po tem pregledu sem bila v šoku. Saj so pregledi pri ginekologih že tako najbolj neprijetna zadeva.

delam seminarsko nalogo pri sociologiji in potrebujem vaše mnenje v zvezi z evtanazijo zato bi vas prosil če rešite to anketo
www.mojaanketa.si/anketa/308707355/
hvala za sodelovanje

Tudi jaz imam izredno slabe izkušnje...sploh,ker sem se morala po mukah sama dokopati do svoje diagnoze....moja zdravnica pa je-neverjetno-PRVIČ slišala za to bolezen oz. stanje.

Nikoli ne bom pozabila tudi,ko mi je po 3 mesecih trpljenja,ko sem jedla lahko le riž in kruh zaradi hudih težav z želodcem,rekla-no,saj tudi to je nekaj,kajne.

Skratka.....brez besed...zgodb je toliko,da je za zjokat.
LP

Jaz sem pa zaradi selitve moral zamenjati svojo osebno zdravnico iz Mežice, Darjo Žalig. TAKO mi je žal da konc...čez to zdravnico lahko rečem samo dobre stvari. 20let je bila moja zdravnica in vedno sem bil obravnavan hitro, profesionalno in prijazno. Vedno je bila dobre volje, tudi, če je imela slab dan se je nasmejala. Čakalnih vrst pri njej ni bilo (mogoče kakšen dan za max 1uro)

Obvlada svoj poklic in če sumi na kakšno bolezen TAKOJ napotnica.

No ker pa sedaj živim v Ljubljani sem moral k zdravniku zaradi ene kožne težave. V ZD Bežigrad pa žal vsi splošni zdravniki ne sprejemajo pacientov, ker jih imajo preveč. Razen ene seveda. Ime ji je Branka Musladin.

Ker pa jaz bolan potrebujem napotnico (zadnje 3 leta nisem bil pri zdravniku, pred tem pa hmmm... 8 let) nimam druge izbire kot da izberem, kar pač je na voljo, ker potrebujem specialista čim hitreje.
Pokličem v ordinacijo med delovnim časom, da bi se naročil in se nihče ne oglasi!! pokličem drug dan...se nihče ne oglasi...pokličem tretji dan in zopet isto...vendar sem dal tel. na ponovitev klica in je 4x zvonilo v prazno DO KONCA preden je asistentka dvignila. HALOOOO!!!!

Pridem v čakalnico, čakam uro in pol in končno sedim za mizo...

B:Povejte kaj je narobe gospod...
G: Sumim že nekaj časa, da imam to in to kožno bolezen, zdaj pa se je izkazalo, da je to res in bi potreboval zdravljenje ali napotnico za specialista.

Povem, kaj se mi dogaja, kakšni so simptomi, ji POKAŽEM na koži (in prekleto sem se prej pozanimal kaj je ta anomalija preden sem odšel k zdravniku, da ne bi hodil zastonj in videlo se je na daleč, da je moj sum popolnoma utemeljen oz. da je moja diagnoza 90% pravilna. Saj pa ja poznam svoje truplo in vidim vsako anomalijo na lastni koži...)

Ona to pogleda brez luči in brez očal (se tudi malo slabše vidi, ker je bolezen v začentem stadiju) in v pokvarjenem slovenskem jeziku, napol po balkansko, pribije: Ehh gospod to nije ništa. To vi ne rabte nč. Js vam ne bom dala napotnce, kr ni potrebno. HALOOOO ?????

In jaz njej nazaj...Gospa dohtarca...to je 90% ta bolezen in če jo zdravim zdaj, jo lahko pozdravim brez posledic, učinkoviteje in hitreje. Vi pa niste specialist, da lahko tako na hitro ugotovite ali je kaj narobe ali ne. Nisem tukaj, brez razloga in potrebujem mnenje ustreznega specialista. Rabim napotnico, vi ste tukaj da mi jo napišete za primernega zdravnika in stvar je rešena. Ali boste potem vi odgovarjali, če bo kaj narobe, ker mi niste dali napotnice ali kdo?

Ona men nazaj...kaj pa vi mislte da ste, tukaj sem jaz zdraavnik in ne vi in bom že ja vedla.midva sma tukaj končala

Jaz njej nazaj: Pa kaj se pa vi greste. Kako se pa obnašate vi? Pa nisem js en lolek, da se boste vi z mano tako pogovarjali. Jaz sem prišel sem po pomoč in vi ste tukaj plačani za to, da mi pomagate.Ne grem dokler ne dobim primerne obravnave ali napotnice...

In ne boste verjeli...ona mi začne grozit: Kaj? Jaz bom poklicala varnostnike, če se boste tako obnašal.
Tako se pa ne morete obnašat. Pa že jaz vem bolje...in že dviguje slušalko...

Jaz-popolnoma mirno: Kako se pa obnašam? Samo napotnico rabim...(in se spomnim da imam na nogi eno bradavico, ki jo je treba zakurit...)aja če mi je nočete dat imam pa bradavico na nogi, ki me zelo boli(čeprav me ne). Napišite prosim...
Spusti slušalko... "daj da vidm, kaj je spet" ?????????????????
Jo pokažem in mi z težavo napiše napotnico... pa še zaključim ... "POD NUJNO" mi napišite prosim...

"Aha boli me še koleno - ko počepnem mi poka" Tukaj mi napiše napotnico z nerganjem in me napoti na samoplačniško ambulanto !!!! HALOOOOO jaz plačujem prispevek za dodatno zav. in ona mene pošlje na samoplačniško... HALOOO??? kot da sem butec ker plačujem...

Skratka. V svojem življenju resno nisem doživel kaj takega. Takšne arogantnosti in nespodobnega vedenja in postavljanja diagnoz...in da sploh ne omenjam, da javna uslužbenka, zaposlena v javni upravi ne zna komunicirat v slovenščini.

Bil sem v bolnici, bil sem pri veliko zdravnikih v teh 20 letih in povsod lahko rečem, da sem bil obravnavan korektno in prijazno. Včasih je seveda slaba volja ampak lepa beseda lepo mesto najde. VEDNO! Sposoben zdravnik zna delati z ljudmi.
Jaz dragi moji ne plačujem v zdravstveno blagajno, da me bo nek dohtarček na moji plačilni listi, obravnaval kot se mu zljubi. Žal. Tak poklic zahteva določeno mero prijaznosti in korektnosti. žal je tako. Pacient mora zdravniku zaupati. Tej pa ni govora! In če jaz rabim mnenje specialista zdravnik NI kompetenten temu, da mi to ONEMOGOČI! Pika!

In ko sem pogooglal še njeno ime in priimek in našel par komentarjev glede nje mi je pa kar slabo postalo. Vsi pljuvajo po njej. da o neorganiziranosti ordinacije sploh ne govorim. Že asistentka ki tam dela se mi zdi malo počasna oz neorganizirana, ampak sem hitro ugotovil, da je čisto ok in zelo prijazna in da tale Branka malo preveč igra šefa v tisti ordinaciji. Nisem začutil prijaznega in dobrega kolegijskega vzdušja med zaposlenimi, kot npr pri moji prvi zdravnici.

Zdaj bo ponedeljek in se že veselim, da njenemu nadrejenemu na vse zgodaj pokvarim dan ko ga bom jaz nadru pa mu grozil z mediji...mu malo razložil kako se obnaša ta ženica in mu posredoval povezave do mnenj na internetu. Takega kadra v JU ne rabimo. Je veliko svežih ljudi, ki bi znali to delo opravit veliko bolje. Ta zdravnica bo pa hitro videla, ko bom jaz prišel spet tja, kdo jo plačuje...

Jaz bi pa pohvalila mojo zdravnico, je res super in sem prav malo žalostna ker bo šla kmalu v penzijo. Nikoli nisem dobila občutka, da bi me obravnavala v stilu sej ti nič ni. Sicer jo obiskujem precej redko. Mi je pa všeč, ker me vedno vpraša kaj jaz mislim da mi je. Do zdaj sem samo enkrat falila, pa še to je vedla.

Pomoje bi to lahko počeli vsi zdravniki. Ker na internetu se res dobi dosti podatkov. Verjetno je res, da je dosti ljudi namišljeno bolnih. Ampak, jaz grem k zdravniku samo ko mi kaj fali. Da se tudi pogledat katera so zdravila prve izbire za bolezni in potem ko te ginekolog začne filat z nekimi cenesteni in podobnim sranjem in se potem pisano gleda ko mu rečeš da če te za nos vleče, ker govori o eni bolezni daje zdravila za drugo. Joj no. Potem pa začne spraševat ali medicino študiram. (ki je ne - čisto nič biološkega). Rečem, da ne. In potem reče, da kaj pa jaz vem. Ja vem ja, ker smo v 21 stoletju in obstaja internet, kjer lahko prebereš wikipedio in vprašaš za nasvet. Če bi me že na začetku poslušal, oz zbral pogum in me poslal na to dražjo preiskavo bi prihranil precej več davkoplačevalskega denarja in 7 mesecev mojih vnetij kot pa da me je najprej poskušal odpravit s poceni zdravili in stopnjevat njihovo moč glede na to da ne pomagajo. Če mu ne bi zatežila, bi bila po moje še danes na cenestenu z vnetji.

Nisem zdaj s tem postom mislila, da lahko internet zamenja zdravnika. Tudi ne, da bi moral zdravnik vedno poslušat pacienta. Lahko ga pa ima malo za vodilo. Npr moj gin bi me lahko čez 3 mesece poslal na preiskave ko je videl da zdravila ne delujejo, ne pa čez 7... Pri bolj zakompliciranih boleznih in o katerih se manj govori je verjetno to težje. Ampak nasploh po moje velika večina ljudi ko dobi kakšne svoje izvide, gre najprej npr sem vprašat kaj je to, potem malo googla, če je v ctkju si kaj prebere itd... Seveda niti zdaleč ne ve toliko kot zdravnik, ampak po moje bi zdravniki rabili bit veseli, da se ljudje izobražujejo, ne pa jezno gledat.

Sicer pa sočustvujem z zdravniki. Verjetno res zavarovalnice težijo na polno in ne želijo plačat ter spravljajo zdravnike pod pritisk. Pri ginekologu sem prav imela občutek da mu en glas v glavi zadaj govori v stilu, fak kaj pa če falim, ta preiskava je dražja. Ampak zdravniki imajo v rokah kvaliteto življenja mnogih ljudi, še posebaj onih ki si ne morejo privoščit samoplačniških storitev, ko začutijo potrebo po njih. Tako da upam da se bodo borili še naprej za nas in pogumno predpisovali napotnice, ki so potrebne. (seveda ne zdaj vsakemu rekreativnemu hipohondru :))