Ker smo tule vsi ljubitelji literature, me zanima, kaj si mislite o njenih mejah. Ali v literaturo sodi knjiga Vitana Mala Napačna odločitev, odlomek lahko preberete na: http://www.ljudmila.org/siqrd/2010/01/vitan-mal-napacna-odlocitev/
ali pa ste morda mnenja, da je šla čez rob?
Moje mnenje je, da gre v bistvu za kaznivo dejanje širjenje otroške pornografije in si v literaturi ne bi smeli privoščiti česa takega.

Nimam besed za tole. Preko vseh možnih meja.

Čeprav mi je blizu pogled "živi in pusti živeti", čeprav mi gre na živce politična korektnost, ki je dosegla, da si nekateri očetje zunaj doma komaj še upajo objeti lastnega otroka, čeprav sem pred leti sodelovala pri nastajanju predstave, ki je obravnavala pedofilijo na način, ki si je prizadeval preučiti vse plati tega vprašanja ... se strinjam, da tole sega čez mejo in čez rob.
Kaj predpisujejo zakoni, ko gre za tovrstno pisanje, ne vem. Še manj se mi sanja, kaj čaka to knjigo.
Bo pa zagotovo povzročila veliko širšo škodo: vrgla bo senco na gejevsko in lezbično gibanje nasploh, na njihova prizadevanja za pravico do enakopravnosti s heteroseksualno večino. In za te pravice so si - v slovenski, vse prej kot strpni, družbi - prizadevali dolgo, počasi in z velikimi težavami.

Ker pa je tole knjižni forum, bi dodala še nekaj besed, ki se nanašajo na zbirko Lambda, v kateri je ta knjiga izšla. Zagotovo si je naredila medvedjo uslugo, saj se je v letih delovanja lepo uveljavila tudi v splošni bralski javnosti, saj je zapolnila nekatere praznine. Tako je pomagala k uveljavljanju slovenskih gejevskih in lezbičnih avtorjev in avtoric, kot so Suzane Tratnik, Brane Mozetič, Gojmir Polajnar, Nataša Velikonja ... Od tujih velja omeniti tako ugledna imena, kot so Michel Foucault, Arthur Rimbaud, Sarah Waters, Jean Genet, Fernando Pessoa, Pier Paolo Pasolini, David Leavitt ...
Od kod odločitev, da v program uvrstijo to knjigo, mi ni jasno, tudi to ne, kaj bo pomenila za usodo celotne zbirke ...

Odlomka nisem prebral do konca, ker mi je nezanimiv in slabo napisan, tako da ne morem vedeti, kaj je avtor sploh hotel sporočiti, zagotovo pa ne gre za kaznivo dejanje širjenja otroške pornografije. Že pri Čefurjih so se razpisali, da je piščeva fikcija nad realnostjo vsakdanjega življenja, čeprav se mi je že takrat zdelo, da fikcija ne sme biti izgovor in da je avtor odgovoren za to, kar je hotel povedati.

Grozno. Ne morem verjeti, da je to mogoče.

Še dodatno je zadeva sporna zato, ker se je pred približno desetimi leti ime tega avtorja pojavljalo na straneh črne kronike zaradi opolzkosti, podobne tem v odlomku.

Prebrala.

Meje literature so najbrž meje posameznega bralca.Nihče tega ne bo bral na silo. Vsak prebere le tisto, kar zmore. Ali je kakšna razlika med tem besedilom in celim kupom podobno eksplicitnih, ki gotovo veljajo za literaturo? Kaj je vsaj z Markizom de Sadom? Mogoče pa gre le za to, da se je Mal podpisal, cel kup takih pisarij je pa anonimnih. Pa me zanj in njegovo pisanje malo briga, gre le za to, da najbrž meja ni, jih ni bilo in jih ne bo.

Kar se Mala tiče, bil je pogojno obsojen zaradi fotografij, ki jih je posnel, na njih je bil mladoletnik, stvar je pa skoraj zastarala, ker so hoteli nekateri poskrbeti, da bi zastarala, pa jim, hvalabogu, ni čisto uspelo. Prijavil ga je fotograf, ki mu je nesel razvit film.

Pri zbirki Lambda so pa že tako in tako tudi odgovorili na vprašanje, kje so meje literature, mar ne? Najbrž tam niso ljudje, ki tega ne bi vedeli, ki se na literaturo ne bi spoznali. Najbrž tega niso objavili le zato, ker bi jim Mal bil simpatičen. Da je bil obsojen, pa najbrž tudi vedo. Vsak si pri tem lahko misli svoje o mejah in o objavah ...

Majhna razlika med De Sadom in Malom je, da se je de Sade šel igrice z odraslimi, ki so se v to spustili s polno zavestjo, otroci pa recimo da niso tako zelo zreli in je črta med privoljenjem in zlorabo lahko zelo tanka. Če že, bi bila boljša primerjava z Nabokovom - s tem, da Nabokova rešuje vsaj literarna kvaliteta.

Brižinski,

reciva, da De Sada nisi natančno prebral. Ne samo, da nastopajo najstniki, nastopajo skoraj dojenčki. Tudi jaz ga nisem prav natančno, ker sem, ko sem prišla do teh strani, začela preskakovati. Nisem mogla prebrati vsega. Tale Mal je malenkost za Sodomo in Gomoro, verjemi ...
O literarni kvaliteti pri teh stvareh je pa težko soditi, saj je kvaliteta tisto, za kar se odločijo sestavljalci kanona. Reciva, da ima Mal oboževalca, da ima oboževalec moč, to bo literatura prej, preden se boš obrnil. Glede na zbirko je na dobri poti.
V literaturi pač ni pozitivističnih metod, samo hermenevtika.

Ups! Mea culpa, priznam, De Sada res ne poznam preveč dobro.

Danes tudi med nekaterimi (samooklicanimi in s strani elitnih krogov priznanimi) poznavalci, tako se zdi, poganja miselnost, da je večina literature, v kateri ni fuka in podobnih "realnih" izrazov in dejanj, plitva, medla in/ali pocukrana. Sama se s tem zaradi lastne angažiranosti sicer bolj srečujem v poeziji, ampak navsezadnje gre za približno isto reč. Če v osem votlih, nesmiselnih in nedodelanih verzov zasadite, oprostite mi, enega kurca, ste že skoraj zmagali! Kajti to je tako sveže, oh, ja, siti smo rožic pa zlomljenih src pa ... Tu se pojavita kar dve krogli, ki tako lepo razpostavljene kegeljčke temeljito razsujeta. Prva je ta, da vulgarizmi in tudi "perverzni" (kakor za koga) opisi v literaturi niso nič novega! Nič svežega, nič izvirnega. Pogrevanje stare in že rahlo kisle juhe. Druga je ta, da smo rožic in strtih src in žametnih oči in metuljev pa mavric zares že siti! Vendar včasih dobiš občutek, da sta možnosti le dve: ali spadaš k metuljem in rožicam (tudi če pišeš o povsem drugih rečeh in dotičnih idr. klišejev ne uporabljaš) ali pa h, še enkrat pardon, kurcem. V slednjem primeru si "in". Si kul. Si izviren. Kako in zakaj si s tem izviren, pa očitno vedo le posvečeni.

Morda sem malo zašla. Nazaj k Malu. Gotovo gre za korak (ali sto korakov) čez rob dobrega okusa. Ali gre res za širjenje otroške pornografije, nisem kompetentna presojati. Navsezadnje se lahko avtor in založba vedno sklicujejo na to, da gre za fikcijo in celo za umetnost. Vsekakor pa odlomkov iz tega romana ne bi pošiljala po e-pošti naokrog, saj bi, če bi me kdo prijavil, verjetno jaz! (oz. pač tisti, ki bi to posredoval) obveljala za tisto, ki širim otroško pornografijo. Izgovor o umetnosti mi verjetno ne bi pomagal. To pa že kar nekaj pove o vsem skupaj, fikcija gor ali dol.

Najbrž v očeh tistih, ki premorejo dovolj "širine" za takšno "umetnost", veljam (in vsi, ki ste izrazili podobno mnenje) za strašno čistunko in staromodno naivnico in nekoga, ki si zatiska oči, itd. To so običajne obrambne reakcije, ki skušajo s sodbami in očitki zakriti druga dejstva. Menda vsi vemo, da imajo že majhni dečki erekcijo in da mnogi otroci še pred vstopom v puberteto (potem pa še bolj) fantazirajo o spolnosti ali jo celo udejanjajo (vsaj z masturbacijo). S tem v osnovi ni nič narobe, s tem se sooči večina otrok (in večinoma do neke mere njihovih staršev). Danes ni več toliko tabujev in strahu (včasih so npr. grozili fantom, da jim bo penis odpadel ipd. neslanosti, če "se bodo zlorabljali"). Ampak! Še vedno je precej otrok, ki ne vedo, kaj je zlorabljanje otrok in otroška pornografija. In upajmo, da jim tega osebno ne bo nikoli treba izvedeti, informativno pa takrat, ko bodo za to zreli (smo sploh kdaj??). Dati takšni sprevrženosti prosto pot v knjigi se mi ne zdi prav. In ne le to. Iskreno, prav zares iskreno me zanima, kdo bi to hotel brati. Kdo???

Malo se nam najbrž že svita, kdo. Mislim pa, da večina staršev (sploh če imajo sina in niso pedofili) te knjige ne bi mogla prebrati. Zdaj se vprašam le še, na kateri krog bralcev računajo avtor, založba in knjižnice. Na tistega, ki jim je vseeno, kaj in kakšno je, samo da je noter @#$%&? Klavrna perspektiva (ne v okviru povpraševanja - žal! - pač pa v okviru literature in njene kakovosti). Ali na tistega, ki to sam doživlja, sanjari ali celo počne? (brez komentarja) Na radovedneže? (komercialni hit??) V nobenem primeru ne na takega, da bi ob tem avtor lahko čutil osebno zadovoljstvo in veselje nad tem, da je njegova knjiga brana. Seveda pa se lahko popolnoma motim, navsezadnje sodim predvsem po svojih izkušnjah, to pa, kar pišem jaz, seveda ni tako "kul" in "izvirno", pa tudi "tabujev ne podira". Ne takih, ki jih je podiral že Prešeren (če gre verjeti avtorstvu zbirke @#$%& je Kranjcem v kratek čas), ne tistih, ki jih je podiral že Trdina ...

Mimogrede in po objavljenem odlomku sodeč še to: očitno je tudi lektor bral s težavo. :((

K.

Bravo Kerstin!
Že odkar sem prebrala tole temo, nekako ne vem, kako bi se vključila vanjo. Tudi jaz spadam med tiste 'čistunke', ki takšnega pisanja s fuki in kurci nekako ne razumejo, še manj to uporabljam v takšni pozi. Tudi sama sem imela izkušnje z enim od založnikov, kjer sem izdala roman pod psevdonimom, da naj dam v roman več seksa, več vulgarnosti, pa nekako ni šlo tako od rok, kot si je morda on želel, čeprav sem se vživela in nato dobro opisala kar nekaj takšnih prizorov, a med moškim in žensko. Tole, kar je napisal Vitan Mal, presega moje meje ne le pisanja, tudi branja. odlomke sem prebrala, a vendar mi je ostal slab priokus, še več, v meni tli vprašanje, kje meje literature dejansko res so. A tu se strinjam s Kerstin, ki je povzela tudi moje mišljenje. Tudi sama nisem kompetentna za ocenjevanje, kaj pri tej knjigi dejansko gre, vendar bi nekako težko gledala svojega sina, ki je sicer star že dvajset let, ali pa hči, da bere omenjeni roman. Pa sta oba brala Srečo na vrvici...
Sem pa malo pogledala v Cobissu, koliko je bilo prodane te knjige, pa z veseljem ugotavljam, da so vsaj tokrat tudi knjižničarke v omejenem obsegu posegle po njej. A kdor jo bo hotel brati, jo bo našel. Pa še nekaj: tudi slaba reklama je dobra reklama. Še celo zelo dobra...

Mene pa zanima koliko od vas je dejansko prebralo to knjigo? Si lahko na podlagi parih odlomkov človek sploh ustvari mnenje o kateri koli knjigi? Ali ni pravi vrstni red...preberi in potem komentiraj?

Sama se se lotila branja omenjene knjige predvsem zaradi slišanega ogorčenja o njeni vsebini. In kaj sem odkrila po prebrani večine knjige?

Kdor prebere knjigo vidi, da je pedofil v knjigi le en (ta tudi posili Tadeja) in nikakor ni prikazan na pozitiven način. Nezadnje je tudi obtožen spolne zlorabe nekega drugega dečka. Glavno odraslo osebo, Boštjana, pa se ne more označiti kot pedofila (pri čemer se bi itak moralo razlikovati med pedofofilijo in pedaristijo)

Dejansko je vse početje glavnega junaka Boštjana, Tadeja, v soglasju z njim. Oz. celo več...Tadej si spolnosti še kako želi. To pa lahko moti le tiste, ki menijo, da pubertetniki niso spolna bitja. Ena glavnih tematika te knjige je namreč spolno odraščanje dveh fantov (tudi v odnosu do deklet). Tiste, ki bi opisi neštetega masturbiranja pubertetnih fantov motili dejansko odsvetujem to knjigo.

Tako da...preberite knjigo in potem sodite!!!

NežaP, knjige sicer nisem brala in je najbrž tudi ne bom, mislim pa, da imaš popolnoma prav.
Ko sem brala zgornje prispevke, nisem pomislila, da gre le za ocenjevanje dela na podlagi odlomkov. Ali ni to malce krivično? Pa še to, tudi meni se zdijo najstniki še kako spolna bitja.

Prebrala sem, da bi bilo mamam neprijetno, če bi odrasle otroke videle brati to reč. Moji odrasli otroci lahko, kar se mene tiče, berejo karkoli, ker so samostojni bralci, samostojne osebnosti in vse, kar berejo, berejo z razlogom, ki je gotovo tehten, pa čeprav bi bil to Vitan Mal. Mislila bi si, da je tam že kaj takega, kar jih v tem trenutku zanima ... Sama sem prebrala ogromno, tega in onega, kot otrok precej reči na skrivaj, pa prebrano nikoli ni slabo vplivalo na moje početje, sem pa marsikaj o življenju iz knjig spoznala. Ali je pametnega človeka kakšna knjiga že "skvarila"?
To me spominja na pritoževanja nekaterih staršev nad Vitomilom Zupanom, ko je bil pred leti za maturitetno branje.

>nad Vitomilom Zupanom, ko je bil pred leti za maturitetno branje.
Ta generacija jo je še najbolje odnesla. Letošnja bere Hiengovega Čudežnega Feliksa, brezkrvna v nulo. Pa pustimo ob strani, da je knjiga dolgočasna, saj ne bodo pomrli, če bodo prebrali kdaj dolgočasnega, navsezadnje je tudi večina učbenikov dolgočasnih. Ampak ta Čudeži Feliks je res ena takšnih, da se človek sprašuje, kaj bi imel od tega, če jo je prebral, sploh če naj bi bile maturitetne knjige vendarle "nekaj". In ker večina gimnazijcev itak zares prebere (beri: ne prepiše) samo ti ubogi maturitetni knjigi, bi bilo najbrž možno poiskati kaj enako dolgočasnega - ampak vsaj s kakšnim smislom ...

Vitomil Zupan je en redkih slovenskih pisateljev, ki so sploh vredni branja.

Katja10, mislim, da se motiš. Letos sta maturitetni branji Prišleki 2. del in Francoski testament. Čudežni Feliks je bil lani. Pa brez zamere za tole pikolovstvo ;-)

Ni frke :-) Ampak dejansko me zanima, s čim je ekipa, ki izbira knjige, utemeljila svojo odločitev ...

Najbrž je problem v tem, da maturitetna berila izbirajo teoretiki in ne praktiki.
Ni čudno, da kasneje toliko (tudi visoko izobraženih) bralcev obtiči pri Garwoodovi in Pattersonu.

Kot mama maturantke, ki je brala Čudežnega Feliksa lahko povem iz prve roke, da je umirala od dolgočasja, pritoževala se je čez in čez, pa je bila strašno vzdržljiva dijakinja in je predana bralka. Feliksa je sicer oddelala, kot se šika in s potrebno mero humorja in sarkazma, kar se pametnih izbiralcev tiče ... Namesto da bi jim dali nekaj, kar bi jih navdušilo nad dosežki slovenskega leposlovja ... S tem dosežejo samo to, da mladi (bodoči) izobraženci rečejo, da je slovensko leposlovje zanič. Kar se pa branja na splošno tiče, mislim, da vsaj tile, ki jih jaz poznam, veliko berejo, zlasti svoje kultne avtorje, npr.Pratchetta. Branje knjig jim je kul.
Komisiji najbrž ni treba sploh nič utemeljevati. Najbrž teoretiki pozabljajo, da ne bodo šli vsi študirat slovenistike ali primerjalne. Nastane pa paradoks, maturanti raje in lažje berejo angleška besedila, ki so za maturo iz angleščine. Posledice za slovensko produkcijo so tako najbrž neizogibne.

@Kleofata
Evo, sama sem primerjalka, torej vsega hudega vajena, z veliko bralsko kilometrino, s poklicem, povezanim s knjigami, torej vsega hudega vajena ;-) Kot rečeno, ta knjiga me ni zbodla, ker bi bila strašno zanič ali strašno dolgočasna - razkurilo me je to, da dijaki za "usodno" knjigo dobijo nekaj, kar je tako brez karakterja, medlo, bledo ... knjigo, ki je - če je ne bereš prisilno - kot nalašč za pozabo v mesecu dni, pa čeprav ni "direktno" zanič.

Sploh se mi pa tole z maturitetno knjigo zdi, milo rečeno, bedno. Na naši maturi, ki bojda sploh ni bila "prava", nisi vedel, o kateri knjigi boš pisal esej - vse do trenutka, ko si sedel na maturi. Pisalo pa se je lahko o katerikoli knjigi iz vseh štirih let. Kar te je prisililo, da si vse knjige prebral in o njih celo malce razmislil. Torej KUP knjig. Po zdajšnjem sistemu lahko tri leta knjige prebiraš samo z očmi (ali pa prepisuješ obnove), potem pa eno leto guliš tisto ubogo eno knjigo. Če malo karikiram, zdajšnji gimnazijci med šolanjem preberejo eno knjigo - ampak to prenatančno.

Navedeno

Katja10



Sploh se mi pa tole z maturitetno knjigo zdi, milo rečeno, bedno. Na naši maturi, ki bojda sploh ni bila "prava", nisi vedel, o kateri knjigi boš pisal esej - vse do trenutka, ko si sedel na maturi. Pisalo pa se je lahko o katerikoli knjigi iz vseh štirih let. Kar te je prisililo, da si vse knjige prebral in o njih celo malce razmislil. Torej KUP knjig. Po zdajšnjem sistemu lahko tri leta knjige prebiraš samo z očmi (ali pa prepisuješ obnove), potem pa eno leto guliš tisto ubogo eno knjigo. Če malo karikiram, zdajšnji gimnazijci med šolanjem preberejo eno knjigo - ampak to prenatančno.

Točno tako. Podpišem takoj. In čeprav smo se oddaljili od "žariščne" knjige, je naslov teme še vedno primeren. :)) Prav tako me je osupnilo, ko sem prvič videla, kakšne teste (in zaključne izpite) imajo v SŠ pri slovenščini. Recimo. Dobili so odlomek iz Prežihovega Boja na požiralniku. Vprašanje pa je bilo, kaj se je zgodilo tik pred tistim odlomkom in tik po njem. Mene je kap. Prežihove Samorastnike (celotno zbirko) sem prebrala kakih 14-krat. Določene (daljše) odseke Samorastnikov, Ljubezni na odoru in tudi Boja sem znala na pamet (nehote). Ampak - ko sem videla tisti odlomek, se nisem mogla spomniti, kaj natančno se je zgodilo PO tem. Torej jaz, knjigoljubka, obsedena bralka (hm :)) dotične zgodbe, ki bi lahko o njej razpredala in napisala esej na treh straneh mimogrede, pri tej nalogi (2. letnik srednje poklicne) ne bi dobila vseh točk. Kje, prosim vas, je tu kakšen smisel? Pa ne zato, ker bi bila jaz ob kake točke, hehe. Pač pa le-te manjkajo, vsaj po mojem mnenju, sestavljavcem tovrstnih nalog. Ali urimo in testiramo faktografski spomin ali dojemanje besedila, občutenje sloga, sprejemanje (ali odklanjanje) njegovega sporočila, metaforiko idr. ravni leposlovja? To, ali je zgodbo dijak dejansko prebral (in vsaj za silo razumel), se da preveriti na mnogo načinov. Vrstni red dogodkov odlomek za odlomkom pa gotovo ni eden od njih.

Prav tako se zadnje čase že porajajo dvomi v strokovnih krogih o esejih, kakršnih mi nismo poznali. Kako jim že pravijo? Interpretativni eseji? Spominjajo me na tiste teste pri kaki zgodovini, kjer smo dobili štiri vprašanja, potem pa piši. Čim več, tem bolje. Brez neke enovite perspektive, rdeče niti, logičnega mišljenja, povezovanja, sklepanja. Ravno na MON-u najdete tudi mnenje, da je inter. esej lažji, ker ni treba tako natančno poznati besedila, samo del, iz katerega je odlomek. In to naj bi bilo dobro (s stališča stroke, namreč!) - zakaj?

Pred kratkim sem brala razpravo o tem, kako ti interpretativni eseji vendarle niso tako imenitna pogruntavščina, kot naj bi bili. Bolj podrobno o tem zdaj ne bom pisala, sicer bo tu nastal nov (razpravljalni!) esej :) - samo še tole v premislek. Ker ni treba, da ste in smo slavisti ali pisatelji ali profesorji ali ... Lahko gre za čisto vsakdanji pogovor med dvema kolegoma: "Ej, kako ti je bil všeč ta pa ta film? Je za kaj?"
Kakšen odgovor pričakujemo? In česa ne želimo izvedeti? :))

K.

Navedeno

NežaP

Mene pa zanima koliko od vas je dejansko prebralo to knjigo? Si lahko na podlagi parih odlomkov človek sploh ustvari mnenje o kateri koli knjigi? Ali ni pravi vrstni red...preberi in potem komentiraj?

Sama se se lotila branja omenjene knjige predvsem zaradi slišanega ogorčenja o njeni vsebini. In kaj sem odkrila po prebrani večine knjige?

Kdor prebere knjigo vidi, da je pedofil v knjigi le en (ta tudi posili Tadeja) in nikakor ni prikazan na pozitiven način. Nezadnje je tudi obtožen spolne zlorabe nekega drugega dečka. Glavno odraslo osebo, Boštjana, pa se ne more označiti kot pedofila (pri čemer se bi itak moralo razlikovati med pedofofilijo in pedaristijo)

Dejansko je vse početje glavnega junaka Boštjana, Tadeja, v soglasju z njim. Oz. celo več...Tadej si spolnosti še kako želi. To pa lahko moti le tiste, ki menijo, da pubertetniki niso spolna bitja. Ena glavnih tematika te knjige je namreč spolno odraščanje dveh fantov (tudi v odnosu do deklet). Tiste, ki bi opisi neštetega masturbiranja pubertetnih fantov motili dejansko odsvetujem to knjigo.

Tako da...preberite knjigo in potem sodite!!!

Vsaj v mojem primeru imaš prav: knjige nisem prebral in moja zgroženost se nanaša zgolj na odlomek, ki je sicer dokaj dolg. Dopuščam možnost, da je iztrgan iz sobesedila, ki je napisano na bistveno višji ravni, kar - sodeč po prebranem - ne bi smelo biti prav težko. Zakaj je založba za predstavitev knjige izbrala ravno ta delček besedila, ki je po tvoji besedah očitno tako zelo drugačen od preostalega, mi ostaja uganka. Vsekakor upam, da ne zaradi pospeševanja prodaje na plečih dnevne politike in ertevejevskih piramid.

Zame je ključno, da mi alarm zazvoni ob istem spoznanju kot pri Kerstin: ne, odlomka si ne bi upal skopirati v elektronsko pošto in poslati naprej.

Evo, Katja 10, strinjam se z vsem, kar si zapisala.

@NežaP:

Prepričana sem, da je s knjigami pogosto tako kot s hrano. Tudi v usta si ne tlačimo vsako stvar, ki nam jo ponujajo. In včasih se že po grižljaju ve, da nam jed ne bo prijala oz. da je pokvarjena. Da bi bili v to prepričani, nam ni potrebno pojesti celega obroka. Imamo pa kljub temu pravico, da povemo, da se nam zdi, da jed ni nič prida - če se že izogibam izrazu pokvarjena. Predvsem pa takšne hrane ne ponujamo svojim najdražjim oz. tistim, ki jih imamo radi - recimo svojim otrokom, ki imajo še bolj občutljive želodce kot vsega navajeni odrasli.
Pa brez zamere. Z vsem dolžnim spoštovanjem do drugačnega mnenja.

Toro, se podpišem!

Oglašam se, ker sem danes prijela v roke Malovo knjigo "Napačna odločitev".
V knjižnici sem jo vzela v roke, ker sem Mala v mladosti veliko brala (Ime mi je Tomaž, Teci, teci kuža moj itd.).

Z odraščanjem sem ob ponovnem branju knjig moje mladosti počasi dobivala nelagoden občutek ob branju njegovih opisov mladih, svilnatih in voljnih deških teles. Spraševala sem se, če je pisatelj pedofil - pardon, pederast.
Curki iz penisov, gibko zaobljene sklanjajoče se zadnjice - teh napol prikritih opisov prebujajoče spolnosti je v njegovih knjigah veliko, kar preveč, da bi še lahko verjeli, da pisatelj do dečkov 11-tih, 12-tih, 13-tih let goji le zdrav odnos in da je normalno, da se mladinska dela zabeli z erotiko, z večno ponavljajočim se opevanjem zgolj deškega telesa.

Danes sem torej začela brati knjigo. Po nekaj prebranih straneh, potem zgolj listanju in preskakovanju mi ni bilo jasno - zakaj provociranje, zakaj potvarjanje, zakaj tako poudarjanje nezdrave, bolne, popačene, skrivenčene spolnosti? V starem profesorju sem nehote videla Mala in zazdelo se mi je ,da je knjiga izpovedna, kot da bi se pisatelj želel z javno izpovedjo po nalogu svojega psihiatra osvoboditi bremena dvojnega življenja...

Na platnicah je omenjeno, da so ekstremi predstavljeni zgolj zaradi zbadanja v tabuje, ki da jih družba ni sposobna razmisliti. Knjiga naj bi silila k samorazmisleku, k vprašanjem o svobodnem seksu in sprevrženosti.

Koga, se vprašam, koga naj sili k razmisleku? Pisatelja samega?
Kako pravzaprav naj družba razmisli o tabujih, o pedofiliji, pederastiji?

Tako, da bo te tabuje zrušila - in z njimi ovrgla vse moralne zadržke do sprevrženosti?
Tako, da bo dejanja sprejela kot normalna?

Knjige nisem prebrala, po prvih 4 straneh sem jo zgolj preletela.
Preveč gnusa je v njej, preveč nezdravega, da bi jo lahko prebrala do konca.

Če že obujamo stare teme, bi še dodala nekaj k razpravi o izboru knjig za maturitetni esej. Glede na njene smernice bi komisiji, ki ima čast odločati o knjigi za maturitetni esej, predlagala, naj vendar že enkrat med te svete knjige uvrsti še Gajškovo Ikarovo perje. Potem bo njeno poslanstvo zagotovo do kraja izpolnjeno in mularija dokončno ozdravljena vsakršne, še tako šibke želje po branju ;-)

Pozdravljeni,

V tem tednu mi je v roke prišla knjiga Vitana Mala - Napačna odločitev.
Kot mama 11 letnega dečka sem onemela. Kako je to mogoče? Kako lahko kdo objavi takšno knjigo??? Sramota.

Da se razumemo, nisem zapečkarica, nisem staromodna, sem zelo liberalna ženska....

Ampak kaj je preveč je praveč.

Knjigo objavijo??? Za to bi moral biti pisatelj kazensko preganjan!!!

Vanja

Vsakič malo pokukam v temo Kje so meje literature? in čakam, kdaj bo kdo le odkril Malov vrhunec pedofilske "literature".
Meni je to uspelo ob izidu naslova Napačna odločitev, ko smo se v knjižnici kolegice menile, kaj storiti s petimi izvodi, ki so bili že nekaj časa v izposoji ... Kakor koli že, ob dilemah in mnenjih, takih in drugačnih, gremo malo pogledat (najprej na cobiss, nato na police), kaj je tip še lepega izdal. Pa najdemo roman Ganimed in drugi (Lambda, 1993), izdan pod psevdonimom Ino Knabino, s podporo ministrstva za kulturo.
No, če sem ob Napačni odločitvi še razmišljala kot: knjiga je knjiga, veliko pornografskega že itak stoji po policah, kdo je zdaj tisti, ki bo odločil "Kje so meje literature?" (jaz že ne!), me je Ino Knabino ugnal v kot. Tako zelo, da sem se obrnila na varuha človekovih (otrokovih!) pravic in prosila za nekakšno načelno mnenje o tem, kaj storiti s pedofilsko pornografijo v javni knjižnici. Odgovorili so res zelo hitro, temeljito in obširno, vendar seveda brez konkretne oz. uporabne rešitve. Tudi oni so kot primer javno dostopne literature izpostavili de Sada in navedli razliko med kazensko preganjano pedofilijo na netu in fikcijo/literaturo. Edina konkretna stvar, ki so jo napisali, je, da knjiga ne sme priti v roke otroku. Zahteva je brezpredmetna: česa takega v knjižnici kot javno dostopnem zavodu ni možno zagotoviti niti u snu. Mogoče v kakšni vaški knjižnici.

No, evo, kaj zdaj? Pravega odgovora ni: ne ve se, kdo naj bi zaščitil otroke oz., ali jih je pred literaturo sploh potrebno zaščititi. Največja žalost tovrstne (Malove) pornografije pa je, da, po mojem skromnem mnenju, oropa dostojanstva mlade (literarne) junake, jim pritakne pobudništvo in nanje preloži odgovornost za (v realnem svetu kazniva!) dejanja. Kako bo tako sporočilo sprejel zlorabljen otrok, ki je sam pri sebi že itak edini krivec, da je do zlorabe prišlo?

Še tole:
1. Nimam nič proti zbirki Lambda; prebrala nisem veliko, nekaj naslovov pa se mi zdi odličnih (trenutno se spomnim Granatnega jabolka).
2. NežaP: Omenjena Malova romana sta nepreberljiva: zadostuje branje nekaj naključnih zaporednih strani, da bralec ugotovi, o čem govorim. Preverjeno! Kar pomeni tudi, da sama nisem in ne bom
knjig v celoti nikoli prebrala. Kljub temu upam, da jih bo nekega dne (od črke do črke) kdo od odgovornih ali prizadetih ter končno knjižnicam uradno povedal, česa pa morda le ne morejo postaviti v prosti pristop javne knjižnice. Ali pa, da lahko!

Mimogrede, za konec te jare kače, še drobec, pobran iz spletnega intervjuja z Malom: obožuje ženin jabolčni štrudel.

neja5886, to mnenje bi me zelo zanimalo. Če mi ga ne morete v kaki obliki posredovati, morda lahko napišete, kdo ga je sestavil in navedete številko mnenja, pa bom zanj zaprosil urad varuha.
Odgovorite mi lahko kar na zasebno sporočilo.

Gospa Neja, ostal bom vljuden in kulturen kljub Vašim napadom na moje pisanje (in seveda napadom vseh Vaših somišljenic). Za nameček se podpišem s polnim imenom in priimkom, medtem ko se vsi moji "sodniki" skrivate pod izmišljenimi imeni. Anonimen človek pa pljuva okrog sebe brez najamnjših zadržkov. Oresenetilo me je obsojanje knjige Ganimed in drugi (predvsem, kako nevarna je knjiga za otroke). Kaj boste odgovorili na podatek, da sem knjigo napisal pred dvajsetimi leti in je že vsaj poldrugo desetletje na razpolago bralcem? Do danes zaradi njene vsebibne ni trpel še noben otrok. Edini odziv je bilo pismo učiteljkice iz Celja (podpisala se je s polnim imenom in riimkom), katero sem s to knjigo razočaral, saj me je imela do takrat za najljubšega in najboljšega pisatelja za otroke in mladino, ob tej knjigi pa se mi je očitno zmešalo. V resnici sem leto dni porabil za proučevanje spolnih zlorab v zgodovini in današnjem času, predelal sem literaturo (Grčija, Rim), predelal sem navade indijanskih pleme, ko je šlo za skopljen je dečkov, pa navade japoncev, vse do današnjih dni (pisma v stilu Včasih mi je težko in podobno). Tako niti eno dejanje v romanu Ganimed in Drugi ni izmišljeno. Torej se je ves čas mešalo človeštvu in ne meni! Isto velja za knjigo Napačna odločitev. Knjigo je napisalo življenje. Zgodba ni izmišljena, je pa napisana tako, da akterjev nisem razkril, saj bi bilo to edino, kar bi bilo pri mojem pisanju lahko kaznivo. Zaenkrat naj bo to dovolj. Drugič pa laj več o spolni zlorabi in pedofilih, saj javnost dobesedno beži od te tabu teme in se zadovoljuje s popolnim nepoznavanjem omenjene problematike. Še to: Naloga pisateljev je, da odkriva rak rane družbe v kateri živi, pa čeprav s tem tvega obosjanje če ne že kar izobčenje. Jaz imam čisto vest! Vitan Mal

Tudi sam sem se enkrat oglasil in pograjal odlomek, ki me po literarni plati ni navdušil. Res ne. Zato pa so se tudi meni Nejine besede zdele preveč dušebrižniške. Saj jo razumem, ampak preden vržemo kamen, je vseeno prav, da tistega, ki ga obsodimo, poslušamo. V tem primeru, da knjigo, ki bi jo najraje zažgali, preberemo do konca, sicer nimamo pravice grajati. Ne vem, ali je omenjena knjiga neprebavljiva zaradi tematike, ki jo obravnava, ali zaradi stila. Problem pedofilije je večplasten. Otrok je v vsakem primeru žrtev!! Se pa tudi zgodi, da je včasih poleg žrtve tudi pobudnik. Seveda so odrasli tisti, ki bi se morali ustaviti ... Tako tudi nisem razumel, kaj je Neja hotela povedati s tem, da omenjeni pisatelj obožuje ženine zavitke.

Marze, s pogovorom se pride res dlje kot z zatekanjem v svoj prav, ki temelji na nepoznavanju problematike. V svojih spoznanjih ste prišli precej dlje od drugih. Pazite, da Vas ne bodo kamenjali, kot skušajo mene.

V romanu Napačna odločitev sem opisal dva pederasta. Nenasilni profesor Jakob spravi Tadeja v posteljo. To ni težko, saj fant ve kaj ga skrbi, le vseh tehnik praskanja še ne obvlada. Profesor ga navduši za oralno spolnost. Njuna ljubezen temelji na zaupanju in prijateljstvu. Profesor se zaveda, da ne more pričakovati od Tadeja, da bi se ta zaljubil vanj, dobro pa ve, da fant uživa v spoznanju, kako ga profesor ljubi, da ne rečem - obožuje. Čuti se celo za večvrednega od vrstnikov, ki takšne ljubezni ne poznajo. Zadevo zaplete Mortimer, pederast, ki se požvižga na blagor Tadeja in ga grobo posili.

Življenje bi nadaljevalo ljubezenski odnos med profesorjem in Tadejem do pobovega 14. ali 15. leta starosti, ko se njuna pot razide. Fant se zaljubi v deklico in se ji skuša posvetiti v celoti, profesor pa z grenkobo spoznava, kako njegov Tadej ni več rosno mladi in nedolžni angelsko lepi enajstletnik, ampak se je razvil v fanta z vsemi atributi odraščanja. (Vedeti je namreč treba, da pederasti občudujejo dečke v času predpubertete in zgodnje pubertete, potem postanejo petnajstletniki zanimivi za efebofile, medtem ko oboji zviška gledajo na pedofile, saj se le ti posvečajo otrokom pod desetimi let starosti.) Nazaj k bistvu! Pri vsej stvari je najbolj pomembno to, da ljubezen s profesorjem Tadeju ne zapusti niti najmanjših kvarnih posledic v njegovem odraščanju in kasnejši odraslosti! Zanesljivo se ne zapije niti zadrogira kot nekateri "poznavalci" spolnih zlorab tako radi poudarjajo. Omenjene ljubezenske vezi niso redke, o njih je pisal že pred 4. desetletji Alfred Kinsey, trikratni doktor, profesor, oče svetovne seksologije in ustanovitelj ameriškega inštituta za raziskovanje spolnosti. Podatke je zajel "iz življenja", saj je imel zaposlenih 40.000 ljudi, ki so opravljali ankete o spolnem življenju med ameriškim življem.

Kinseya sem omenil zato, da ne bi kdo pomislil, kako sem znova skušal iznajti toplo vodo. V knjigi Napačna sem šel še nekoliko dlje. Omenil sem Tadejevo posilstvo. Medtem ko NENASILNA ljubezen med odraslim in mladostnikom slednjemu ne povzroča stresa, pa je vprašanje, kako je z analno ljubeznijo. Skoraj prepričan sem, da tako nenasilna kot nasilna (posilstvo) prinaša podoben rezultat. Prostata pri moškem ponuja enako intenzivne občutke kot točka G pri ženskah. Mnogo "mačotov" to dejstvo zavrača, saj bi se s priznanjem enačili z geji, vendar ko bodo to poskusili enkrat, si bodo vsekakor želeli ponoviti. (Tako je rekla gospa Krivokapić Črešnik v drobnem članku: Masirajte prostato) Pobje so še bolj občutljivi za dražljaje, zato je razumljivo, da si je Tadej po ozdravljenju posledic posilstva znova zaželel analnega ljubljenja. Profesor se mu je uprl, saj ni maral vplivati na Tadejevo kasnejše spolno življenje, Mortimer pa je pristal v zaporu ...

Na kratko, to je vsa strašna pornografija v tem romanu. Res sem uporabljal grobe vulgarne besede, vendar to z določenim namenom. Morda tudi s tem, da bi se ljudje začeli enkrat končno pogovarjati o tej tabu temi.
(V. Mal)

Če torej prav razumem, ne gre za mladinsko delo, ampak za nišno književnost z verjetno dokaj profiliranim občinstvom. Kaj dosti pa to na moje mnenje seveda na vpliva.

Omenjena knjiga nikakor ne more biti vzgojna, ampak lahko otroka čustveno zapelje. Verjetno se pisatelj ni zavedal, da bodo knjigo brale mlade, ranljive otroške duše in vsak je ne bo enako sprejel, ker so človeška čustva različna. Eni dozorijo hitreje, drugi kasneje.
Gospod pisatelj, nič nimam proti vašemu pisanju, a to ni knjiga za nižje razrede, mogoče bi jo lažje razumeli "nekoliko" starejši otroci.

V tem svetu je že tako preveč nasilja, tudi spolnega, žal tudi nad otroki. Če pa je to resnična zgodba je še toliko bolj boleče. Kje so novi Kekci, Pet prijateljev, vesele in razigrane zgodbe? Če je že svet pokvarjen, dajmo raje otrokom kaj bolj vzpodbudnega za branje, da bodo lažje pozabili na tegobe, ki jim grenijo mlado življenje.

Koliko krat je treba še ponoviti, da to ni knjiga za otroke, ampak za odrasle.

Prebiranje knjige Napačna odločitev je slučajno sovpadlo z odkritjem teme "kje so meje literature" v moljih, pa sem se vključila v spletno razpravo. Jasno mi je bilo, da mi bo po hitrem postopku očitana konzervasta natura, ki v vsaki nežni erotiki prepozna gnusno pornografijo, dušebrižništvo, kot pravi Marze. Medklic: Spoštovani Marze, če sem prav razbrala iz vašega prispevka, knjig niste niti prebirali, kaj šele prebrali. Meni odrekate pravico do sodbe, ker knjig nisem prebrala od prve do zadnje besede, vi pa mi kar tako, na suho, pritaknete dušebrižništvo. Pa zakaj za vraga ne preberete, da boste vsaj vedeli, kaj tam piše. In: ne, niti pod razno me ne moti tematika, sem kar odprtega duha, niti slučajno homofobična ... problematičen se mi zdi samo pristop k tematiki. Za pokušino ga je na svetlo dal sam avtor v odzivu na moje pisanje, ne vem pa prav dobro, kaj je, poleg kratkega povzetka vsebine, hotel povedati.

Gospod Vitan Mal, ne bo povsem držalo, da se vedno odkrito podpišete z imenom in priimkom: vaši "odrasli" romani v knjižnicah stojijo na treh različnih koncih, ker ste, poleg svojega imena, uporabili še (vsaj) dva psevdonima. Skrivanje? Pa tudi to ne bo držalo, da je pedofilija tabu tema; o problemu se govori in knjige (strokovne in literarne) se pišejo, le pristop je povsem drugačen od vašega. Pedofilstvo ali, drugače, spolne zlorabe, pa na žalost ostajajo tabu tema večine zlorabljenih otrok. Oni že razumejo, zakaj. Tudi o tem se sliši in bere. Vaše knjige, po mojem mnenju, bolj slabo zdravijo tovrstne rane. Prej nasprotno.

Pa še na pripombo zicledra, da gre za knjige za odrasle. Po katerih strokovnih kriterijih pa? V fokusu romanov so junaki, stari trinajst let, aktivno sodelujoči (tudi pobudniki) v odnosu otroci / odrasli, zgodbe (po mnenju avtorja) povrhu še odkrito problematizirajo tabu teme ... kaj pa lahko še bolj obeleži literaturo, namenjeno branju osnovnošolcev? Kdo se bo "prepoznal" v trinajsletnem literarnem junaku, če ne trinajstletnik? To je to, zaključek pa: mesto Ganimeda in Napačne odločitve (nadaljevanje Ganimeda) je ob Sreči na vrvici na policah šolskih knjižnic in pionirskih oddelkov splošnih knjižnic.

S tem končujem svoj prispevek k mejam literature in ostajam zgolj hvaležna pobiralka naslovov dobrih knjig, ki jih svetujejo nekateri meni ljubi molji. Opravičujem se Vitanu Malu: moj namen ni bilo kamenjanje, ampak iskreno iskanje odgovora na vprašanje "kje so meje literature", na katerega si sama še vedno ne znam odgovoriti.

Kdor pa pohujša katerega teh malih, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga potopili v globočino morja.

Tudi meni ni jasno, katera naj bi bila ciljna publika te knjige.
Gospod Mal (če je to res on) si je s poskusom obrambe svojih stališč in knjige v tem forumu naredil medvedjo uslugo. Po branju njegovega prispevka človek še bolj dobi občutek, da pri njemu nekaj "ne štima" oziroma da obtožbe proti njemu morda niso tako iz trte izvite.

Gospa Neja (pa tudi Mikimav), ne bosta verjeli, ampak v marsičem se strinjam z vama. Nikakor pa ne v tem, da sem knjigo namenil mladim bralcem! Skrivanje pod psevdonimom pri Ganimedu je šlo prav na račun strahu, da bodo po knjigi segali otroci, pa čeprav je roman izšel v zbirki, namenjeni izključno odraslim bralcem. Da nisem tega storil tudi pri Napačni odločitvi botruje moje majhno maščevanje vsem tistim, ki že od leta 2000 zlivajo name gnojnico. Če so me hoteli narediti za spolnega maniaka, ki fotografira trinajstletnika, kako sedi na steklenici, pa naj še listajo po knjigi s takšno tematiko. Ne da bi se opravičeval, toda nikoli nisem fotografiral fanta na steklenici. Takšne slike nimam, nima je niti sodišče in nikoli nisem bil sojen niti obsojen zavoljo takšnega dejanja. Nobenemu otroku nisem v življenju skrivil niti lasu in obsojam vsako spolno pa tudi psihično in fizično nasilje nad njimi. Šlo je zgolj za izmišljotino dveh novinark, njuno laž pa je nadgradila še Barbra Jerman ali kako se je že podpisovala v Tedniku. Tri oddaje je naredila o mojem "zločinu", torej več kot o zloglasnem Trobcu, ki je imel na vesti ne vem koliko umorov. In to samo v želji po doseganju senzacije!. Goebles je napisal:Ljudje vam bodo verjeli tudi največjo neumnost (laž), če jo boste ponovili trikrat. Ona jo je ponovila 6x, saj imajo Tedniki ponovitve. Mladina in Slovenske noovice niso pisale o meni (so morali že vedeti, da ne gre za resnico), vendar pa so bili samo novinarke Jane tisti, ki so želele opraviti pogovor z menoj, a sem odklonil vsako sodelovanje z novinarji. Sklenil sem, da bom nehal pisati, potem pa sem sklep prelomil in poleg nekaj "kriminalk" o Žardni napisal zame najboljše delo - Žigana. Tega sem podpisal s psevdonimom zavoljo že omenjenega blatenja, ko pa sem doživel še napade Milene Mileve Blažič in izvedel, da je takratni predsednik Društva pisateljev odsvetoval nekemu osnovnošolskemu direktorju moj nastop na njegovfi šoli, češ da imajo na društvu sodno prepoved mojega nastopanja po šolah, je v meni dokončno doozorela odločitev: Dregnil bom v osir, naj me dokončno razpno na sramotilni steber, moje knjige (Srečo na vrvici, Na ranču veranda, Baronov mlajši brat, Hitro hitreje, Teci, teci kuža moj, in tako naprej) pa pomečejo iz knjižnic, oz. sežgo na grmadi. Saj so z lažmi o meni tako in tako na mnogih šolah vzeli knjige iz bralnih programov, oziroma jih ne svetujejio mladim bralcem tako, kot so to počeli nekoč. Torej po vsej tej gonji proti meni se je roman Napačna odločitev moral zgoditi!

Ni pa bil samo to vzrok izdaji za mnoge bralce sporne knjige. Prednjačila je želja, da odkrijem ljudem pravi obraz spolne zlorabe otrok in mladostnikov. V prejšnjem mojem sporočilu sem omenil, da pri pedofiliji ni vse tako črno kot se o njej govori in piše. Treba jo je obsojati, ko gre za početje, ki je v nasprotju z otrokovo voljo in ki pušča tragične sledi v otrokovem razvoju in poznejšem življenju, kaj pa ko gre za prijateljevanje odraslega z dvanajstletnikom ali trinajstlentnikom in ki slednjemu prinaša zadovoljstvo, občutek varnosti in iskrenega prijateljstva? Tudi pobje, ki si s prostitucijo povečujejo žepnino, ne odnašajo s "seans" nikakršnih usodnih posledic (razen da so potrošniško okuženi), povsem drugače pa je, če so v ponujajnje spolnih uslug prisiljeni, da nahranijo lačna usta, ki jih čakajo doma. Pri razkrivanju spolne zlorabe in njenem obsojanju je potrebno iti od primera do primera. Da vsi pedofili niso za odstrel potrjjuje ugotovitev francoske skupine kriminalistov, ki se skozi daljše obdobje spremljali spolno zlorabo otrok in mladostnikov. Prišli so do fascinantnih odkritij, ki jih jaz podajam skozi njihovo statistiko: na 100 pedofilov (vključno s pederasti in efebofili) pride manj kot šestnajst takšnih (15,8) za katere je bolje, da ne kontaktirajo z otroci. Torej jih je več kot 84 od sto takšnih, ki otrokom niso niti malo škodljivi. Še več: mnogi so otrokom koristni, saj vodijo razne izvenšolske dejavnosti. Kriminalisti v pogovorih z otroki niso slišali o mentorjih niti ene žal besede, še več, nekateri so priznali, da jih imajo raje kot starše, to pa zato, ker so bolj potrpežljivi, ker jim povedo veliko poučnega in zanimivega, so duhoviti in si zanje vzamejo čas.
Čebi pri nas delali anketo, bi ljudje želeli pobesiti ali pa vsaj kastrirati vseh sto pedofilov od stotih, kar pa bi bil iz ugotovitev profesionalnih policistov zločin brez primerjave. Sodobnemu lovu na čarovnice se ne čudim, saj pogosto prebiramo izjave politikov "plemenitih" in "zverskih" lepotic, ki načrtno zamegljujejo resnico in širijo nestrpnost med ljudmi. Zavoljo seznamov pedofilov so v Angliji komaj rešili življenje človeku, ki ni imel nič skupnegaa z zlorabiteljem, le pisal se je enako. Ali pa ko so zažgali pediatrično ambulanto. Na vprašanje policistov, zakaj so to storili, so dobili odgovor: Ker je pisalo na vratih pediatrija, to pa je tako in tako zelo podobno besedi pedofilija. (najhuje pri vsej stvati je to, da zadeva ni izmišljena!)
To je bilo vse, kar sem želel povedati. Kljub vsemu se imam lepo, imam čisto vest in tudi vam želim vse najboljše. Vitan M.

Gospa Neja, glede Vašega odgovora zicledru pa to: Tudi Lolita je bila mladoletno dekle, pa roman ni bil namenjen osnovnošolkam! V.M.

Še moj odgovor Neji.
Da so glavni junaki otroci, ni nikakršen kriterij za otroško/mladinsko literaturo. Kaj pa Gospodar muh Williama Goldinga, Hiša Marije Pomočnice Ivana Cankarja itd. ?
Morda si lahko na vprašanje 'kje so meje literature?' odgovorimo s citatom Oscarja Wilda:
'Moralnih ali nemoralnih knjig ni. Knjige so bodisi dobro ali slabo napisane. To je vse.'

Gospod pisatelj Mal,
napisali ste že veliko lepih /čustvenih/ del za naše otroke, pohvalno, in kot sem že poudaril, nič nimam proti vašemu pisanju, in knjiga Napačna odločitev je menda knjiga za odrasle. Hvala bogu! Ker ste pretežno mladinski pisatelj, sem bil prepričan, da je knjiga za otroke. A sam mislim, da bi jo težko bral (sodeč po odlomku) čeprav nisem več mlad. Nimam nič proti pisanju o ljubezni, ki je še vedno boljša od kriminala, a vse le do neke mere, ne segati tako globoko v detajle. Nikogar ne obsojam, naj si bo tako ali drugače usmerjen, vse to je žal naredila mati narava, proti kateri nič ne moremo. Čustva so čustva. Lepo znate pisati, tudi brez preglobokega izražanja.
Zaključujem temo in lep pozdrav.

@Neja5886
>zgolj hvaležna pobiralka naslovov dobrih knjig, ki jih svetujejo nekateri meni ljubi molji.

Čeprav ti ni več do razprave v okviru tele razprave, pa upam, da to ni razlog, da bi se popolnoma odrekla sodelovanju na Moljih v drugih rubrikah. Upam, da se boš še kaj oglasila in ne le "pobirala naslovov".

Navedeno

Neja5886
Prebiranje knjige Napačna odločitev je slučajno sovpadlo z odkritjem teme "kje so meje literature" v moljih ...

ker knjige, o kateri teče beseda, nisem prebral, se v temo ne morem spuščati, se mi je pa zgornji zapis Neje 5886 zdel eden boljših, zato - kot Katja10 - tudi jaz upam, da se bo(š) na moljih še kaj oglašala.

Gospa Neja, načeloma vedno potegnem s tistimi v manjšini. Saj razumem vašo stisko, kaj s knjigami, ki se vam zdijo za mlajše škodljive. Vseeno se mi je zdelo, da bi bilo prav, da bi najprej pogledali, kaj je v loncu. Imate pa vso pravico, da bralcem te knjige ne priporočate. Seveda je prav, da izrazite svoje mnenje. Dobro je, da smo različno. Tudi sam bom vesel vaših komentarjev prebranih knjig. Čisto zares. Pa tudi komentarjev Vitana Mala in ostalih na tem forumu. Dobro, da se je neurje že poleglo.

Ko sem omenil dušebrižništvo, sem imel v mislih predvsem to, da se išče krivca tam, kjer ga ni. Poznam veliko zlorabljenih otrok, tudi sam sem med njimi, nisem pa še nikogar slišal, da bi potožil, da ga je pokvarila literatura V. M. Tudi knjižničarko v naši knjižnici sem včeraj vprašal, če je slišala kakšno pripombo od bralcev.
Bom pa omenjeno knjigo ob priliki prebral!
Knjižničarji lahko naredite ogromno za širjenje dobrih knjig. Ste pomembna vez med bralci in avtorji.
Zicleder je podal odličen odgovor, kje so meje literature. Knjiga je pač tem boljša, čim več literature je v njej.

Tako, pa bom tudi jaz zaključil z omenjanjem Napačne odločitve. Kolikor poznam forume po internetu - doslej sem jih samo bral in se zgražal nad nekulturnostjo nepodpisanih, ki si kot anonimni strahopetci privoščijo zmerjanja in žalitve brez primere (gre dejansko za kazensko preganljive žalitve), pa sem presenečen na visokim kulturnim nivojem tistih, ki se oglašate na Medovernet. Ne razumite tega kot pokroviteljsko gesto in zahvalo, ker me niste utopili v govnu, gre samo za prijetno spoznanje, da se da po internetu tudi prijetno kramljati. Gospej Neji bi pripomnil samo to, da ostaja problematika mojega pisanja navkljub njenemu mnenju še naprej tabu tema. Res bi mi znala našteti kar nekaj knjig s to problematiko, vendar pa mi bo priznala, da so jih napisale skoraj izključno ženske avtorice, ki so v mladosti doživele grenke izkušnje prezgodnjega in neprimernega srečanja s spolnostjo. Zato so pisale prizadeto, iskale so izhode iz težav (to naj bi bile dobre strani njihove literature), s tem pa so podale najbolj črno sliko o spolnih zlorabah. Takšno, pri katerih je povsem logično, da zahtevajo ljudje malo manj kot smrtno kazen za zlorabitelje. Kazen si tudi zaslužijo, da ne bo imel kdo zmotnega občutka, kako s pisanjem Ganimeda, Napačne odločitve, Nedokončane zgodbe in novel Za metuljem še Rok, podpiram takšna početja. Edini namen mojega knjižnega pisanja je, da se tej polovični sliki najbolj črnih zlorab doda še druga polovica nebolečih druženj (Tadej: profesor), ki prav tako obstajajo in o katerih je pred desetletji poročal že Kinsey, je pa o njih še vedno greh govoriti oz. pisati. Da ne govorim o izsledkih francoskih kriminalistov, pa tudi o tem, kako danes s krivičnim označevanjem posameznikov s pedofilom izključujemo iz družbe vse, ki so kakorkoli moteči. Zadnji primer s poslancem je še popolnoma svež. Amen!

Bolno. Absolutno bolno!

Pedofilija, ki otrokom paše? je ok...
Zagovarjat to?

Kap me bo.

Ne gre za to, kaj zagovarjam ali čemur nasprotujem! Dejstvo je, da so otroci spolna bitja, zato spolne igrice (tudi z odraslim) predpubertetnikom in pubertetnikom pašejo, če odrasli do njih niso nasilni. V knjigi Napačna odločitev to tudi opisujem in hkrati opozarjam, da vsaka oblika spolnosti zanje absolutno ni primerna. Njihovega veselja do razsikovanja spolnosti in uživanja v njej ne bova spremenila, pa če se še tako zgražate. Zanikanje povedanega je laž samemu sebi in zatiskanje oči pred resničnim življenjem.

Se pridružujem temi, ker nekaterih reči vseeno ne razumem.
Knjige naj bi opozarjale na problematiko, ampak tukaj dejansko ne vem, kakšne. Če ne gre za mladinske romane, torej ne opozarjamo mladostnikov. Torej odpiramo oči odraslim. Toda komu? Pedofilom očitno ne, ti vedo sami, kaj delajo in jih knjige ne bodo prepričale, da to kar delajo ni nekaj, kar bi bilo čisto vsakdanje (milo), kvečjemu jih utrdijo, da delajo prav, če je otrok pač v obdobju raziskovanja spolnosti in je odrasel človek pri temu prijazen do njega in ga na prijateljski način vpeljuje v spolnost, takšno in drugačno. Sama bi rekla, da so odrasli tisti, ki morajo ravno takšne igrice ne preprečiti, ampak otroku razložiti. Kajti nekdo pri enajstih letih je otrok (kar mi boso pritrdili vsi, ki imajo otroke in pa vsi, ki smo bili kdaj otroci) in telo je ponavadi pred glavo. Otroke moramo voditi do zrelosti v glavi in jih nato vpeljevati v spolnost med odraslimi, kjer vsak ve kaj in zakaj nekaj počne ali pa bi vsaj moral prevzemati odgovornost za svoja dejanja.
Mi pa tule razpravljamo, kako je prav, če prijazen odrasel človek 'pomaga' otroku pri drkanju, fafanj, vtikanju tičev....
G. Vitan Mal, z vsem spoštovanjem do vašega pisanja, kljub vsemu, kar ste povedali, me niste prepričali v smiselnost teh knjig, kakor me tudi pornografski filmi ne prepričajo, da je spolnost problematična.

Gospa Klementina, knjiga je namenjena odraslim (pa tudi pedofilom, saj opozarjam redke posameznike, ki želijo vtikati tiče ... kot ste se izrazili - naj tega nikar ne počno - vendar z blagohotno, a sila pomembno pripombo, da je analni akt daleč na zadnjem mestu pedofilske letvice spolnega zadovoljevanja).

Zapisali ste tudi: telo enajstletnika je ponavadi pred glavo. Zato je v moji knjigi Tadej neizmerno hvaležen profesorju Jakobu za spolno vzgojo, ki mu jo namenja. Njegov oče je deloholik, Nejčev pa je kronični pijanec - nobeden od njiju se ne posveča poboma tako kot bi se moral. To pa je tudi potrditev, da se povsem strinjam z Vašim razmišljanjem o potrebi vzgojnega pogovora staršev s svojim nadebudnežem.

"Mi pa tule razpravljamo, kako je prav, če prijazen odrasel človek 'pomaga' otroku pri masturbaciji, felaciji, analnem aktu .... " ste prav tako zapisali.
Da, prav je, da razpravljamo! O prijaznem stričku, ki ob odsotnosti staršev ponudi radovednežu pisano paleto spolnih potešitev, da si izbere tisto najljubšo, in jo potem izvajata v nepopisno zadovoljstvo obeh. To so priznali tudi Američani v anketah, ki so jih pred štirimi desetletji in več izvajali po Združenih državah. Pobudnik je bil dr. Kinsey. Z asistenti je podučil več 10.000 izvajalcev popisa (mislim, da blizu 50.000), saj je šlo za delikatna vprašanja o spolnosti. Najprej so obdelali moško populacijo. Izsledke je objavil v knjigi, ki je postala uspešnica. Vabili so ga na 'talkshowe', nastopil je celo v kongresu, dobil velike dotacije za nadaljnje delo. Ko pa je obdelal še spolnost ameriških žensk, se je zgodil preobrat. Postal je ena najbolj osovraženih osebnosti. Proglasili so ga celo za agitatorja komunizma in malo je manjkalo, da ga niso vtaknili v zapor. Američani niso bili pripravljeni priznati, da njihove matere, žene in hčerke sanjajo tudi o drugačni spolnosti kot naj bi bila spodobna ... Denarno in psihično se je znašel povsem na tleh, vendar pa je s pomočjo soproge in prijateljev proučil še spolno življenje otrok in mladostnikov. In bilo je jasno ugotovljeno, da ima ne tako malo predpubertetnikov in pubertetnikov spolne izkušnje (trajale so do njihovega 14. ali 15 leta starosti) s starejšimi osebami da pa te niso bile nasilne in na njih niso pustile niti najmanjših travm ne v odobju odraščanja ali kdaj kasneje.
I
n čemu ne bi tega povedal v svoji knjigi?! To sem storil tudi zato, ker javnost enači pedofile (pederaste, efebofile) z morilci, čeprav je znano (in dokazano s strani policije), da velika večina njih goji do mladostnikov le platonsko ljubezen. Morilci in sadisti so vse netipični za pedofilsko populacijo. (Ti so mi očitali, da sem pri opisovanju Mortimerjevega nasilja nad Tadejem preveč grob. Takih stvari se pobom vendar ne dela!) ...

Za konec morda anekdotica, ki z mojo knjigo nima nič skupnega. Je pa primer današnje nevzgoje, ki ga seveda ne gre posploševati. Moj prijatelj živi v tujini. Odkar je gonja proti pedofilom zavzela vsecelinsko obsežnost, si ne upa več odpreti vrat mladostnikom. Neki kratkohlačnik je namreč pozvonil in zahteval od njega denar. Ker mu ni ugodil, je poba spustil hlače in spodnjice do kolen in začel pred sosedovimi vrati vpiti, da ga dedec skuša zlorabiti. Prijatelju ni preostalo drugega, kot da je navihanca potegnil v stanovanje, mu plačal in nagnal čez prag.

Vsem, ki jih ta tema zanima, predlagam, da si preberejo tudi knjigo V objemu pedofila - Olga Dečman Dobrnjič. Mislim, da boste tu našli precej odgovorov na to, kako dejansko vpliva vpliv 'prijaznih' sterejših, ki uvajajo otroke v spolnost. Tudi avtorica priznava, da je 'uživala' v igricah, a vendar, ko zrelost pride za telesnostjo, glava vedno prevlada telo - morala, ki lahko uniči tako življenje kot duševnost.
Ker je to roman iz prve roke in ne samo zgodba, ki se dogaja v glavi pisatelja, je morda boljši prikaz te teme.

Ne razumam, a zdaj boš pa zagovarjal pedofilijo, Mal. Podrobneje si preberi kazenski zakonik. A te res nič ne izuči?
Ok, če vzamemo za dejstvo, da je tudi pornografija neke vrste literatura, potem je pač vse sprejemljivo. In sem proti cenzuri (seveda pa ta tvoj roman NI OTROŠKA LITERATURA - tukaj bi morala bidi pa cenzura obvezna!!!, da se prepereči dvojno škodo).
Ampak tvoj način "obrambe" pred tukajšnjimi forumskimi napadi je pa s svojim poskušanjem dokazovanja, kako je pedofilija zdrava za otroke, že prav nemarno nagnusna.

Sopotnik

Spoštovani g. Mal!

Kot otrok sem bila oboževalka vaših knjig, natančno pa se spomnim, da me je neprijetno zbodel vsak odlomek, v katerem ste prekoračili dolžno mejo spoštovanja do teles vaših mladih junakov. Danes me ob vaših knjigah nehote spreleti občutek gnusa. Predsodki? Ne vem. Gre skoraj za organsko zavrnitev nemoralnega razmišljanja odraslega o otroku. Zanimivo pa je, da vas kot pisateljica zelo dobro razumem. V knjigah, ki jih pišemo, predelujemo najbolj globoke travme svoje lastne psihe, in včasih je grenko-sladka omama ob tem tako zaslepljujoča, da pozabljamo, da gre za naše notranje doživljanje, ne pa za družbeno problematiko, ki bi se ji družba premalo ali z nerazumevanjem posvečala. Po tej ugotovitvi sama strogo cenzuriram svoje knjige, mi je pa še danes žal za tisto, kar se je izognilo zavestnemu samonadzoru in morda prestopilo meje sprejemljivega. No, kakorkoli, moj zaključek je, da se neželeno psihično stanje z nerazsodnim vztrajanjem v njegovi omejeni in zaprti logiki le še bolj krepi, to je tako, kot bi ogenj gasili z oljem, s tem pa tudi naše težave z družbo, zato je po mojem boljša pot resno, odkrito in samokritično poglabljanje v prave razloge za svoje pisanje. Literatura, namenjena otrokom ali mladostnikom, vsekakor ni primeren poligon za preigravanje problemov in dilem odraslih.

Brez zamere in lep pozdrav,
Nataša

Še dodatek. Odrasli pri tem, kako in na kakšen način otroci spoznavajo in raziskujejo spolnost (to seveda dela vsak normalen otrok) NIMAJO PRAVICE BITI ZRAVEN v vlogi aktivnega spolnega partnerja. Zato, gospod Mal, ne znižujte vrednosti svojih napisanih del s takšnimi neokusnimi vrivki. In takšnimi neracionalnimi odgovori na forumih. Upam, da ne bomo slišali od vas izjave, da si v bistvu zaslužite kakšno državno nagrado za seksualno edukacijo dvanajstletnih človeških moških mladičev.
(Pustite že enkrat mlade fantke na miru.)
Sopotnik.

Rekel sem že amen ob tej temi, pa vidim, da vas je kar nekaj, ki spreobračate moje besede. Gospod Popotnik, jaz si ne bi dovolil tikanja z Vami, saj nisva pasla krav skupaj, pa tudi tisto podtikanje o fantkih je z Vaše strani vse prej kot kulturno, ker znova in znova pogrevate neresnico. Nikoli v življenju nisem 'poflodral' nobenega človeškega mladiča, to kar pa sem napisal (zagovor mojega pisanja), pa temelji na izpovedih odraslih, ki so doživeli takšno 'ljubezen' in na ugotovitvah trikratnega doktorja, profesorja in očeta svetovne seksologije, torej človeka, ki mu nihče v domovini niti v tujini ne seže niti do kolen. Kar pa se nagrad tiče, gospod Sopotnik, mi jih ta družba ni podelila niti za Srečo na vrvici niti za Ta grajskega, Žigano ... torej je ne prilčakujem niti za moj doprinos k raziskovanju spolnosti mladih. Pa še spoštovani kolegici glede mojega pisanja: Napačna odločitev ni namenjena otrokom, kar pa se mladinskih knjig tiče lahko rečem, da se zavrtost odraslih pozna tudi v tem, da zavračajo moja besedila, v katerih opisujem samozadovoljevanje glavnega junaka, njegov prvi nočni izliv (Nedelje nekega poletja, Vanda, Žigana ...), čeprav imam nešteto pisem otrok, ki me hvalijo, ker da pišem tako doživeto, kot bi bil eden njih. Za nameček je bila prav učiteljica tista, ki me je že v devetdesetih letih prosila, naj v romanu obdelam problem pedofilije. Ustregel sem ji z romanom Ta grajski. Pederasta sem predstavil v podobi starejšega človeka, ki pa se sosedovega fanta ni niti dotaknil v spolnem smislu, lagal mu je samo o svojem sinu in soprogi, ki da sta umrla v nesreči. Ko je bil poba v prevzgojnem domu, mu je zapustil svoje premoženje s pripisom, da bo dedoval le pod pogojem, če uspešno konča šolanje ... Torej sem ga polomil s tem, da sem pederasta (še vedno nočete ločevati pedofilov od pederastov in efebofilov) predstavil kot pozitivnega človeka. Zavoljo tega so mi 'vzeli' že prisojeno Večernico. Toliko o tem, kako je družba 'strpna', ko gre za razbijanje še tega zadnjega tabuja v družbi. V resnici še zmerom živimo v Dolini Šentflorjanski, tiščimo glavo v pesek in se sprenevedamo, vse v imenu dobrega našim otrokom. (nihče pa se ne zgane, ko otroci umirajo zavoljo strokovnih napak nekaterih zdravnikov ali pa jih na cestah pobijajo pisani in vase zagledani vozniki!!!).Čedalje bolj razumem besede ugledne strokovnjakinje za literarturo, ki mi je dejala: Vaša literarna dela še niso za današnji čas. Ljudje jih niso sposobni sprejeti tako kot si zaslužijo. Tudi Vas, gospa kolegica, moti opisovanje teles fantičev v mojih povestih. Ne vem če veste, toda slikarji in kiparji dobro vedo, da je človeško telo estetsko popolno samo pri predpubertetnem otroku. Razmerja med glavo, trupom in okončinami so v idealnem razmerju, vse pa se poruši v času, ko ponorijo v njegovem telesu ponorijo hormoni. In zakaj se ne bi navduševal nad takšno lepoto! Opazijo jo celo otroci. Neki dvanahstletnik in Prekmurja mi je potožil, ker ga zafrkavajo v razredu. Zagledal se je namreč v sošolca in se ves zmeden spraševal, kaj je pri tem narobe, saj ima njegov sošolec dolge lase in nežen obraz. Pa še nekaj: ljudje se navdušujemo nad mladički psov, mačk, nad piščančki, kužki, bambiji, navdušenja nad našimi mladiči pa ne smemo pokazati. Takoj si pokvarjenec, izmeček, pedofil! Kakšna dvojna merila!
In zakaj so moji junaki iz mesa in krvi? Zato ker sem imel poštirkanih fantov in deklet iz romanov in povesti mojih kolegov in kolegic vrh glave. Njihovi junaki niso bruhali, niso scali, niso onanirali, bili so iz nekega drugega, nerealnega sveta. Veljam za prvega mladinskega pisatelja, ki je podal otroke takšne kot so. To je dejstvo. (Ugleden slovenski pisateljj e v svojem mladinskem romanu očitno pod vplivom mojega pisanja tudi opisal junaka, ki je skozi ves roman z masturbiranjem tešil svojo mladostno slo. Toda to je počel tako pogosto, da je motilo bralce in so mu to tudi očitali, češ, da se norčuje iz njih.)
Ko pa prebiram vaša sporočila, v katerih ne dojamete bistva Napačne odločitve, si rečem, čemu sem le izgubljal čas s pisanjem. Tudi s pisanjem za mladino in otroke. Če bi se dalo bi vse svoje knjige in filme zažgal, a je to praktično nemogoče. Pa nisem jezen na nikogar in in mi je vseeno če kak zgleden potomec slavnih inkvizatorjev zbira polena za grmado, na katero me je obsodil.

Se opravičujem za tikanje, gospod Mal. Moja napaka, priznam, včasih me v jezi zanese. Vse drugo pa ostaja. Me pač niste prepričali, da je tak način podajanja oziroma opozarjanja na problematiko pedofilije komur koli koristen. Razen pedofilom samim, ki material - vaš tekst - uporabijo za svoje pornografsko čtivo. Ostalo pa, že povedano. Tudi v kazenskem zakoniku piše vse o tem, do kje gredo meje spolne nedotakljivosti otrok. Dobro, že res, da so tisto v knjigi le literarni junaki, kajne? Tudi če sami niste subjekt pisanja, kot trdite, se človek težko znebi občutka, da je o nečem tako intimnem mogoče na tak način pisati, če pišoči sam ne sanja o tem. In prav to je odbijajoče.

In tale primerjava je čisto zgrešena:
citat:

"Pa še nekaj: ljudje se navdušujemo nad mladički psov, mačk, nad piščančki, kužki, bambiji, navdušenja nad našimi mladiči pa ne smemo pokazati."

???
Absolutno, da lahko, ampak saj si tudi psičkov, muck, bambijev, piščančkov ne vgrajujemo v spolne fantazije. Če pa si jih, je pa tudi rahlo sprevrženo (mar ni???), čeravno manj škodljivo, kot "telesna ljubezen" (huh, kakšen izraz!) med odraslimi in otroci.


Sopotnik, ki ni Popotnik

Gospod Sopotnik, tudi jaz se Vam opravičujem za napako. Bil sem površen in ne jezen. Skušal bom biti kratek. O spolnosti z dečki (in seveda tudi deklicami) sanja veliko ljudi. Ampak samo sanja. Kriminalisti so navedli točne številke: od stotih pedofilov je 15,8 takšnih, ka katere je bolje, da ne pridejo z otroki v stik. Več kot 84 pa se otrok dotika, se ljubi z njimi in zganja najrazličnejše perverznosti zgolj v mislih in besedah. Bolno ali ne, jaz pravim, da je to njihova zasebna stvar in naj takšna ostane, dokler otrokom ne škodijo. Dr. Kinsey je s pomočjo anket prišel do zaključkov, da je nenasilna spolnost odraslega z mladostnikom za slednjega neškodljiva. Gospa Klementina je v forumu napisala o delu pisateljice, ki priznava, da je kot deklica 'uživala' v igricah, a vendar, ko zrelost pride za telesnostjo, glava vedno prevlada telo - morala, ki lahko uniči tako življenje kot duševnost. Roman bom prebral, čeprav sklepam, da je pri njenih spolnih igricah šlo za podzavesten strah, da bo doživela bolečino ali pa razkritje pred njenimi domačimi, ker je počela nekaj, česar lepo vzgojene deklice naj ne bi počele. Če je šlo za kaj tretjega bom upam odkril pri branju in se naučil kaj novega, saj priznam, da so deklice zame nepopisana tabla, pobe pa 'obvladam' do obisti. Dekleta se razlikujejo od fantov glede doživljanja ljubezni in spolnosti v tem, da se zaljubljajo v prince na belih konjih, medtem ko nasprotni spol enači ljubezen s šlatanjem. Banalno rečeno, če pobje ne šlatajo punc, oziroma punce šlatajo njih, se šlatajo med seboj, če pa se pojavi še kakšen prijazen striček, veselje in zagnanost še narasteta, ko se med njimi vzpostavi stik prijateljstva in zaupanja. Pa smo spet pri moji knjigi. Vidite, moral sem biti grob. Če bi vse zavil v tančice filozofiranja in poetičnega sloga, se danes ne bi pogovarjali o knjigi.
Zaupam naj vam, da v osemdesetih letih pedofilija v javnosti sploh še ni veljala za tak bavbav, dokler ni zloglasni Belgijec zaprl nekaj deklic - mislim, da so 4 celo umrle. Kolikor se spominjam zločinec v bistvu sploh ni bil pedofil, ampak trgovec (izdelovalec) otroške pornografije in sadist. Pedofili, pederasti in efebofili so prav tako obsojali njegovo dejanje. Za nameček pa so postali žrtve lova na čarovnice. In to navkljub temu, da je seksolog Paul Gillete napisal o spolni zlorabi otrok med drugim tole: Pedoifili marsikdaj res utegnejo biti družbeni problem, vseeno pa jih javnost šteje za veliko nevarnejše, kakor pa so v resnici ...

Sem res prebrala tole:"Pedoifili marsikdaj res utegnejo biti družbeni problem, vseeno pa jih javnost šteje za veliko nevarnejše, kakor pa so v resnici ..." ?


Uh, tale je pa dobra, dragi pisatelj in zagovornik pedofilov! Kakorkoli, že samo en sam tak, ki je nevarem kateremukoli otroku, je preveč, pa čeprav so vsi ostali pedofili lepo prijazno prikriti in se izživljajo samo v svojih sanjarijah (in zato potrebujejo med drugim tudi pornografski material, otroško pornografijo!) ...
In zato je prav, da imamo take zakone kot jih imamo, po moje so celo premalo strogi.

In za to pisanje ste dobili celo honorar ???

svetlana z

Prav ste prebrali, ker sem pravilno prepisal iz knjige. Ni mi nerodno če me imate za zagovornika pedofilov, pederastov in efebofilov! Še celo ponosen sem. Raje sem to kot na primer zagovornik tajkunov, nesposobnega vodstva in vseh tistih pokvarjenih prascev, ki se drenjajo okrog korita in kradejo denar poštenemu narodu, da naši otroci ne sanjajo več o lastnem računalniku pač pa o koščku belega kruha! Moram jih zagovarjati, ker v pedofilih vidite edino gorje tega sveta, nesreče otrok na cestah pijanim in vase zazrtim šoferjem širokogrudno odpuščate. Koliko pedofilov na naših tleh je v šestdesetih letih, kolikor se pač zavedam sveta, umorilo kakšnega otroka? Hvala bogu, ne bi Vam vedel povedati niti za enega! Vseeno pa se strinjam z Vami: Že en sam en sam pedofil, ki je nevarem kateremukoli otroku, je preveč. Naj dobi zasluženo kazen, ostalim pa pustite sanjati. Saj s sanjarjenjem nikomur ne škodujejo!
In še to: Za pisanje Napačne odločitve nisem dobil honorarja, čeprav bi ga zaslužil.

OPA! Otroka ni treba glih umorit, da ga uničiš!
A ne?

Vam pa ne bi dala v varstvo svojih otrok!
Pa če bi jim vaša žena še tako dober štrudel spekla.

svetlana z

Mislim, da zagovornikov pedofilov ne rabimo. Kot tudi pedofilov ne. Sploh pa jih ne potrebujejo naši otroci.

Tudi ne spolne edukacije s strani pohotnih dedkov.
Hvala lepa.

Sopotnik

Spolna edukacija je še kako potrebna, pa čeprav s strani pohotnih dedkov. Nihče od vas se ni dotaknil uradnih ugotovitev francoskih kriminalistov, ugotovitev Kinseya, Gilleta, zavračate realnost, kot da še nikoli od vas ni nihče slišal posameznih pobov, ki omenjajo svoje sponzorje. Ne mislim tistih uradnih, ko gre za podpornike športnikov, ampak takšne, pred katerimi si zatiskate ušesa in oči in imate mene, ki pišem o tem, za pohotneža in povarjenca. Dandanes uspevajo vsi tisti, ki trobijo v en rok lažne morale in ne sprejemajo življenja takšnega kot je. Hočejo biti priljubljeni, uspešni, spoštovani. Jaz pa sem že dovolj star, da mi je vseeno, s kakšnimi pridevki me ljudje označujejo. Zato tudi rečem bobu bob.

V resnici lahko psihično uničijo otroka tisti zlorabitelji, ki so do njih nasilni, jih silijo v stvari, ki jim niso po volji ali jim grozijo in lažejo. Tega mnenja ne bom spremenil pa tudi če bi mi po nacističnih mučilnih metodah pulili nohte s prstov in mi rane posipali s soljo.

Predlagam vam branje knjige Tonyja Duverta Dnevnik nedolžneža. Lani je izšla tudi v slovenskem jeziku. Nekoč ugledni pisatelj je otroštvo povezoval s čistostjo in nedolžnostjo, odraslost s pokvarjenostjo in nečlovečnostjo, ali kot je zapisal: 'Vsi otroci so ljudje, le malo odraslih to tudi ostane.' Največ knjig je objavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še v času seksualnih svoboščin, ko je prejel tudi najvišje literarne nagrade, kasneje pa so njegova dela proglasili za hvalnico pedofiliji in ga je pred še večjimi nevšečnostmi rešila zgolj intervencija francoskega združenja pisateljev.. Leta 1989 se je umaknil iz družabnega življenja in prenehal objavljati ...

Gospa Svetlana, poleg tega, da moja žena peče odličen štrudel, je v preteklosti čuvala kar nekaj otrok. Nihče se ni nikoli pritožil in prav vsi so odrasli v 'normalne' državljane, ki imajo zdaj že svoje družine. Pa tudi moj vnuk se lepo razvija in to brez nasvetov 'pohotnega' dedka, saj ima razgledana, izobražena in ljubeča starša, ki obvladata tudi spolno vzgojo, rak rano vzgoje današnjih otrok. Mogoče pa se boste z menoj strinjali vsaj v tem, da je ta vzgoja po šolah nezadostna, nezanimiva, premalo povezana s sodobnimi problemi, skratka neživljenjska, tako da učenci iščejo podatke pri bolj 'izkušenih' sošolcih ali na internetu. V obeh primerih pridejo najpogosteje do izkrivljenih podatkov. Potem lahko razumete tudi njihovo hvaležnost in zadovoljstvo če slučajno naletijo na poduk prijaznih stričkov da ne bom rekel ravno dedkov. Pa smo spet pri moji knjigi Napačna odločitev. Lep pozdrav!

G. Mal, vaše razumno in, za razliko od nekaterih drugih udeležencev debate, korektno nečustveno stališče s pridihom nedolžne provokacije, na katerega se kot ribe na trnek lovijo zgroženi naivni sogovorniki, potrjuje vašo ugotovitev, da naša družba še ni zrela, da bi se odkrito pogovarjala o velikih tabu temah svojega zamočvirjenega nezavednega. Ob tem se sprašujem, koliko manj težav s spolnostjo in nasploh sami s seboj so imeli v starem Rimu, kjer je bilo v odnosu do mesa dovoljeno praktično vse, in koliko je k našemu sodobnemu gnusu nad telesom, kot je, prispevalo prav besedno čistunstvo, ki noče govoriti o tem, o čemer razmišlja, ter hkrati obsoja vsak poskus, da bi se nezavedne pošasti končno spustile na plano in z ozaveščanjem izgubile svojo demonsko moč. Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha, je že dva tisoč let nazaj rekel neki tesar, in - glejte, danes ni prav dosti drugače.

Pythia, se strinjam v celoti. Hvala za Vašo dragoceno podporo, hkrati pa dodajam, da z veseljem kramljam tudi s sogovorniki, ki me za razliko od drugih portalov (kjer ne sodelujem, a naletim na svoje ime) še niso raztrgali ali kastrirali, ampak so mi nadeli ljubek nadimek 'pohotni dedek'. Res pa je, da se mi zdi, kot da govoril gluhim. Ponujajo mi v branje delo izpod ženskega peresa (prebral bom še ta teden), čeoprav se zavedam, da spoštovane ženske gledajo na to problematiko izključno s srcem. V zlorabljenem knjižnem junaku vidijo svojega otroka in potem toliko bolj čustveno reagirajo. Ne verjamejo, da njihov miljenec drka že od šestega leta ali pa še od prej. Ali da mu pri dvanajstih letih sila godi, ko neznanec pohvali njegovega metuljčka tam spodaj. Pusti se celo fotografirati in ob silni hvali sam od sebe metuljčka poveča v metulja. 'Ne, moj sin že ne dela takih reči!' se zgrozi. Potem zaslišuje sina, on pa ji odgovarja natanko tisto, kar ve, da bi mama rada slišala. Če bi povedal po pravici, bi jih fasal, mulci pa so dandanes bolj brihtni kot smo mi kdajkoli bili! In tako sem spet lažnivec jaz. Moj bog, zakaj se namesto v dečke nisem raje zaljubil v vrtnice in bi zdaj pisal knjige o vrtnarstvu?!

Ne vem zakaj so mi prej brisali komentar! Napisal sem samo, da sem prepričan, da gospodična Pythia nima svojih otrok in da, če bi jih (zgolj hipotetično) imela, jih prav gotovo ne bi hotela dati v varstvu pedofilu.
Gospod Mal, vi ste pa s svojimi tezami že prav neokusni. Pustimo otrokom njihovo pravico in najbolj naravno stvar na svetu, da raziskujejo svoje telo, to delajo vsi. Ampak (sem bi napisal kletvico, pa je ne bom ...), prosim, prste stran od njihovih "metuljčkov", telesc ... do tega nimate in nikoli vam ne bo priznana nobena pravica!. Časi od antike sem so se pa že malo spremenili .

In Pythia, o kakšnem "grehu" pa vendar govorite? Tu gre za OTROŠKO PORNOGRAFIJO! Ki ni greh, ampak kriminal.

Srečko P

Za številne generacije otrok eden najbolj priljubljenih mladinskih pisateljev in skozi to hkrati izpričano odličen poznavalec otroške duše Vitan Mal drži pred nami ogledalo, v katerem se lahko kot družba ogledamo. Žal mi je, če tega ne razumete, misleč, da govorimo o kriminalu. Tema je, če prav razumem, kakor tudi ta forum, namenjena literaturi, in kot kaže, marsikdo še vedno ne zna potegniti ločnice med literarno fikcijo in realnostjo.

Srečko, govorimo o knjigi Napačna odločitev, ne pa o nekem pedofilu in čuvanju otrok. Če ciljate name, jaz zavoljo pedofilije in izmišljene fotografije trinajstletnika nikoli nisem bil sojen ali obsojen na sodišču. Razumni trud Pythie je pri Vas prav tako zaman. Sicer pa si lahko podata roko z gospo Svetlano. Črno na belem zapišem o moriji otrok na cestah (pred desetletjem je umrlo na naših cestah za dva razreda otrok) in o tem, da na slovenskem še noben pedofil ni umoril otroka (morijo jih sadisti, ki pa ni nujno, da so ravno pedofili, pederasti ali efebofili), vidva pa niti besede o vinjenih in prepotentnih šoferjih (mogoče spadata mednje?), pač pa spet stara lajna, da so vsega gorja nad otroci krivi izključno pedofili, pederasti in da otroka ni treba ravno ubiti, da ga uničiš. Ampak jaz trdim, da si naš nadebudnež nikoli ne bi izbral prometne nesreče za svoj odhod s tega sveta, pač pa bi raje ostal živ ter naravnost srečen v vlogi knjižnega Tadeja. Za to ni treba biti posebno pameten!

Prav rad bi vedel, gospod Srečko, kaj vi smatrate za otroško pornografijo? Odločno podpiram oblast, da je izdelava fotografij ali filmov, na katerih odrasli seksajo z otroci, najstrožje prepovedana. Če pa prištevate med otroško pornografijo literarna besedila, ki vam hočejo prikazati življenje, takšno kakršno je v resnici, ali pa če uvrščate med pornogafijo tudi fotografije golega dečka ali deklice na plaži, potem ustanovite s somišljeniki inkvizicijo (če je še niste) in zažgite na grmadah vse, ki se z vami ne strinjajo. Kaj boste rekli ob podatku, da so Danci uradno sporočili javnosti, kako je pri njih z izdajanjem revije Boy (fotografije fantičev med 9. in 12. letom) v enem letu upadlo spolno nasilje nad otroci za 25 do 30%. Ali pa besede priznanega slovenskega strokovnjaka, ki pa je žal že pokojni, bil pa je psihiater in sodni izvedenec za spolne delikte nad otroci in mladostniki, kako pri njih skušajo zdraviti zasvojenost z otroci prav s pomočjo takšnih revij (danes morda tudi filmov). Na vprašanje, če bi se moral zdraviti človek, ki zbira takšne revije (ali nenasilne slike z interneta), se mi je nasmehnil in dejal: "Če ne išče živega kontakta z otroki, zdravljenje aboslutno ni potrebno. Prav je, da obstajajo tudi takšni ljudje, saj če bi bili vsi narejeni po enem kopitu, bi bil na svetu preklemano dolgčasno."
Kar pa se kriminala tiče, gospod Srečko, je kriminal višina moje penzije za 40 let dela in skoraj ravno toliko napisanih knjig, ter miljonov evrov, ki so jih moji filmi prinesli tej usrani državi. Kriminal so čedalje številnejši otroci, ki s starši živijo v pomanjkanju, kriminal je to, da država pušča nakradeno bogastvo ljudem, ki so uničili nekoč uspešna podjetja in spravili delavce na berasško palico. Vas pa moti moja knjiga. Razumen človek ne more verjetni lastnim ušesom.

Nečesa pa vewndarle ne razumem v tej verigi odgovorov in obsojanj. Sadizem brez privolitve je kazniv? Ja. Sado-mazohistični odnosi, kjer se oba strinjata so kaznivi? Ne. Sadistična sanjarjenja z namenom potešitve so kazniva? Ne.
Torej zakaj se pri pedofiliji in vsem ostalem meče vse v en koš? Strinjam se, da se takšne pornografije ne proizvaja, vendar pa zagovarjam mnenje, da lahko vsak sanjari o čemer hoče. O pedofiliji v konsenzu z orokom ne bom govorila, ker se mi zdi, da vsak s hormoni nabit enajstletnik pa tudi ne ve, kaj je najbolje zanj. Vendar pa bi po tem principu (skoraj!) lahko preganjali tudi tistega fanta, s katerim je dekle šlo prvič prezgodaj v posteljo in ima na ta dogodek še znaj grenak spomin.
Da ne bo pomote: telesne zveze med odraslim in otrokom ne zagovarjam. Vendar pa se strinjam z gospodom Malom, da ne smemo vseh metati v isti koš.

"Če bi povedal po pravici, bi jih fasal, mulci pa so dandanes bolj brihtni kot smo mi kdajkoli bili! In tako sem spet lažnivec jaz. Moj bog, zakaj se namesto v dečke nisem raje zaljubil v vrtnice in bi zdaj pisal knjige o vrtnarstvu?!" moj Bog, g.Vitan Mal, z vsem spoštovanjem, ampak: utihnite že enkrat, ker vse to vaše besedičenje že meji na hudo norost ...

Ali res ne razumete, da je otrok samo otrok ... ničesar ni kriv, pa čeprav se gol sprehaja pred odraslo osebo. Vedno so krivi odraslli. In v mislih se vse začne in ko se te misli začnejo - takrat je čas za zdravljenje. Pa to ni moja pogruntavščina, to so že večkrat kje napisali strokovnjaki, le malo pobrskajte po netu.

In nikar ne mešajte jabolk in hrušk - "Kriminal so čedalje številnejši otroci, ki s starši živijo v pomanjkanju, kriminal je to, da država pušča nakradeno bogastvo ljudem, ki so uničili nekoč uspešna podjetja in spravili delavce na berasško palico. Vas pa moti moja knjiga. Razumen človek ne more verjetni lastnim ušesom." ... da, vse to je kriminal, ampak to ne pomeni, da nas ne sme motiti vaša knjiga ... Kaj knjiga - zdaj vidim, da knjiga ni še nič ... vaše razmišljanje je tisto, kar je še najbolj skrb vzbujajoče ... In res: razumen človek ne more verjeti lastnim ušesom ...

"In res: razumen človek ne more verjeti lastnim ušesom ... "

in ne očem, ko to preberejo: sick! bljak!

http://www.ljudmila.org/siqrd/2010/01/vitan-mal-napacna-odlocitev/

Ja, Vitan Mal, utihnite, saj si z vsakim nadaljnjim odgovorom zmanjšujete kredibilnost.

kranjica mati

Zmedenka, manj ste zmedeni od marsikoga v tej rubriki! Konec pameti ne zna brati kaj sem napisal med vrsticami (kdaj sem rekel, da je otrok česa kriv??? - razen morda ko je šlo za primer izsiljevanja s slačenjem pred vrati stanovanja - pa še tu ni kriv nadebudnež, pač pa potrošniška družba), pri kranjici materi pa bi moral z glavo butati ob zid, pa je še ne bi premaknil iz njenih okopov. Za svojo kredibilnost bom poskrbel sam. Ne rabim mnenj strokovnjakov z interneta, ker imam svojo pamet in izkušnje. Lahko še tako vpijete o moji zmoti, prepričali me ne boste. Preveč znanstvenih razprav sem prebral, s preveč strokovnjaki, torej profesionalci sem se pogovarjal, preveč slišal in videl, da bi podvomil v en sam svoj stavek. Živimo pač na različnih bregovih. Razlika je samo v tem, da vas jaz ne žalim, vi pa si upate pisati vse mogoče, ker ste junaško anonimni. Razen svetlih izjem prevladujejo med vami s čustvi nabiti gluhci in slepci, pedofilija ostaja tabu tema še naslednjih deset, dvajset let! Škoda, upal sem, da boste znali ločevati zrno od plevel, da si boste vtepli v butice, kako več kot 84 pedofilov, pederastov in efebofilov od stotih absolutno ni škodljivih za otroke in da jim delate krivico s svojih svetohlinskim sprenevedanjem. Krivični ste do Tadeja iz moje knjige, saj mu ne privoščite sreče - po vašem mnenju bi to moral biti mladenič z uničenim otroštvom. (Nimate pojma, koliko Tadejev in Nejcev je med nami in koliko duševnih pohabljencev, narkomanov in pijancev bi nas moralo obkrožati, če bi vi imeli prav!) A kaj, tako slišite na televiziji od politikov in raznoraznih misic, priznam da tudi od strokovnjakinj, ki poznajo le najbolj črne zgodbe o zlorabljenih, vsemogoče berete v časopisih in novinarjem slepo verjamete vsako besedo, jaz pa nisem tako naiven, verjamem v svoj prav in moj spanec bo miren še naprej. Ne bom pa utihnil na vašo željo, ampak zato ker poznam pregovor po katerem pametnejši prvi odneha.

Ampak, gospod Mal, meni se zdi, da Tadej IMA uničeno otroštvo. Sami pišete, da je vse bolj "...pogrešal živalsko pohotnost," se ob branju o tovornjakarskem posiljevalcu takoj odpravil na parkirišče z vazelinom v torbi in potem s pekočim zadnjikom in klokotanjem sperme v drobovju nadaljeval kot prostitut v četvorčkih. Sicer sta se mu cedila med in mleko in se mu še, vendar to najbrž ni otroštvo, ki bi ga želeli sebi ali svojim otrokom ali vnukom. Zanimivo, do takrat je lik videti še kar nedolžen in pozitiven. Kaj ga je tako spreobrnilo? Pišete, da to, da so zaprli posiljevalca Mortimerja ... "Če bi ga lahko priklical iz ječe, bi njegovo ime klical noč in dan. Z možakarjevo podobo pred očmi je tlačil v ritnik vse, kar je bilo ovalno in podolgovato."
Najbrž ste se s psihologi posvetovali tudi o fenomenih, ko se žrtev zaljubi v posiljevalca, tako da je stvar psihološko utemeljena. Ampak težko se identificiram s Tadejevim užitkom v odvisnosti, najbrž je to problem.
(Se opravičujem za spojlerje tistim, ki knjige še niso prebrali, pa jo nameravajo.)

Gospod Vitan,

Če Vas prav razumem, vi zavračata obe vrsti pedofilije (tako nasilno in nenasilno) ali pač?

Kot drugo pa me zanima, kje je po vašem mnenju meja med tem, da se otrok ''zavestno'' spusti v spolnost in kje je slednje posilstvo?

Menim, da je vsaka vrsta spolnosti med odraslimi in ne-odraslimi (mladoletni se mi ne zdi prava beseda) ''posilstvo''. Z manipulacijo in drugimi vrstami nasilja (ki ni zmeraj fizično) se zelo dobro lahko prikrije meja med ''prisiliti'' in ''privoliti''. Otrok mora najprej imeti priložnost, da odraste in mentalno dozori. Šele potem se lahko zavestno odloča.

Nič od zgornjega nočem izraziti kot napad. Zgolj nekaterih stvari pri izdajanju takšne knjige nimam razčiščenih.

Še vprašanje za vse:
A v Sloveniji obstaja kakšen organ za cenzuro? Oz. kakšna je situacija v naši podalpski deželi?

Lp

Ampak, ker ste mi namenili vprašanje, povezano s knjigo, Vam bom z veseljem odgovoril. Najprej, Tadejeve usode ne bi privoščil svojim otrokom, oz. vnukom, zato sem se tudi lotil takšnega romana. Po prvi verziji bi moral Tadej umreti že med strastnim ljubljenjem s tovornjakarjem - ta bi ga v resnici zadavil med sado-mazohistično seanso na pobov predlog (seveda ta ni mislil, da bo moral umreti), da bi čutil pobov veličastni orgazem med odhajanjem iz solzne doline. Zakopal bi ga kar ob cesti. Potem pa sem si rekel, čemu bi kaznoval fanta s smrtjo samo zato, ker je postal odvisnik od odraslega falusa. Naj uživa v svetu, dokler mu to dopuščata lepota in mladost.

Prav konec romana je morda malce izven 'statistik', saj so življenjske zgodbe s takšnim koncem redke. Ampak bistvo je v tem, da je poba postal odvisnik od moškega spolovila. To pa je nekaj povsem verjetnega (običajnega) ko dvanajstletnik ali trinajstletnik doživi analno spolnost s hkratno masturbacijo, katere višek je 'rajski' orgazem. Z medicinskega stališča je to zlahka razložljivo. Prostata ponuja moškemu enako intenzivne občutke kot točka G pri ženskah. Tudi če jo pri tako mladem fantu odmislimo, ima že po naravi (zavoljo mladosti) občutlivejše živčne 'senzorje' od odraslega, pa naj gre za prijetna občutja kakor za bolečino. Takšno je tudi njegovo občutenje (doživetje) orgazma. Prav zavoljo tega sem želel v knjigi poudariti, da nenasilno ljubljenje (masturbiranje, oralna spolnost) med profesorjem in Tadejem za slednjega ni škodljiva, saj si zaupata, se spoštujeta in profesor fanta dobesedno obožuje, problematično pa je posilstvo, ki ga Tadej doživi s strani Mortimerja. Ko so mimo ponižanje, strah in bolečina, pridejo do izraza spomini na tisti lepši, vznemirljivejši del seksa. Ker prsti, oz. predmeti ne zadovoljijo njegove želje po ponovnem doživetju tako veličastnega orgazma, začne iskati moške. Profesor ga namreč odvrača od takšne oblike ljubljenja, saj si želi, da bi fant sam izbral vojo spolno usmerjenost v času odraščanja.

Naj poudarim, da je pri analni ljubezni rezultat enak: fant sanja o njej, pa naj pride do nje po poti medsebojnega dogovora, razumevanja, torej nenasilno ali pa se zgodi najkrutejše posilstvo. Pa še to: iz policijske statistike je razvidno, da je analni akt najredkeje zastopana oblika spolnosti v odnosih starejši partner otrok. (Nekoliko me je presenetil roman Dnevnik nedolžneža, v katerem pisatelj opisuje, kako je analno občeval s celo stotnijo pobov med 9. in 16. letom starosti. Prevajalca sem opozoril, da mi besedilo zveni neverjetno prav zavoljo statistike in mojega poznavanja zadeve, pa sem dobil povsem sprejemljivo razlago: Roman je nastal v času spolne svobode (60.-70. leta prejšnjega stoletja in v tistem delu Francije je bilo v opisanem sloju prebivalstva nekaj najbolj običajnega, če je šel mulc v posteljo z odraslim moškim in se s tem materialno okoristil.

Upam, da sem Vam zadovoljivo odgovoril, pa sami presodite, ali imam prav ko trdim, da bi se dandanes Cankar zavoljo ortodoksnih šentflorjanskih mamic in očkov do smrti zapil še veliko mlajši kot se je v resnici?!

P.s.: Na koncu sem uzrl še direktno vprašanje -ali je psihološko podprta trditev, da se žrtev zaljubi v posiljevalcaŽrtev se nikoli ne zaljubi v posiljevalca. Lahko bi rekel, da se je Tadej zaljubil v njegovo spolovilo. Čemu, sem napisal tudi zgoraj. Prav tako Tadej absolutno ni zaljubljen v profesorja. Ima ga rad, ker mu pač zaupa, čuti z njegove strani naklonjenosti, pričara mu tudi telesna ugodja, saj mu prvi pokaže lepoto oralne spolnosti. Doobro pa mu dene tudi vedenje, da ga profesor ne samo ljubi pač pa obožuje. Vse to je psihološko podprto s strani psihologov, s strani 3x doktorja Kinseya pa tudi iz rezultatov anket med najmanj 50.000 američani.

različni bregovi, ja, Mal. Sem ena izmed tisti, ki nikoli ne bo stala na vašem bregu, žal.
Lahko še tako prepričujete, ne boste prepričali, ne mene in upam si trditi, da tudo vsaj 99
% tukaj pišočih ne.

Butanje z glavo ob zid. Ja, samo to preostane.
kranjica, MATI SINOV!

visok kulturni nivo medovernet?

v katerih primerih zaprete temo? če ni najbolj brana v tem tednu?

@moderatorji?

Kolikor vem, ta forum nima moderatorja.

Navedeno

moderatorji?
visok kulturni nivo medovernet?
v katerih primerih zaprete temo? če ni najbolj brana v tem tednu?

Debata, ki poteka v tej temi ima še kako pomembno poanto in mislim, da ni potrebe, da se jo zapre. Ljudje imajo pravico povedati, kaj si mislijo o knjigi in njeni vsebini.

Vitan Mal, hej, saj ne morem verjeti, v obsedenosti z željo po spolni združitvi s pubertetnimi fanti ste tako slepi, da ne vidite nesmisla svojega rinjenja z glavo skozi zid! OK, no. Če bi to ostala samo vaša obsedenost! Zdaj pa s trditvami in opletanjem z nebuloznimi stavki, da je to najbolj normalna stvar na svetu, posiljujete bralstvo!
Literatura je nekaj drugega kot pa vsiljevanje lastnih sprevrženih (celo zakonsko preganjanih idej ljudem, ki se imajo pravico sami odločiti kaj je zanje še na meji okusa in kaj je že čez rob! Mar ne vidite, da ste prav s svojimi komentarji pokvarili morebitno dosedanjo vrednost vaše literature? Zdaj bodo vsi še v Sreči na vrvici iskali pokvarjene dedce, ki prežijo na devetletne fantke! Škoda.

Andreja govori o pomembni poanti. In, da bo jasno, tudi anketa med 50.000 američani v petdesetih letih ne podpira vaših zakrknjenih osebnih prepričanj, Slovenija je pač v EU, tukaj in sedaj in vsa Evropa ima zelo izenačen kazenski zakonik v členih, ki se navezujejo na spolne odnose med odraslo osebo in otrokom.

Da si bova na jasnem. Čisto enostavno mi je bilo prebrati vašo knjigo, sprejela sem jo kot fikcijo, literaturo pač. Ne prenašam pa vašega odkritega zagovarjanja pedofilije, zato sem napisala, kar sem.

Lep pozdrav.

Helena Šentflorjanska

Nekaj gnilega, zaudarjajočega je ... v pisateljevi duši.
In ta gniloba se je manifestirala v literarnem delu Napačna odločitev. Kot gangrena pa se bo razpasla iz knjižnic v domove, od tam pa v otroške sobe, iz njih pa v njihove duše. Če še niso načete, sprevržene, so take "nadvse poučne" knjige, tako zelo utemeljene z raziskavami, znanstvenimi teoremi kot nalašč, da se mladi enajst, dvanajst in trinajstletniki poučijo o zdravi, kvalitetni in odgovorni spolnosti, kajne, gospod Mal?

Bodo po tem delu posneli mladinski film? Celovečerec? In ga predvajali po komercialni ali nacionalni TV kot izobraževalno oddajo? Plosk plosk!
Bi bili pripravljeni prezentirati svojo "umetnino" v šolski telovadnici otrokom, ob tem pa bi vas poslušali učitelji, profesorji ali ravnatelji?

Pa tako "stari" otroci nastopajo... Bo vaše naslednje delo poseglo po otrocih iz vrtcev?

So vaši otroci in vnuki ponosni na to vaše delo?

Malo premislite, saj se imate za svetovljana, kaj ste pravzaprav sproducirali!
Moje osebno mnenje je strnjeno v eno samo besedo: FUJ!

In ne, vaša knjiga ni umetnina in ne remek delo! "CESAR JE NAG!" Vaša knjiga pa zanič!

Navedeno

Andreja

Navedeno

moderatorji?
visok kulturni nivo medovernet?
v katerih primerih zaprete temo? če ni najbolj brana v tem tednu?

Debata, ki poteka v tej temi ima še kako pomembno poanto in mislim, da ni potrebe, da se jo zapre. Ljudje imajo pravico povedati, kaj si mislijo o knjigi in njeni vsebini.

Hm, zelo dvomim, da je bilo mišljeno, da so problem v tej debati mnenja bralcev...

Rekel sem si že, da bom nehal odgovarjati na podtikanja bralcev tega portala, ki pregriznejo vsako besedo in si jo razlagajo tako kot paše njim. Odgovorite si: Je bil že kdaj posiljen kakšen dvanajstletnik? (BIL !) In nato še povejte: Je že kdaj kakšen odrasel človek seksal z dvanajstletnikom? (JE !) To sem opisal v knjigi in to vas moti kot bi vas pičila kača strupenjača. Ko sem napisal, da sem zaljubljen v dečke in ne v vrtnice, razumete pod besedo 'zaljubljen' en sam @#$%&. Manjka vam besedni zaklad. Biti zaljubljen lahko pomeni tudi rad imeti. Boste to besedo lažje sprejeli? Mi boste odpustili? (V resnici vas ne prosim odpuščanja. Ga nimam za kaj prositi.) Torej rad imam dečke (in deklice), pa to še zdaleč ne pomeni, da tudi seksam z njimi. Če jih namreč ne bi imel rad, ne bi pisal o njih in zanje. Tako mi tudi ni jasno o kakšni moji bolestni obsedenosti po telesni združitvi z otroki govorite? Pa s kazenskimi sankcijami in ne vem še s kakšnimi otročarijami. Pri pisanju se mi je res zgodila napaka. V Ameriki dr. Kinsey ni anketiral 50.000 ljudi, ampak je bilo toliko anketašev, torej izvajalcev ankete. Če je vsak govoril samo s stotimi ljudmi, so jih izprašali med 3.000.000 do 5.000.000, torej je šlo za dokaj kakovostne in verodostojne podatke. Mnogi od teh ljudi so priznali, da so določeno število let (od pribl. 12. do 15. leta) lezli v posteljo k odraslemu človeku in zavoljo spolnih igric z njimi, niso trpeli nobenih psihičnih posledic. Ne vem kako naj vam vtepem v butice, da si tega ni izmislil Vitan Mal, ampak so priznali ljudje sami. In tudi to, da je več kot 84 pedofilov, pederastov in efebofilov od stotih, neškodljivih otrokom, nisem napisal jaz, ampak francoska policija (najboljši kriminalisti, ki se posvečajo prav spolni zlorabi otrok in mladostnikov). Slednje omenjam zato, ker NIKOLI NISEM PODPIRAL SPOLNEGA NASILJA NAD OTROKI, želim le, da ne bi tlačili na grmade ljudi, ki niso zagrešili prav nobene grdobije in je njihov edini greh, da vidijo več lepote v otroškem kot v odraslem telesu (in zavoljo tega nikogar ne posilijo!) Na kozlanje mi gre vaše zanikanje in nasprotovanje podanim podatkom. Seveda, vi boste spet zapisali: brigajo nas američani in francozi, mi smo vendar mi, kleni slovenci, ki vemo vse o vsem, in ki v rekordno kratkem času na sedem let obsodimo strica, (ta se je v resnici pregrešil zoper zakon, vendar je sodnik kvalificiral njegova dejanja kot manjša kazniva, ker je šlo za otipavanje), nekaznovan pa se že nekaj let sprehaja po prostosti državljan, ki je v pijanosti na cesti ubil tri mlade ljudi. Neka dopisovalka je v portalu zapisala, kako ne bi bila rada na mojem bregu, jaz pa ne na njenem (in vašem), saj odklanjam vašo moralno 'pokončnost'. Ostanite še naprej zacementirani v svoj prav, ki mu rečem narobe!

In samo še glede poučnosti knjige: kot nor ponavljam, da ta ni namenjena otrokom, nisem pa spet jaz kriv, če se večina odraslim izogiba spolne vzgoje otrok. Ta je v šoli nezadovoljiva, podatki dobljeni s strani sošolcev in interneta pa je vse prej kot verodostojna. Ampak to ni moj problem.

Zadnji sogovornik je na tako nizki kulturni stopnji in je tako zelo udaril mimo, da mu dolgujem samo dva odgovora: pripravljen sem govoriti o tej problematiki na vsaki osnovni šoli vpričo ravnatelja, učitelja, pa tudi staršev otrok, seveda z drugačnimi besedami kot sem jih uporabil v knjigi. Mislim, da so otroci bolj zreli od vas.
Ne vem tudi, zakaj omenjate filmanje? Če vas motijo Sreča na vrvici in Poletje v školjki, mirno si jih nekam vtaknite! Jaz ne rabim vaše naklonjenosti, to sem že povedal. Dovolj star sem, da pišem le tisto, kar je res, pa če vam to ugaja ali ne. Torej prav vseeno mi je, če me pošiljate k hudiču. Tja bom tudi šel in ne v nebesa kot vi in vaši somišljeniki. V nebesih je vse tako modrikasto in belo, rekel bi sterilno. Še angleci so odeti v tančice, dišeče po pralnem prašku. In že v otroštvu so mi govorili, naj kosilo pojem do konca, saj je tako dobro, da bi ga še angelci pojedli, če bi imeli ritke.
In kaj naj jaz potem počnem v nebesih, za božjo voljo?! Raje grem k peklenščkom. Stare bom nagnal h kotlu, jaz pa se bom v miru zabaval s prepotenimi hudički, le noge jim bom prej pobril. Nič ni popolno, ne na tem, ne na onem svetu!

Vitan Mal. Žalite nas. Pišete, da bi nam radi nekaj vtepli "v butice" Torej, oprostite, nimamo BUTIC, imamo glave, s katerimi mislimo, imamo glave, ki (na vašo začudeno žalost in jezo) ne sprejemajo vašega SRANJA!

Vam gre na kozlanje?
citiram:
"Na kozlanje mi gre vaše zanikanje in nasprotovanje podanim podatkom..."

Kako gre na bruhanje šele nam, ko beremo vaše vztrajno zagovarjanje pedofilije in dokazovanje njene neškodljivosti! Tukaj ste pač v zmoti, zaradi svoje odvisniške zaslepljenosti pač; in nihče vam je ne brani, dokler je ne vsiljujete drugim. To pa tukaj delate in to tako samozaverovano in vztrajno, da je že na meji bolezni.
Torej Vitan Mal, nikar nas ne žalite. Naše glave niso butice, naša akademska stopnja je na nivoju vaše, naša Dolina Šentflorjanska pa kakor vsa Evropa in ves svet proti pedofiliji. Kultura je kultura, literatura je literatura, vaši bolni zagovori so pa nekaj drugega. Vi sploh ne branite literature, svojega izdelka, ampak svoje nesprejemljive poglede. In ko ste že odprli tole sledečo temo: Na noben način vas ne bi postavila v šolo kot učitelja spolne vzgoje, ne za svoje otroke!

Oh in nebesa, se hecate? Še nam, neverujočim ni težko priti do odgovora na to, zalkaj nočete v nebesa (malo heca, gospod Mal). Ja zato vendar, ker angelci nimajo ritk, hahaha ...

Helena Šentflorjanska

Navedeno

Helena "Šentflorjanska"
Vitan Mal. Žalite nas. Pišete, da bi nam radi nekaj vtepli "v butice" Torej, oprostite, nimamo BUTIC, imamo glave, s katerimi mislimo, imamo glave, ki (na vašo začudeno žalost in jezo) ne sprejemajo vašega SRANJA!

Vam gre na kozlanje?
citiram:
"Na kozlanje mi gre vaše zanikanje in nasprotovanje podanim podatkom..."

Kako gre na bruhanje šele nam, ko beremo vaše vztrajno zagovarjanje pedofilije in dokazovanje njene neškodljivosti! Tukaj ste pač v zmoti, zaradi svoje odvisniške zaslepljenosti pač; in nihče vam je ne brani, dokler je ne vsiljujete drugim. To pa tukaj delate in to tako samozaverovano in vztrajno, da je že na meji bolezni.
Torej Vitan Mal, nikar nas ne žalite. Naše glave niso butice, naša akademska stopnja je na nivoju vaše, naša Dolina Šentflorjanska pa kakor vsa Evropa in ves svet proti pedofiliji. Kultura je kultura, literatura je literatura, vaši bolni zagovori so pa nekaj drugega. Vi sploh ne branite literature, svojega izdelka, ampak svoje nesprejemljive poglede. In ko ste že odprli tole sledečo temo: Na noben način vas ne bi postavila v šolo kot učitelja spolne vzgoje, ne za svoje otroke!

Oh in nebesa, se hecate? Še nam, neverujočim ni težko priti do odgovora na to, zalkaj nočete v nebesa (malo heca, gospod Mal). Ja zato vendar, ker angelci nimajo ritk, hahaha ...

Helena Šentflorjanska

se tudi jaz podpišem pod to ...

Mene pri vsem skupaj moti predvsem "zahtevanje grmade" za avtorja. Se mi zdi nekoliko dvolično.
Ja, piše o nesprejemljivih rečeh - v mojem in veliko širšem sistemu vrednot. Ampak - če so stvari nesprejemljive ne pomeni, da se o njih ne sme pisati. Ali jih objavljati. Ali jih brati. Vsak zase ve, zakaj počne eno ali drugo ali tretje. Ne vem, no, jaz osebno pač ne zahtevam "linča" za ljudi, ki pišejo o stvareh, ki so zame nesprejemljive. Kdo zmerja pisce bolj ali manj krvavih umorov v vsaki kriminalki? Kdo zmerja pisce o takem in drugačnem trpinčenju otrok in odraslih? Kdo je obsojal Harrisa, ki je pisal o Hannibalu Lecterju? Ki je ne le ubijal judi ampak jih je tudi jedel? Zakaj do nekje toleriramo "nesprejemljivo" v knjigah od nekje naprej pa ne?

Spoštovani gospod/gospa "samo en pomislek"!

Ne, tukaj ni nobene zahteve po linču. (morda pri kakšnem nepotrpežljivem uskoku pač, ampak saj veste, ljudje so različni, različen tolerančni prag imajo). Preberite vse poste na blogu. Se strinjam z vami. Pisatelj naj piše o čemer pač hoče. Moti samo njegovo utemeljevanje koristnosti pedofilije (ta naj bi bila po njegovem dobra za otroke, torej, kaj pravite vi na to . je ali ni?). Moti ena stvar - torej to, Malovo brcanje v prazno na forumu oziroma praskanje po notranjosti želodcev tistih, ki smo prepričani v nasprotno (da je pedofilija pač nesprejemljiva svinjarija), ne pa njegovo novo delo samo.
Veste, da sem se spraševal na začetku, če je morda možno tudi to, da forumski Vitan Mal ni resnični Mal, pač pa nekdo, ki pisatelju hoče škodovati.


Toliko.

pripis:
Aja, še to. Pravite, da ta forum nima moderatorja?
ne bo držalo ... Prejle sem bral nek post, ki je vseboval dva vica na temo pedofilije, zdaj pa ju ni več?

Zanimiva debata.

No, pa poglejmo še tole. Vitan Mal se je tematike otroške prebujajoče spolnosti že loteval, tudi takrat dokaj neuspešno. Link na kritiko iz Revolverja:

http://www.kud-fp.si/~siqrd/Revolver/rol/23/20.html

Res pa je, da v tem romančku s svojo ekscesnostjo še ni šel čez meje dobrega okusa.

LP, vaš Sopotnik

Res me zanima, kdaj je družba splošno sprejela podrobna opisovanja mučenj in umorov v literaturi (tudi otrok). Tudi trznemo ne več!

@pikabu: Sveto pismo je najbrž vzorčen primer.

Navedeno

samo en pomislek
Mene pri vsem skupaj moti predvsem "zahtevanje grmade" za avtorja. Se mi zdi nekoliko dvolično.
Ja, piše o nesprejemljivih rečeh - v mojem in veliko širšem sistemu vrednot. Ampak - če so stvari nesprejemljive ne pomeni, da se o njih ne sme pisati. Ali jih objavljati. Ali jih brati. Vsak zase ve, zakaj počne eno ali drugo ali tretje. Ne vem, no, jaz osebno pač ne zahtevam "linča" za ljudi, ki pišejo o stvareh, ki so zame nesprejemljive. Kdo zmerja pisce bolj ali manj krvavih umorov v vsaki kriminalki? Kdo zmerja pisce o takem in drugačnem trpinčenju otrok in odraslih? Kdo je obsojal Harrisa, ki je pisal o Hannibalu Lecterju? Ki je ne le ubijal judi ampak jih je tudi jedel? Zakaj do nekje toleriramo "nesprejemljivo" v knjigah od nekje naprej pa ne?

No, odgovor je čisto preprost. Če bi Harris začel pisati recepte za pripravo jedi iz človeškega mesa in začel zagovarjati tezo, da je človeško meso zaradi nizke vsebnosti holesterola zdravo in super alternativa, potem bi ga najbrž obsojali, ne? Ko že postavljaš tako hecno vprašanje ... Tukaj je zdaj najbolj verodosojna paralela s pričujočim izpostavljenim problemom.

Sem prepričan.

Gremo nazaj v normalen svet!

Katja10, mi je iskreno žal, da si tudi ti dokazala, kako toga je glava slovenceljnov. te ne bom vprasal, ce si prebrala Sveto pismo, da ne bos v zadregi kot Brizinski z De Sadom.

Miran Hladnik je za Delo takole zapisal (s krepkim sem označila tisto, kar se mi osebno zdi zelo pomembno pri vsej stvari):

Malov roman Napačna odločitev (2009) je izšel pri Škucu (Študentskem
kulturno-umetniškem centru) v zbirki Lambda, v kateri je od leta 1990
izšlo blizu 90 leposlovnih in strokovnih, domačih in prevedenih knjig
na temo gejevstva, lezbištva, mladoletne spolnosti, zlorab, transvestitstva,
cenzure itd. Tu je že na začetku (1993) Vitan Mal pod psevdonimom Ino
Knabino objavil roman Ganimed in drugi. Naprodaj je še vedno za 2,25
evra in tržijo ga pod geslom »slovenski roman, poln erotike in strasti do
dečkov«. V zbirki ni nobenega mladinskega dela in tudi za Napačno
odločitev v bibliografski oznaki jasno stoji, da gre za knjigo za odrasle
bralce. Knjižničar, ki jo bo razporedil na polico z mladinskimi deli, je,
milo rečeno, nekompetenten.

Vendar pa reči pri Malu niso vedno tako enoznačne. Knjiga Napačna
odločitev je, kot piše v impresumu, njegov četrti roman na temo deškosti.
Prejšnje tri so Za metuljem še Rok (1976), Ganimed in drugi (1993) in
Nedokončana zgodba (1999). Od teh so bibliotekarji samo prvo označili
za otroško, medtem ko je tretja, ki gradi na zgodbi iz prve, že v odrasli
kategoriji. Tudi inkriminirana Napačna odločitev je nastala iz prvotno
mladinskega dela Školjka svetega Sebastijana (1900, 2000). Roman
Žigana, ki ga sam ceni najviše (izdal ga je 2003 pod psevdonimom
Ivan E. Tič pri Prešernovi družbi), so uvrstili bibliografi v odraslo
literaturo, avtor pa jo priporoča mladini in o njej pišejo raziskovalci
mladinske književnosti.

Vitan Mal vseskozi tematizira otroško spolnost in pedofilijo in so
zato njegove knjige na seznamu literature z gejevsko in lezbično
tematiko, poleg naštetih še Nedelja nekega poletja (1996) in
Ta grajski (1998); obe spadata v otroško oziroma šolsko berilo.
Glavnina Malovih 40 del je mladinska in avtorja poznamo v prvi
vrsti kot uspešnega mladinskega avtorja; po njih so snemali filme,
bil je v ožjem izboru za nagrade, izdajale so ga velike založbe,
spremne besede so mu pisali uveljavljeni kritiki, kar površnega
knjižničarja ali učitelja lahko zavede, da šolarju ponudi tudi
njegova obscena dela. Čeprav imamo v slovenščini tudi tujo
pornografsko klasiko z otroško pornografijo (npr. de Sada), se
je javna jeza zgrnila le na Mala, ki svojega nagnjenja do dečkov
nič ne skriva. Prvi razlog je prav v tem, da gre za mladinskega
pisatelja, drugi pa v tem, ker je zadnja njegova knjiga za razliko
od prejšnjih (ja, vmes sem jo šel brat), ki so bile glede spolnosti
bolj zadržane, zelo eksplicitna.

Ali res ni odraščanja brez pornografskih vsebin? To ni vprašanje
za literarno vedo in naj nanj enoumno, če to morejo, odgovorijo
pedagogi. Sam sem prepričan, da bo tistim mladostnikom, ki jih
spolnost hudo vznemirja, pornografijo pač težko skriti, in bi bilo
to tudi nesmiselno. Malovo bodo našli enako, kot najdejo podobno
filmsko robo. Zanjo je značilna čudna mešanica avtentične
pedofilske motiviranosti in poskusov vzgojnosti, otroške in odrasle
perspektive, skratka sprenevedavo kamufliranje erotičnih sanjarij,
ki so piščev glavni cilj, za »poučnost«, podobno kot so svojčas iz
strahu pred pravnimi konsekvencami prodajali pod firmo edukacije
danske mehke pornografske filme, ki smo jih hodili gledat v Slogo.

Prah, ki se dviga okrog Napačne odločitve, je, tako upam, koristen
vsem: piscu je lažje, ker je prišel s pravo besedo na dan,
zlorabljenim otrokom zato, ker vidijo, da niso edine žrtve in da
se stiske da preživeti, staršem, učiteljem in šolskim knjižničarjem
zato, ker so bili opozorjeni in v prihodnje ne bodo nabavili kar vsega
Malovega, skupnosti zato, ker jo je pripravila do premisleka o
arbitrarnosti in spremenljivosti družbenih pravil in prepovedi.
Mogoče sta za kakšno spoznanje bogatejša tudi oba skrajna
tabora v slovenski literarni vedi: prvi ne bo več povprek hvalil
piscev samo zato, ker so svoje pedofilske fantazije našemili v
literaturo, in jim tako podelili imuniteto, drugi pa bo sprejel
dejstvo, da mladinska literatura nima samo namena odvračati
otrok od spolnosti in jo nadomeščati s plemenitejšimi vsebinami,
ampak da ni nič narobe, če je tudi prostor njene emancipacije.
Miran Hladnik

Spoštovani gospod Hladnik, ni prav, da se izpostavljate zavoljo mojega pisanja. Utegnete doživeti hladno prho kot sem jo sam. Rad bi le pojasnil, da sem se lotil Napačne odločitve zavedajoč, da drezam v osir. Edini namen pisanja je bil pokazati odraslim bralcem, da so posledice spolnih zlorab najstnikov tudi barvaste in ne samo črne, kot nas učijo mediji. To pa ne pomeni poziv 'alo, zdaj pa seksajmo z mulci po dolgem in počez!' Uporabil sem ugotovitve strokovnjakov s tega področja (s Kinseyem na čelu). Osebno si lastim samo tezo, po kateri srečanje z analno spolnostjo pogosto vpliva pri mladostniku na kasnejšo izbiro spolne usmeritve. In to je vse. Pa toliko razburjenja! Res pa sem uporabil vulgarno izrazoslovje, vendar sem to storil s povsem z določenim namenom.

In še Sopotnikovo vpletanje Nedelje nekega poletja. Gospa Lavričeva je kritiko napisala za Revolver. Morda je menila, da mora zato iztrgati iz povesti samo tiste odlomke, ki prikazujejo spolno zorenje glavnega junaka. Če to ne drži, me je želela pač kompromitirati pred bralci. Bistvo zgodbe je drugje: v poudarjanju razlik med pogledi fantov na eni in deklet na drugi strani, ko gre za večno temo imenovano ljubezen. Prav različno gledanje pripelje do nesporazumov, značilnih za to starostno obdobje. Da sem zadel 'žebljico na glavico' dokazujejo navdušena pisma mladih bralcev in predvsem bralk.

Hladnik, točno to, kar pravite o Malovi pornografiji, kar Napačna odločitev je:

"Zanjo je značilna čudna mešanica avtentične
pedofilske motiviranosti in poskusov vzgojnosti, otroške in odrasle
perspektive, skratka sprenevedavo kamufliranje erotičnih sanjarij,
ki so piščev glavni cilj, za »poučnost«, podobno kot so svojčas iz
strahu pred pravnimi konsekvencami prodajali pod firmo edukacije
danske mehke pornografske filme, ki smo jih hodili gledat v Slogo."


Napačna odločitev pač.

Mogoče sta za kakšno spoznanje bogatejša tudi oba skrajna
tabora v slovenski literarni vedi: prvi ne bo več povprek hvalil
piscev samo zato, ker so svoje pedofilske fantazije našemili v
literaturo, in jim tako podelili imuniteto, drugi pa bo sprejel
dejstvo, da mladinska literatura nima samo namena odvračati
otrok od spolnosti in jo nadomeščati s plemenitejšimi vsebinami,
ampak da ni nič narobe, če je tudi prostor njene emancipacije.

Miran Hladnik

bolj kot se taMal semle oglaša, bolj mi gre na kozlanje.
Emancipacija spolnosti , juhuhu, ampak ne emancipacija pedofilije, Hladnik.

pa zakwa sploh moram to brat.

pravzaprav mi ni treba

lohk tud brišete

Oh, g.Vitan Mal ... bi si, prosim , vzeli čas in prebrali "med vrsticami" ...?!

ne rabi brat med vrsticami, lahk direkt; this shit succckkksssss.

toti

xxxantipefofixxx, primitivci so med nami bili, so in bodo tudi vnaprej. Mislim na vas.

Navedeno

pomislek zakaj pomisleku
xxxantipefofixxx, primitivci so med nami bili, so in bodo tudi vnaprej. Mislim na vas.

pozdrav nazaj, RES JE - PRIMITIVNO!!! namerno - ampak primitiven odziv je edina možna reakcija na kozlarije ;)

xxx

xxxantipedofixxx in podobnim!

Ne bi se oglasila, vendar je vaš nivo komuniciranja pod vsako mero dobrega okusa. Zavoljo tašnih kot ste vi, bi bilo najbolje, da se portal zapre. Govorimo o knjigi Napačna odločitev, vi pa ne poznate drugega kot obrekovanje. Kaj vse boste napisali o meni, ko vam bom priznala, da sem med študijem psihologije spoznala tudi ugotovitve dr. Kinseya (Alfred Charles Kinsey,* 23. junij 1894)?! V svojih raziskavah (analizah) rezultatov anket številnih sodelavcev, se je dokopal do rezultatov, katerih del je Vitan Mal uporabil v svoji knjigi. Tako v besedilu nisem našla 'napak', ni pa rečeno, da se strinjam z vulgarizmi, ki jih v romanu kar mrgoli.

prej sem prijazno in strpno odgovoril "psihologinji", pa mojega posta ni več.

moderatorka? vendarle obstajaš.

Zdajle "resignirano" ;) objavljam tole, da preverim, če bo moj post spet brisan.

xxx strojnik

Vzela sem si toliko časa, da sem poiskala nekaj razumnejših mnenj o knjigi Vitana Mala na drugih portalih. Sicer pa naj se sam potrudi, saj se že nekaj časa ni nič oglasil. Jaz imam drugo delo. Ciao!

sofia
25. november 2010 ob 17:35:48 V zvezi s komentarji knjige Vitana Mala Napačna odločitev je urednik založbe Škuc Lambda (verjetno jo Kulturno ministrstvo subvencionira z našim denarjem) napisal tole:

Andrej mi je poslal link na neki debatni forum ljubiteljev knjig. Na njem se anonimneži zgražajo nad knjigo Vitana Mala Napačna odločitev, ki sem jo izdal v Lambdi. No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije. En očitek pravi, da gre za pornografsko literaturo. Po moje že iz besede izhaja, da pornografija zajema grafične prikaze, torej risbe, slike, fotografije, posnetke. V literaturi ni nič grafičnega in zame sploh ne more biti pornografska, kvečjemu erotična. Pornografsko poezijo bi lahko našli na straniščih, kjer so zapisi opremljeni z risbami ali kaj podobnega. Tudi opisovanje pedofilije se mi ne zdi nič bolj spornega kot opisovanje umora ali vojn. Sploh pa mi gre zelo počez lov na čarovnice vedno na živce

Še to: Mozetič se v svoji avtobiografiji kar nariše.


neznan
24. november 2010 ob 10:31:39 Dejmo bit realni zakaj je pedofilija kazniva. Ker pedofili spolno zlorabijo otroke, ki se še ne zavedajo pomena spolnega akta. Bistvo tukaj je zloraba.

Kdo koga zlorabi in kdo trpi, če je opisan namišljeni spolni akt? Kdo trpi, če slikar nariše nagega otroka? Ob predpostavki, da umetnik uporabi domišljijo in ne sloni na resničnih dogodkih? Pedofilija je ratala tak tabu, da bo počas že govorit o njej kaznivo.


Da bi pa mladi brali in se ob tem pokvarili :))) Dej bodite normalni, dans mulc vtipka čudežno besedo sex v Google in se v pol ure nauči o seksu tolk, da lahko staršem instrukcije nudi ...

baldrick
24. november 2010 ob 10:15:32 absolutno premalo podatkov, da bi se lahko kakorkoli opredeljeval. Celoten prosti spis (v Delu) pa je avtoričin bias, na katerega se človek težko povsem opre.

Spolnost v literaturi je vedno lahko problematična, marsikaj pa je odvisno tudi od tistega, ki to bere. Marsikateri odrasli v stiku s spolnostjo v literaturi, potem navzven odreagira precej naučeno in po lastnem mišljenju okolici všečno, zvečer v postelji pa se mu po glavi podi vse kaj drugega. Zato je zelo težko ločiti deklarativno osebno javno opredelitev strokovnih "referenc" od resnično strokovnega komentarja. V sestavku je vsega na voljo veliko premalo.

Zapisi Vitana Mala že desetletja nihajo med prikrito in odkrito pedofilsko pornografijo. Niti en njegov zapis (literatura to pač ne more biti) ne zmore teme, ki se ne bi dotikala (namerna besedna igra) dečkov v starosti tam nekje okoli deset let. Z leti se je ta ostareli zapisovalec razkril kot okoreli zagovornik pedofilije. Ob vsem upoštevanju literarne svobode pa velja:
- zapisi Vitana Mala niso otroška literatura, niti odrasla literature nasploh, temveč spadajo v specifično kategorijo pedofilske pornografije;
- zorni kot zapisovalca je skrivenčen - vedno je za pedofilske izkušnje na nek način "kriv" tudi fantek, kar, verjetno, v zapisovalčevi nezdravi domišljiji odvezuje, vsaj delno, odraslega pedofila, ki občuje s fantkom; ali to lahko vpliva na mladoletnega bralca, pa prepuščam strokovnjakom
- najbolj skrivenčeno pa je zapisovalčevo opravičevanje pedofilije, čemur je samo na tem forumu posvetil okoli deset strani; njegovi "argumenti" so enostavno grozljivi - v smislu, to se je dogajalo, to se dogaja, torej to je v redu in jaz sem osamljeni junak, takorekoč preganjani heroj, ki se bori za pravico do pedofilije, saj to je ja nekaj normalnega. Tako nekako kot bi zagovarjal kanibalizem, ker je bil svojčas (v kameni dobi) vsesplošen in se občasno pojavlja tudi danes (med sociopatskimi morilci predvsem).
- skratka problem zapisovalca Vitana Mala je v tem, da so njegovi zapisi napačno uvrščeni (ker spadajo v prikrito ali odkrito otroško pornografijo) ter v tem, da javno zagovarja pedofilijo, ki je kaznivo dejanje v vsem kulturnem svetu; kar podkrepljuje z izkrivljenimi izseki in citati iz zgodovine in raziskav.

Skratka, pornograf Vitan Mal ima pravico da gomili svoje pedofilske zapise in zagovore, tisti, ki ga berejo pa imajo pravico da ga uvrstijo kamor spada - med pedofilske pornografe.

Navedeno

urednik založbe Škuc Lambda

Andrej mi je poslal link na neki debatni forum ljubiteljev knjig. Na njem se anonimneži zgražajo nad knjigo Vitana Mala Napačna odločitev, ki sem jo izdal v Lambdi. No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije. En očitek pravi, da gre za pornografsko literaturo. Po moje že iz besede izhaja, da pornografija zajema grafične prikaze, torej risbe, slike, fotografije, posnetke. V literaturi ni nič grafičnega in zame sploh ne more biti pornografska, kvečjemu erotična. Pornografsko poezijo bi lahko našli na straniščih, kjer so zapisi opremljeni z risbami ali kaj podobnega. Tudi opisovanje pedofilije se mi ne zdi nič bolj spornega kot opisovanje umora ali vojn. Sploh pa mi gre zelo počez lov na čarovnice vedno na živce.

ker knjige še vedno nisem prebral, se same teme ne želim dotakniti, je pa ta že brez nedoslednosti dovolj razgreta, da bi je prenesla še več. Namreč, tudi urednik zbirke lambda, ki si tega že s pozicije moči ne bi smel privoščiti, kaže precejšno mero nepoznavanja materije, ki jo očita drugim.

recimo: nisem strokovnjak, a prvo zgoraj podčrtano čisto etimološko najverjetneje ne drži;

The word derives from the Greek πορνογραφία (pornographia), which derives from the Greek words πόρνη (pornē, "prostitute" and pornea, "prostitution"), and γράφω (graphō, "I write or record," derived meaning "illustration," cf. "graph"), and the suffix -ία (-ia, meaning "state of," "property of," or "place of"), thus meaning "a written description or illustration of prostitutes or prostitution."

drugo podčrtano pa je vsaj hudo poenostavljeno, če že v celoti ne zgreši bistva. Mislim, da se že v osnovi ni pomembno spraševati KAJ, ampak KAKO se naj kaj opisuje, oziroma izvirni greh ne leži v tematiki, ampak načinu.

Mimogrede, deset strani pedofiliade pisarja Vitana Mala na tem forumu je prestreljeno s tolikšnim številom napak, da mi ni jasno ali imam opravka z nekom, ki ne zna tipkati (kar je tudi za pisarja malo čudno) ali pa z nekom, ki je četrt pismen. Spodaj objavljam samo tipkarske zablode (v logiko njegovega pisoarjenja se ni moč spustiti, ker ne obstaja) in to samo iz zapisov pisarja na to temo na tej strani:

brez najamnjših zadržkov... Oresenetilo me je.... pismo učiteljkice.....zaradi njene vsebibne ...s polnim imenom in riimkom)... japoncev ...tvega obosjanje...polnega maniaka ...Goebles je napisal... noovice niso pisale... na njegovfi šoli ...dokončno doozorela odločitev ...ne svetujejio mladim bralcem... trinajstlentnikom ponujajnje spolnih uslug... potrjjuje ugotovitev ...skupnegaa z zlorabiteljem...pri vsej stvati ... Gospej Neji ...veselja do razsikovanja ...odobju odraščanja ...ne prilčakujem ...za literarturo... dvanahstletnik ...slovenski pisateljj e v ….inkvizatorjev...ka katere jPedoifili …. ki je nevarem ...pohotneža in povarjenca... zlorabitelji ...čeoprav se zavedam aboslutno.... preklemano dolgčasno ….miljonov evrov ….berasško palico …. občutlivejše živčne... izbral vojo spolno … Doobro pa mu američani... anketašev ...američani in francozi ...slovenci...Še angleci ...To pa ne pomeni poziv 'alo,...

Pakajpotem, sklepam, da se za vami skriva Milena Mileva Blažič, ali pa ste kako drugače njena podaljšana roka. Nismo še pozabili njene javne gonje po medijih, s katerimi se je spravila nad delo Franceta Bevka Pestrna, mojo Nedokončano zgodbo (čeprav ni bila namenjena otrokom) in še neko pripovedko (avtorja se ne spomnim) O veverici in dveh storžkov. Za vsa tri dela je navedla, da opevajo pedofilijo.
Kar pa se pisarja tiče in vaših ostalih podtikanj, bom še jaz malo nesramen. Verjetno v življenju ne počnete drugega kot da "jeste, sirjete in spite", sem jaz napisal 38 knjig, od katerih so bile skoraj vse na seznamih za bralno značko ali domače branje. "Pisar" je tudi avtor knjige Teci, teci, kuža moj, ki so jo poznavalci literature uvrstili med 50 najboljših del za mladino od Primoža Trubarja naprej, čeprav mi je veliko bolj uspela Žigana. Moje zgodbe in filmski soscenariji so državi prinesli nekaj miljonov evrov, itd. Doma imam pisma otrok, ki se spominjajo mojih obiskov na šoli in hvalijo moje pisanje ... Dejansko nisem nikoli hrepenel po slavi in mi je vseeno ali mi rečete pedofil ali kako drugače. Vem kdo in kaj sem, najpomembneje pa je to, da mi šalabajzerji vašega kova ne kratijo spanca. Spim namreč mirno in spokojno in to je glavno.

P.s.: Ker me s takšnim veseljem polivate z gnojnico, vam vržem še eno kost. Vem, da boste svoj bes spet usmerili vame, čeprav je stavke izrekel znameniti psihoanalitik Sigmund Freud: Moški ali ženska, ki trdita, da si nista niti enkrat v življenju zaželela v posteljo z mladoletnim sinom ali hčerko lažeta ali pa nista normalna.

Oprostite, zapisal sem dve storžkov namesto storžkih. Po vaše ,pakajpotem, so tiskarske napake smrtni greh, čeprav priznam da s pisanjem preveč hitimin to mi dejansko ni v čast.
Pa še to: Preberite Dnevnik nedolžneža in spoznali boste, da je moj roman Napačna odločitev nedolžna uspavanka v primerjavi z Duvertovo bombo. (Mojstrovina je izšla malo pred mojim 'skropucalom') Ste gledali včeraj Pokvarejene slike? Lahko bi se iz njih kaj naučili! Sicer pa bi se vi v Cincinnatiju počutili kot doma!

Pilgrim, Vašemu dopisu dolgujem še moje lastno razumevanje pornografije. To so dejansko odvečni stavki, nekakšen nepotreben privesek ali balast k pripovedi, ki niso bistveni za potek same zgodbe, ampak so namenjeni izključno spolnemu vzburjanju bralca. Sodim, da takšnih odvečnih stavkov v romanu Napačna odločitev ni, prej bi rekel, da posamezni prizori (predvsem nasilje) prej prikličejo v želodec neprijeten ščeget kot pa kaj drugega. Zato imam za najbolj točen in korekten zapis mnenje gospoda Mozetiča na zadnji strani knjige: ... Erotične situacije, ki so ponekod potencirane prav do grotesknosti, nas naravnost silijo k samorazmisleku, k vprašanjem o svobodnem seksu, prepovedih in sprevrženosti - nekoč in danes, drugje in pri nas.

Pakajpotem, pozna se, da sem se šele po nekaj dneh vrnil k portalu, saj sem z zamudo našel še eno vašo zlobno trditev. Moji junaki niso stari deset let, med njimi prevladujejo dvanajst in trinajstletniki, kar dokazuje, da knjig sploh niste brali in da me obsojate na pamet (kar pa je sploh značilno za inkviticijo). In kaj boste rekli na trditev znanca, psihologa, v zvezi blatenjem mojega dela: "Razumeti moraš njihovo lajanje. Radi bi počeli stvari, ki jih očitajo tebi, pa se jih ne upajo!" Gre torej za nekakšen samoobrambni mehanizem ...

Pisar Vitan Mal na vsako podkrepljeno trditev odgovarja z argumenti ad hominem, pa četudi osebe ne pozna. Ne zanikam da pisarjevi doneski niso popularni in filmi, katerih scenariji slonijo na njih poznani (čeprav si pisar pripisuje kar celotne zasluge za te "njegove" filme). Nikakor pa ne odgovori na dejstvo, da se vsi njegovi spisi vrtijo okrog dečkov v pred-adolescenci; nekateri spolno nevtralno, drugi eksplicitno in najbolj eklatantni med njimi obsceno. Spodaj prilagam (v angleščini) iz Wikipedije definicijo Vrhovnega sodišča ZDA o tem, kaj je obsceno, kot tudi Pogojni protokol o otroški pornografiji, katerega podpisnica je Slovenija. Sestavki Vitana Mala, o katerih razpravljamo na tem forumu so po teh definicijah obsceni in otroška pornografija (toliko da mi ne bi pisar očital da govorim na pamet.) In to sta le dve definiciji iz pravne ureitve oziroma mednarodnega prava; če bi naštel vse, bi bil forum odločno premajhen.

Podredno, zaradi zabave pa še to:
"ki so jo poznavalci literature uvrstili med 50 najboljših del za mladino od Primoža Trubarja naprej," = nisem vedel, da je Primož Trubar pisal beletristiko za mladino in se za ta podatek, ki razodeva pisarjevo erudicijo, zahvaljujem.
Iztrgani citat Sigmunda Freuda o tem kaj ljudje občasno mislijo in otroška pornografija ter zagovarjanje pedofilije imata lahko nekaj skupnega samo v zelo čudno urejenih možganih.
Mimogrede, opažam, na podlagi izostalih tipkarskih zalomov, da je pisar doumel uporabo urejevalnika besedil in mu za ta intelektualni vzpon čestitam :-)).

MILLER TEST
8.The Miller test was developed in the 1973 case Miller v. California.[2] It has three parts:
Whether "the average person, applying contemporary community standards", would find that the work, taken as a whole, appeals to the prurient interest,
Whether the work depicts/describes, in a patently offensive way, sexual conduct specifically defined by applicable state law,
Whether the work, taken as a whole, lacks serious literary, artistic, political or scientific value.[3]
The work is considered obscene only if all three conditions are satisfied.


Optional Protocol on the Sale of Children, Child Prostitution and Child Pornography

Child pornography is any representation, by whatever means, of a child engaged in real or simulated explicit sexual activities or any representation of the sexual parts of a child for primarily sexual purposes.
The Convention generally defines a child as any human being under the age of 18, unless an earlier age of majority is recognized by a country's law.

Navedeno

mal vitan
Pakajpotem, pozna se, da sem se šele po nekaj dneh vrnil k portalu, saj sem z zamudo našel še eno vašo zlobno trditev. Moji junaki niso stari deset let, med njimi prevladujejo dvanajst in trinajstletniki, kar dokazuje, da knjig sploh niste brali in da me obsojate na pamet (kar pa je sploh značilno za inkviticijo). In kaj boste rekli na trditev znanca, psihologa, v zvezi blatenjem mojega dela: "Razumeti moraš njihovo lajanje. Radi bi počeli stvari, ki jih očitajo tebi, pa se jih ne upajo!" Gre torej za nekakšen samoobrambni mehanizem ...

1. Zapisal sem "tam nekje okoli deset let", ne pa deset let; razlika je pismenim jasna
2. Pravilno je inkvizicija, ne pa "inkviticija"
3. Argument, da če je nekdo proti nečemu, potem za prmejduš velja, da si prav to želi ali to je, je zguljen in dokazano napačen do te mere, da ga v resnem dialogu nihče več ne uporablja.
4. O tem, da ima pisar znance, ki podpirajo njegovo otroško pornografijo in javno zagovarjanje pedofilije pa prav nič ne dvomim....

Navedeno

pilgrim

Navedeno

urednik založbe Škuc Lambda

Po moje že iz besede izhaja, da pornografija zajema grafične prikaze, torej risbe, slike, fotografije, posnetke.

Kako se že reče vedi, ki se ukvarja s proučevanjem pisave? He he, grafologija, kenede.

Pakajpotem, čestitam, resnično ste zadeli bistvo problema! Le nekaj me še skrbi: ste preverili dovolj natančno, če so vejice povsod tam, kjer morajo biti?

Navedeno

Pythia
Pakajpotem, čestitam, resnično ste zadeli bistvo problema! Le nekaj me še skrbi: ste preverili dovolj natančno, če so vejice povsod tam, kjer morajo biti?

Ne, ker me vejice ne motijo, zaradi napak neberljiva sporočila pa; saj ne da napak tudi sam ne zakrivim, toda bilo jih je v pisarjevih doneskih enostavno toliko, da me je zmotilo. Veseli me, da se z menoj strinjate. Le tako naprej.

Ker se Vitan Mal stalno skriva pred jasno zastavljenimi vprašanji in skuša razprave vedno spreobrniti tako, da na vprašanja ne odgovori, sem si vzel čas in analiziral samo najbolj eklatantne, čudaške, da, celo odurne in odvratne trditve, ki jih je zakrivili samo na tej strani; tako se ne bo mogel igrati obččajne skrivalnice, saj so izjave njegove, trditve (večinoma) jasne in zaključki potemtakem enostavni.
Pisarjeve izjave so v poševni pisavi.
….....................................................................................................................................................................
1.
Drugič pa laj več o spolni zlorabi in pedofilih, saj javnost dobesedno beži od te tabu teme in se zadovoljuje s popolnim nepoznavanjem omenjene problematike. Še to: Naloga pisateljev je, da odkriva rak rane družbe v kateri živi, pa čeprav s tem tvega obosjanje če ne že kar izobčenje. Jaz imam čisto vest!
Torej, po Vitanu Malu slovenska družba beži od teme o spolni zlorabi in pedofiliji? Ne glede na to, da se število diskusij, znanstvenih razprav ipd. kot tudi kazenskih prijav s tega področja veča iz leta v leto; ozrimo se samo na prostovoljna in humanitarna združenja, ki nudijo tovrstno pomoč, katerih število v zadnjih dvajsetih letih skokovito naraslo. In, za Vitana Mala, ki ima čisto vest (kar stalno poudarja), je nepoznavanje resnične, mile in ljubeče pedofilije rak rana Slovenije? Halo, logika?

2.
V romanu Napačna odločitev sem opisal dva pederasta. Nenasilni profesor Jakob spravi Tadeja v posteljo. To ni težko, saj fant ve kaj ga skrbi, le vseh tehnik praskanja še ne obvlada. Profesor ga navduši za oralno spolnost. Njuna ljubezen temelji na zaupanju in prijateljstvu. Profesor se zaveda, da ne more pričakovati od Tadeja, da bi se ta zaljubil vanj, dobro pa ve, da fant uživa v spoznanju, kako ga profesor ljubi, da ne rečem - obožuje. Čuti se celo za večvrednega od vrstnikov, ki takšne ljubezni ne poznajo. Zadevo zaplete Mortimer, pederast, ki se požvižga na blagor Tadeja in ga grobo posili. ...Prav zavoljo tega sem želel v knjigi poudariti, da nenasilno ljubljenje (masturbiranje, oralna spolnost) med profesorjem in Tadejem za slednjega ni škodljiva, saj si zaupata, se spoštujeta in profesor fanta dobesedno obožuje,
Lucidna pisarjeva analiza nam je razodela, da je profesor spravil fantka v posteljo, za kar je na nek način kriv tudi fantek, ki: ve kaj ga skrbi, le vseh tehnik praskanja še ne obvlada. Profesor zaradi tega ni pedofil, je le „navdušitelj“, ker je fantka navdušil za oralno spolnost??? In temu ponovno sledi kazanje s prstom na „krivdo“ žrtve pedofilije in s tem na upravičevanje profesorjeve „oralne pedagogike“: fant uživa v spoznanju, kako ga profesor ljubi, da ne rečem - obožuje. Čuti se celo za večvrednega od vrstnikov, ki takšne ljubezni ne poznajo. Skratka žrtve pedofilije dobijo takorekoč dodano vrednost, so večvredne. Mimogrede moram navesti, da po 183 KZS se pedofilija med učiteljem in mladoletno osebo kaznuje kot kvalificirano, posebej zavrženo dejanje: (3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Ta odstavek bi zaključil le še z vprašanjem, kaj pomeni „blagor otroka, ki se konča z grobim (najbrž za razliko od „nežnim“) posilstvom – da je otrok v pedofilskem odnosu tako rekoč blažen?

3.
Pisar je v svojih besedilih na dolgo in široko razplastil nekakšno lestvico pedofilov; pederasti, pedofili in efebofili in kaj jaz vem še kaj – kot da gre neko dovoljeno kategorizirano dejavnost – na nek način za tradicionalni ceh z vajenci, pomočniki in mojstri, morda celo z državnim pedofilskim izpitom vred? Na takšno kvaziznanost lahko odgovorim le z enako resnostjo – ko bodo kateregakoli iz te pedofilske lestvice obsodili na zapor, bodo, vsaj v Sloveniji, vsi postali Dobo-fili oziroma Dobo-fobi :-))

4.
najbolj pomembno to, da ljubezen s profesorjem Tadeju ne zapusti niti najmanjših kvarnih posledic v njegovem odraščanju in kasnejši odraslosti Zanesljivo se ne zapije niti zadrogira … OK, po trditvah pisarja, pedofilije pravzaprav ni, to je le „ljubezen“, oralno občevanje z otrokom je pa „navdih“, in ne povzroča nobenih posledic, celo več, deluje kot serum, protistrup alkoholu in drogam. Skratka psihološko in fiziološko ter celo sociološko je pedofilija condictio sine qua non za vsakega „mladiča“., če hoče biti srečen in zdrav.

5.
Medtem ko NENASILNA ljubezen med odraslim in mladostnikom slednjemu ne povzroča stresa, pa je vprašanje, kako je z analno ljubeznijo. Skoraj prepričan sem, da tako nenasilna kot nasilna (posilstvo) prinaša podoben rezultat. Prostata pri moškem ponuja enako intenzivne občutke kot točka G pri ženskah.
Pisar, ki je postal, kot kaže, tudi seksolog, najprej ponovi svoj znanstveni donesek, „da pedofilija ne povzroča stresa“. Nato pa preide na vprašanje analnih odnosov nasploh in zabriljira z „znanstveno“ ugotovitvijo, da je prostata isto kot G točka pri ženskah. Glede na njegova predhodna besedičenja o tem, da le on in samo on razkriva rak rano nerazumljene pedofilije, pričakujem od njega še spev o raku na prostati, ki je enak raku na G točki. Pobje so še bolj občutljivi za dražljaje, zato je razumljivo, da si je Tadej po ozdravljenju posledic posilstva znova zaželel analnega ljubljenja.... Žrtev se nikoli ne zaljubi v posiljevalca. Lahko bi rekel, da se je Tadej zaljubil v njegovo spolovilo. Pazi ti tega Tadeja, barabinski fant je občutljiv za dražljaje in zato soodgovoren za posilstvo in prva reakcija po tem ko je bil posiljen je zato bila, da je hotel nov analni odnos, ker je – zaljubljen v spolovilo!!! Kva? Kajti „znano“ je, da so žrtve posilstev „krive“ za posilstvo, in da takoj, ko zlezejo iz bolniške postelje, hočejo (verjetno zaradi posilstva) neizprosno hitro nov spolni odnos. Da je torej posilstvo nekakšen pogoj za zdravo spolno slo. Ne znam določiti, s čim vsem je pisar tu v nasprotju; vsekakor je njegovo argumentiranje enostavno odvratno, prevladujoča tema pa spet nekakšna „sokrivda“ fantkov za pedofilski odnos, tokrat z dodatnim biserom o prevladujoči nuji žrtve posilstva po takojšnjem nadaljnjem seksu. Brrrrrr.....

6.
„Tudi pobje, ki si s prostitucijo povečujejo žepnino, ne odnašajo s "seans" nikakršnih usodnih posledic (razen da so potrošniško okuženi),“
Lahko samo rahlo utrujeno ponovim, da mladoletniki, ki se ukvarjajo s prostitucijo pač odnašajo zelo usodne posledice (razen po mnenj dr.hon.causa pedofilije Vitana Mala). Kot tudi da pogosto končajo okuženi z vse čim drugim, kot pa s potrošništvom.

7.
Torej jih je več kot 84 od sto (pedofilov) takšnih, ki otrokom niso niti malo škodljivi. Še več: mnogi so otrokom koristni, saj vodijo razne izvenšolske dejavnosti. Torej, pedofili so za otroke koristni, ker vodijo „izvenšolske“ dejavnosti. Hja, so dejanja, ki jih pač ne morejo počenjati v okviru šole temveč le izven nje... (črn humor).

8.
Edini namen mojega knjižnega pisanja je, da se tej polovični sliki najbolj črnih zlorab doda še druga polovica nebolečih druženj (Tadej: profesor), No pa smo tam, EDINI namen pisarja je, da se podobi zlorab pedofilije doda druga polovica (kako druga, če je prva polovica drugačna, ni neboleča) „nebolečih druženj“ - beri pedofilskih odnosov – kamor najbrž spada tudi „navdih“ profesorjevega oralnega občevanja s fantki. Oh, ja..... namenskost pisoarjenja Vitana Mala je torej dokazano, po njegovih lastnih besedah, EDINO IN SAMO opravičevanje pedofilije – in samo to in nič drugega. Predlagam, da v knjižnicah dodajo poleg mladinske literature še razdelek za pedofilijo, da ne kdo pisarja pedofilije mešal s pisatelji mladinske literature.

9.
Knjiga je namenjena … tudi pedofilom...vendar z blagohotno, a sila pomembno pripombo, da je analni akt daleč na zadnjem mestu pedofilske letvice spolnega zadovoljevanja.
Pisarjevo blagohotno, silno pomembno razodetje je, žal, v nasprotju s policijskimi raziskavami in njihovimi ugotovitvami kot tudi z rezultati obdukcij žrtev pedofilov...

1o.
„Da, prav je, da razpravljamo! O prijaznem stričku, ki ob odsotnosti staršev ponudi radovednežu pisano paleto spolnih potešitev, da si izbere tisto najljubšo, in jo potem izvajata v nepopisno zadovoljstvo obeh.“
Ha, torej nimamo opravka s pedofilijo, temveč z nekakšno ponudbo in povpraševanjem, pri katerem „prijazni strički“ ne občujejo s svojimi mladoletnimi sorodniki, temveč se tako rekoč žrtvujejo v dobro otroka v nepopisno zadovoljstvo vesolja. Skratka, „Nečak, greva seksat v posteljo“ je pravzaprav nadgradnja najlepšega kar se lahko fantku v njegovem otroštvu pripeti. In to naj bo resna razprava? Lahko še jaz nekaj takšnega? „Dotik doktorja, ki je v Auschwitzu določal, kdo gre takoj v plinsko celico in kdo bo ostal še nekaj časa živ kot suženj, je ponudil drgetajočim taboriščnikom pisano paleto užitkov, ki so jo izvajali v nepopisno zadovoljstvo.“ Mmmmm.....

11.
In bilo je jasno ugotovljeno, da ima ne tako malo predpubertetnikov in pubertetnikov spolne izkušnje (trajale so do njihovega 14. ali 15 leta starosti) s starejšimi osebami da pa te niso bile nasilne in na njih niso pustile niti najmanjših travm ne v odobju odraščanja ali kdaj kasneje.... Banalno rečeno, če pobje ne šlatajo punc, oziroma punce šlatajo njih, se šlatajo med seboj, če pa se pojavi še kakšen prijazen striček, veselje in zagnanost še narasteta, ko se med njimi vzpostavi stik prijateljstva in zaupanja....Potem lahko razumete tudi njihovo hvaležnost in zadovoljstvo če slučajno naletijo na poduk prijaznih stričkov da ne bom rekel ravno dedkov.
Ojoj... že spet...pedofilija je po našem pisarju zdravilna kurativa v mladosti, za katero so krivi fantki, ker se radi „šlatajo“; in prijazni strički so edini protistrup za to.... (upam da pisar nima veliko mladoletnih nečakov).
Pedofile torej ne bi smeli preganjati, temveč bi jih morali nagrajevati in zaposlovati v zavodih, ki se ukvarjajo z mladino. Hmm....

12.
Kar pa se nagrad tiče, ..., mi jih ta družba ni podelila niti za Srečo na vrvici niti za Ta grajskega, Žigano ... torej je ne prilčakujem niti za moj doprinos k raziskovanju spolnosti mladih
Neverjetno, dr. honoris causa pedofilije ni dobil, in kot kaže ne bo dobil nagrade za njegove vrhunske doneske k raziskovanju spolnosti mladih. Sramota! In to danes! Zakaj smo se pa borili! Zakaj smo vstopili v EU! Mimogrede, knjižne nagrade dobijo pisatelji, ne pa pisarji, zato je užaljenost Malovega Vitana neutemeljena... Ostal bo pač pedofilski Koseski slovenske literarne zgodovine.

13.
Pa še nekaj: ljudje se navdušujemo nad mladički psov, mačk, nad piščančki, kužki, bambiji, navdušenja nad našimi mladiči pa ne smemo pokazati. Takoj si pokvarjenec, izmeček, pedofil! Kakšna dvojna merila!
Tako je, tudi ljudje imamo samo mlade, nimamo otrok. Mati skoti ali povrže, fantek ali punčka sta le mladiča, kot so npr. psički, in kot takšne ju lahko jemljemo v naročje, božamo kjerkoli, skratka počnemo kar hočemo z njimi. Eureka, če nam ne bi Vitan mal' odprl oči, tega ne bi nikoli izvedeli. Edino mi ni jasno ali je to neverjetno učeno razkritje znanstveni preboj na področju seksologije ali biologije ali zoofilije???

14.
ko zrelost pride za telesnostjo, glava vedno prevlada telo - morala, ki lahko uniči tako življenje kot duševnost
Torej, ko si zrel in živiš med drugim svojo spolno življenje zavestno in odgovorno, je to morala, ki ti bo uničila življenje in duševnost. Po stališču pisarja (ki še ni dobil nobene nagrade, grrrr), je torej edino pravilno nekaj nasprotnega, torej nemorala, pri kateri telo prevladuje nad glavo, neodgovornost nad odgovornostjo, id in ego nad superegom itd. Kjer je živalskost cilj, človeškost pa zmota... Bo že držalo, saj pisar trdi „Ni mi nerodno če me imate za zagovornika pedofilov, pederastov in efebofilov! Še celo ponosen sem.“ Upam da za to obstaja posebna bralna značka. In glede na obtožbe iz leta 2000 je še zelo zanimiv zapis Mal Vitana, „Ne verjamejo, da njihov miljenec drka že od šestega leta ali pa še od prej. Ali da mu pri dvanajstih letih sila godi, ko neznanec pohvali njegovega metuljčka tam spodaj. Pusti se celo fotografirati in ob silni hvali sam od sebe metuljčka poveča v metulja.“
Hmm.... kaj je že bilo takrat... nekaj o fotografijah ali ne? Freudovski spodrsljaj?

15.
Po prvi verziji bi moral Tadej umreti že med strastnim ljubljenjem s tovornjakarjem - ta bi ga v resnici zadavil med sado-mazohistično seanso na pobov predlog (seveda ta ni mislil, da bo moral umreti), da bi čutil pobov veličastni orgazem med odhajanjem iz solzne doline. Zakopal bi ga kar ob cesti. Potem pa sem si rekel, čemu bi kaznoval fanta s smrtjo samo zato, ker je postal odvisnik od odraslega falusa.
Halo? Spet fantkova krivda, da „prisili“ tovornjakarja da ga posili in ubije, da bi čuti „veličastni orgazem med odhajanjem iz solzne doline“??? Le kdo, razen pisarja Mala, lahko zapiše takšen opravičevalni kretenizem v najbolj sluzastem kičastem slogu (odhod iz solzne doline, odvisnik od odraslega falusa – huh?).


Za zaključek
„In kaj naj jaz potem počnem v nebesih, za božjo voljo?! Raje grem k peklenščkom. Stare bom nagnal h kotlu, jaz pa se bom v miru zabaval s prepotenimi hudički, le noge jim bom prej pobril.“
Edina pisarjeva izjava, ki jo v celoti podpiram.

PAKAJPOTEM, res ste si vzeli veliko časa za takšno 'analizo' mojega pisanja. Kapo dol, vam sporoča pisar.
1. Da večina ljudi beži od problema pedofilije je dejstvo. Dovolj, če pogledam vaše pisanje. O dr. Kinseyu ne veste nič, pa so njegove teze bistvene za razumevanje spolnosti tako pri moških ženskah kakor tudi otrocih.
2. Vse kar sem zapisal še enkrat podpišem. Le tistih vaših navdušiteljev ne in kazanja s prstom na žrtev, ker je to vaše maslo.
3. Vidite, da še ne obvladate vsega. Pedofili se navdušujejo nad otroci do desetega leta starosti, pederasti nad mladimi do petnajstega leta, efebofili pa od petnajstega naprej. Čeprav veljajo glede efebofilov tudi drugačne starostne omejitve, a pustimo to. (Tako, da me boste lahko zmerjali s pederastom in ne pedofilom, čeprav mi pedofil zveni lepše.
4. Strinjam se s Kinseyevim spoznanjem in ne vašim.
5. Spet prikrajate po svoje. Vse sem točno opisal. Analna spolnost z mladoletnikom lahko vpliva na njegovo kasnejšo spolno usmerjenost. To je tako kot je dve in dve štiri. Žal mi je, če se s tem ne morete sprijazniti.
6. Tu vam dam prav. Bolezni so dejanska nevarnost. Vendar pa sem jaz imel v mislih psihične težave, stres in tako naprej, do česar pa ne prihaja, to se začuda strinjate tudi vi. (Pa sva našla točko mirnega razhoda.)
7. Nasmehnem se z vami. Podatki so točni - tokrat s strani francoskih kriminalistov. Zakaj francoskih? Ker ne vem, če je kdo pri nas že izdelal to statistiko. Tako celo vem, da je življenjsko nevarnih za otroke 2% zlorabiteljev od 15,8, se pravi da je takšnega monstruma treba iskati med tisoč, ker ga med stotimi ni.
8. Spet potvarjanje resnice. Tokrat ni vredno mojega pojasnila.
9. Ste v zmoti. Analni akt je na zadnjem mestu lestvice - uradni podatki policije in ne čvek za šankom.
10. Ni vredno mojega komentarja.
11. Tako pač je, vendar nisem nikoli omenil kakšnega nagrajevanja ali zaposlovanja ... So pa moji podatki točni, podprti s Kinseyevo tezo.
12. Pisarju je vseeno če je pozabljen že jutri. To sem že večkrat rekel. Ni potrebno niti to, da bi bil Koseski.
13. Dejstvo je, da se ljudje danes ne upajo več objeti ali poljubiti lastnega otroka na ulici, ne da bi imel pri tem občutek, kako ga imajo mimoidoči za pedofila. (Zelo bi se bal, če bi šli mimo na primer vi!)
14. Stavek ki ste ga navedli sem že jaz pobral od nekoga drugega na spletu. Torej nisem dolžen razlage. Kar pa se tiče ostalega je podtikanje oziroma potvarjanje resnice.
15. Uporabil sem medicinske ugotovitve in sklepam, da te niso napačne. Kretenizme prihranite zase. Če pač stvar odklanjate je to vaša pravica. Ne zaletavajte pa se vame, ker sem preštudiral zadeve preden sem se lotil pisanja. In ne štejte spet slovničnih in pravopisnih napak, ker sem že zaspan in imam polno glavo dopisovanja. Drugače pa je čisto prijetno kramljati z vami, ko ne bi bili tako zazrti v svoj prav. Pisar tudi upa, da se ne bova srečala v peklu. Pokvarili bi mi veselje. Kar v nebesa pojdite,
to si tudi zaslužite.

Pa še malo o Kinsey-u

Glede na to, da pisar otroške pornografije in samozvani prvak zagovarjanja kaznivega dejanja pedofilije stalno ihtavo opleta z nekakšno znanostjo, ki naj bi opravičila pedofilijo kot samoumevno in celo za otroka koristno početje, je nastopil čas da pogledamo še te njegove „argumente“. Pa se hitro izkaže, da se opira samo na dve publikaciji, Kinsey-a in na neko neznano in anonimno kobajagi znanstveno delo, ki ga naj bi sestavili francoski kriminalisti, zadolženi za boj proti pedofiliji (?). Ker neznanih znanstvenih biserov francoskih policistov pač ne morem komentirati, sem pobrskal naokoli samo glede Kinsey-a.

Alfred Kinsey je bil ameriški biolog, insektolog in zoolog; zaslovel pa je kot seksolog, z izdajo dveh študij, Sexual Behavior in the Human Male leta 1948 ter leta 1953 Sexual Behavior in the Human Female. Vitan Mal svojo kvaziznanost pobira predvsem iz zloglasnega 5. poglavja prve knjige, ki ukvarja z spolnostjo otrok med 8 meseci (!) in 15 leti. Šele po letu 2000 je prišlo na dan, da je večina tega poglavja skoraj dobeseden prepis „opazovanj“ pedofila z imenom Rex King, ki je zlorabil najmanj 800 deklic in dečkov in o tem vodil natančen „znanstveni“ dnevnik ki ga je z veljem delil z Kinsey-em. Celo doktor Kinsey-evega inštituta je pred kratkim potrdil, da je Kinsey načrtno zbiral podatke samo od tistih pedofilov, ki so svoje žrtve merili, štopali reakcije na nasilja z uro, podrobno opisovali itd. Ostale podatke je prispevalo nekaj sto obsojenih pedofilov ter anonimno združenje pedofilov. Pravi biser petega poglavja pa je dejstvo, da je v njem tudi donesek pedofila iz Nemčije, ki je zlorabil nekaj sto otrok, pred tem pa je bil SS komandant poljskega geta. Kako so lahko opisi zločinov s strani pedofilov zanesljiv statistični podatek, mi je pa tuje do te mere, da ne bom komentiral.

Kinsey je vedel, da, med drugim, Rex King, nemški pedofil (ki je bil kasneje za to obsojen) in člani združenja pedofilov nadaljujejo svoje grozljivo in kaznivo početje, vendar ne samo da ni nič ukrenil, korespondenco s temi aktivnimi zločinci je mirno nadaljeval. Mimogrede, to priznava tudi njegov inštitut, čeprav Kinsey-evo početje seveda zagovarja.

Peto poglavje je zloglasno tudi zaradi sloga; ta močno spominja na slog našega staroste slovenske otroške pornografije, le da je bolj učen. Objavljam samo izsek, za katerega se je kasneje izkazalo da ga zapisal množični posiljevalec otrok Rex King, Kinsey pa ga je ponovil in objavil kot „znanstveni izsledek“. Skratka studljivi samovščeni opis posilstva otroka s strani pedofila , je postal preko Kinsey-a naenkrat „znanost„ o otroškem orgazmu, kot citiram iz Kinsey-a:
Extreme tension with violent convulsion: Often involving the sudden heaving and jerking of the whole body. Descriptions supplied by several subjects indicate that the legs often become rigid, with muscles knotted and toes pointed, muscles of abdomen contracted and hard, shoulders and neck stiff and often bent forward, breath held or gasping, eyes staring or tightly closed, hands grasping, mouth distorted, sometimes with tongue protruding; whole body or parts of it spasmodically twitching, sometimes synchronously with throbs or violent jerking of the penis. ... A gradual, and sometimes prolonged build-up to orgasm, which involves still more violent convulsions of the whole body; heavy breathing, groaning, sobbing, or more violent cries, sometimes with an abundance of tears (especially among younger children) ..

Da je to poglavje, katerega edini temelj in vir so slabost vzbujajoča natančna poročila otroških posiljevalcev glavna znanstvena podstat pisarja Vitana Mala o upravičenosti pedofilije, me nikakor ne preseneča. Da je pisec tega dela zavestno prikrival posiljevalce otrok tudi ne...

p.s. Posebej pa priporočam dokumentarec Kinsey's pedophiles, ki ga najdete na Youtube.

Pa še tekst, v katerem najožji sodelavci Kinsey-a potrjujejo neverjetno znanstveno prakso zbiranja podatkov o otroški spolnosti. Virov sicer ne morem navesti, vendar če odtipkate Kinsey Chapter 5 v Googlu, jih je več kot dovolj.

For information about the alleged criminal activity engaged in by Alfred Kinsey and some of the people who worked with him – beyond the information available in the books cited – it is easiest just to quote them.
Paul Gebhard was one of Kinsey’s senior research assistants and, after the latter’s death, he worked as the director of the Kinsey Institute in Bloomington, Ind., from 1956 to 1982. The Institute is on the campus of Indiana University. Gebhard is still alive. He has confirmed that the Kinsey Institute obtained some of its pedophilia data from Dr. Fritz von Balluseck, a German and former Nazi Party official who was tried in 1957 in Germany for the murder of a child.
As recorded in the British documentary “Kinsey’s Paedophiles” and Reisman’s Crimes & Consequences, Gebhard said: Kinsey “wrote him [Balluseck] questions in the letter and they carried on quite a correspondence …. Police [seeking a child murderer] went through his possessions … found his correspondence with Kinsey …. They got Interpol …. The FBI put pressure on Kinsey to reveal the guy’s sexual diary. Kinsey said, absolutely not. [T]he poor paedophile … had his reputation destroyed … finally quit corresponding with us.”
The judge presiding over the Balluseck case, Heinrich Berger, as reported in the May 16, 1957 Morgenpost, said: “Instead of answering his sordid letters, the strange American scholar [Kinsey] should rather have made sure that Mister von Balluseck was put behind bars.”
During the trial, Berger said to Balluseck: “I had the impression that you got the children in order to impress Kinsey and to deliver him material.” To which Balluseck said, “Kinsey himself asked me for that.”
The May 22, 1957, Frankfurter Allgemeine Zeitung reported: “Dr. Balluseck  … [recorded measurements] of his crimes committed against children between 9 and 14 years old. … in four thick diaries … while in correspondence with the American sexual researcher Kinsey … about his research results which, as he said himself, took place over three decades.”
When asked how the Kinsey Institute found pedophiles to interview, Gebhard said: “That was rather easy. We got them in prisons, a lot of them. We’d go after them … Then there was a paedophilic organization in this country … not incarcerated … they cooperated. …You had one in Britain … a British paedophile organization.” 
So, pedophiles not in prison reportedly “cooperated,” according to Gebhard, with the Kinsey Institute in providing it with information.
Also, as Resiman reports, Gebhard explained in another interview that the Institute got a lot of its reportedly illegal data about pedophilia and “speed of reaching orgasm” from one man who had some scientific training. “The other cases were done by parents, at our suggestion, and, let’s see, then there were some that were done by nursery school personnel,” said Gebhard.
“Yes,” it was at our suggestion, said Gebhard. “[W]e would ask them to watch, and take notes, and if possible, time it and report back to us.”
When asked whether it was normal for pedophiles to go around with stop watches timing the orgasm of their child-victims, Gebhard said: “Ah, they do if we tell them we’re interested in it.”
When asked about the Kinsey Institute’s correspondence with the Nazi pedophile Balluseck, Gebhard said: “We [were] amoral at best and criminal at worst. … An example of our criminality is our refusal to cooperate with authorities in apprehending a pedophile we had interviewed who was being sought for a [child] sex murder.”
But there were nine men cited by Kinsey himself as having provided pedophilia information and Gebhard also mentioned the “parents” and “nursery school personnel” who gave “data” to the Kinsey Institute. Who are they and how many children did they potentially sexually abuse?
Gebhard also referenced one man with scientific training. All the materials indicate that this man was not Balluseck but the U.S. federal government land surveyor Rex King, who had engaged in hundreds of sexual acts with men, women, children and animals, according to former Kinsey Institute personnel – and who was one of Kinsey’s prized sources.
Gebhard, as reported by Reisman, said that King “had sex with men, women, children and animals. … Nursery school people … parents … couldn’t give us the extraordinary detail that [King] did. It was illegal and we knew it was illegal and that’s why a lot of people are furious … they say we should have turned him in instantly. … If we had turned him in, it would have been the end of our research project.”
Biographer James H. Jones writes in Alfred C. Kinsey: A Life:
“Kinsey relied upon [King] for the chapter on childhood sexuality in the male volume. … I don’t have any doubt in my own mind that man [King] wreaked havoc in a lot of lives. Many of his victims were infants and Kinsey in that chapter gives pretty graphic descriptions of their response to what he calls sexual stimulation. If you read those words, what he’s talking about is kids who are screaming. Kids who are protesting in every way they can the fact that their bodies or their persons are being violated.”
Jones further reports that Kinsey offered to pay King’s salary “if he would take a leave from government and pull together his materials.”  Kinsey wrote to King in March 1945: “Certainly you have very much more material than we have in our records.”  Kinsey went on to ask for specific information about orgasm in preadolescent boys.
“This is one of the most valuable things we have ever gotten and I want to thank you most abundantly for the time you put into it and for your willingness to cooperate,” Kinsey wrote to King. “Anyone who is scientifically trained must comprehend how valuable the data are.”
In another letter, Kinsey wrote to King: “I congratulate you on the research spirit which has led you to collect data these many years. … There are difficulties enough in this undertaking to make it highly desirable for all of us who are at work to keep in touch. I hope we keep in touch with you.”
The pedophile Rex King sent Kinsey the materials requested, according to Jones, and there were many other reports sent over the years.  Kinsey wrote to King: “Mrs. Kinsey and I should be glad to entertain you in our home …. Everything that you accumulated must find its way into scientific channels.”
One of Kinsey’s junior staffers, Vincent Nowlis, who was appalled by the child-orgasm data said, according to Jones, that “Kinsey looked upon Mr. X [King] as a ‘hero’ because ‘the guy had the courage and the ingenuity and the sexual energy and the curiosity to have this fantastic multi-year odyssey … and never get caught.’”
Who were King’s victims, Balluseck’s victims, or those of the other pedophiles (among nine) cited by Kinsey? It is reported that the diaries and files and correspondence concerning King and Balluseck apparently are at the Kinsey Institute.
Is there other correspondence by possible practicing criminals on file at the Kinsey Institute and were there other possible cover-ups there, and when?
As reported by Reisman and the documentary “Kinsey’s Paedophiles,” one of Rex King’s victims was “Willey Price,” who, if alive, is in his late 70s now. In 1992, former Kinsey Institute Director Paul Gebhard disclosed, “Most of the cases we don’t have the names of the children, but there are a small number of cases where we do have some names.”
Kinsey’s own book reveals that at least 317 preadolescent boys – ages 2 months to 15 years – were studied for orgasms. Further, Kinsey’s co-author and one of his top assistants, Wardell Pomeroy has confirmed that 1,888 boys – ages 5 months to 15 years – were observed being stimulated-to-orgasms  while “timed with a stop watch,” reported Reisman.
The Kinsey Institute reportedly has the names of pedophilia victims, according to Gebhard, but it apparently will not disclose those names or turn the information over to authorities.
One of Kinsey’s photographers (and reported sex partners) was Clarence Tripp. He disclosed, as reported by Reisman, the importance of talking face-to-face with pedophiles. “There is nothing like going to first sources and photographing, you see,” he said. “I photographed everything in the human animal when we could arrange it. … If the FBI were to come, demand to see our histories, I would destroy them first.”
Tripp disclosed his own sex-experiences with dogs and then revealed, “I got a hold of a German boy prostitute … who I photographed with one of the younger ones. … This is the picture. This would probably be the epitome of child corruption in [Judith] Reisman’s mind. Kinsey had a huge store of films done by myself, Bill Dallenbeck and other people. … Kinsey … would say, ‘Show me,’ or ‘Do you mind if I watch?’ Or, ‘Let me come over.’ … Whenever possible, Kinsey did validate it.”
When asked whether that meant it was possible that Kinsey personally validated some of the pedophilia by Rex King, Tripp said: “Almost always … there is no mention of his observing people. But he did. He wanted to see everything. This is a hands-on scientist … he had to see it to really believe it. … He often had to have these things photographed because he simply didn’t have time. … Kinsey was in the market for everything.”
Another Kinsey biographer is Jonathan Gathorne-Hardy, author of Sex the Measure of All Things: A Life of Alfred C. Kinsey.   Gathorne-Hardy is also interviewed in the documentary “Kinsey’s Paedophiles.”
Gathorne-Hardy states that former Kinsey Institute Director John Bancroft, who is now a senior research fellow at the Institute, allowed him to read and take notes of Kinsey’s reports on pedophilia. As Gathorne-Hardy reports: “[Kinsey] was deeply affected by five paedophilic headmasters who … had … loving relationships with young adolescent boys of 12 or 13. … The reason the Kinsey Institute is so careful … is that … they have … evidence of sexual behaviors that even now are illegal. They are nervous that sons or grandsons will sue them if they let this information out. So they had to be very, very careful that names are not revealed in that way.”
Gathorne-Hardy also reported that Rex King had, as Kinsey’s co-author Wardell Pomeroy disclosed, raped at least 800 people, many of them infants and children.
“Eight or nine typewritten volumes [were] typed up by Kinsey’s wife … prior to 1945, which was, you know, before Kinsey admitted [he had employed King],” said Gathorne-Hardy. “[King] went on having sex with everybody until the end … long after Kinsey got the journals.”
In other words, here is further evidence that the sado-masochistic homosexual Alfred Kinsey, his wife, and possibly some then-staffers at the Institute apparently corresponded with practicing pedophiles beyond what is generally known in the public record about his so-called research.
“Indiana University records confirm that Kinsey did not report Mr. X [Rex King] to authorities,” said Reisman. She also believes that the Institute covered-up sex crimes perpetrated against children.

„Pakajpotem“ bi lahko mirne duše izpustil seciranje „znanstvenega „ pristopa k pedofiliji, kot ga načrtno razširja Vitan Mal. Ni vredno besed, saj so dosedanji navedki Vitana Mala milo rečeno iz trte izviti, njegovi dosedanji „dokazi“ in navedbe pa zgolj pričajo o osebnosti pedofila, ki se ne zaveda, da je otrok le otrok in ne predmet njegovih spolnih fantazij. Zaslepljenost Vitana Mala z lastno spolno determiniranostjo ga je pripeljala tako daleč, da zavestno moralno in še kako drugače vzvišeno opravičuje dejanja, ki jih je družba definirala kot tako močno sprevržena, da jih je uvrstila v kazenski zakonik.

Vitan Mal se hvali, da podira tabuje. Saj jih res, vendarle kakšne? Tabujev o spolnosti vsekakor ne. Podira nam tabuje o pravni državi. Medtem ko je slikanje golih mladoletnih oseb in razpečevanje takšnega gradiva kaznivo, je „pisatelju“ (torej pedofilu, ki je dovolj pismen) v imenu umetniške svobode dovoljeno te iste ali še bolj nazorne prizore slikati z besedami. Tako slike, ki jih pedofili izmenjujejo po internetu, kot pisanje Vitana Mala služi namreč spolnemu vzburjanju (to prizna Vitan Mal osebno v svojih odgovorih na tem forumu) – oboje je zgolj pornografsko gradivo.

Malova zaljubljenost v mlade dečke, ki se je niti ne sramuje, dobiva v njegovih besedah zelo nedolžne razsežnosti, kaj nedolžne: nevedni in zabiti Slovenci po njegovem niti ne vedo, da je „znanstveno“ dokazano, da pedofilska izkušnja še nemočnemu in osebnostno neizoblikovanemu otroku prej koristi, kot škodi (sic!). Res je: večina slovencev namreč ob opisovanju fantazijske spolne prakse „pisatelja“ v svoji notranjosti doživlja gnus in odpor, kar pa je za „pisatelja“ in aktiviste pri Legebitri že čisto dovolj, da jih takorekoč označijo z zabitimi rovtarji.

Družbeni konsenz je na strani vseh spolnih praks, še tistih najbolj nenavadnih, vse dokler gre za odrasle osebe in prostovoljno dejanje. Vitan Mal pa nas prepričuje, da je to mejo potrebno raztegniti preko meja dovoljenega, saj se dobro zaveda, da otrok ni dovolj izoblikovano bitje, da bi lahko dal konsenz k spolnemu aktu.

Vitan Mal pozablja, zakaj je mogoče pridobiti vozniško dovoljenje, volilno pravico ali spremeniti ime šele pri določeni starosti, šele takrat, ko je oseba dovolj zrela za določena dejanja (ok, meja biološke starosti je umetna, vendar zakon žal ne more biti personificiran glede na realen osebnosti razvoj posameznika).

Za Vitana Mala so otroci ljubki predmeti, ki se jih da imeti rad na njegov način - ostali, ki takšnih deklaracij „ljubezni“ do otrok ne toleriramo, pa po njegovem te vzvišene in neškodljive oblike ljubezni ne moremo razumeti (seveda ne, saj nismo pedofili).

Posebno pozornost pa si zazluži cenzura tega foruma. Če smo do sedaj komentatorji vajeni, da je nemogoče javno kaj povedati o določeni politični opciji, je v tem forumu prvič, da anonimni moderator duši javno debato v korist pedofilom (zgornje škrbine med prispevki pričajo o tem).

Očitno moderator – kot tudi ne Vitan Mal - ne razume, kje so meje zakonitosti in da tukaj sploh ne gre za nekakšno „pionirsko“ dejanje podiranja tabujev v spolnosti. Za kvazi znanstveno umetniškim pristopom se skriva navadna pedofilska pornografija, v ničemer različna od pornografskega materiala, ki je sicer predmet kazenskih pregonov, ter v angelske ritke preoblečena spolna sla pohotnega starca, ki naj bi v očeh „naprednih intelektualcev“ pomenila umetnost.

V celoti se strinjam s Primožem Trubarjem. Kar se tiče mojih prispevkov, lahko rečem predvsem to, da sem želel razčistiti in jasno določiti kaj Vitan Mal zastopa in čemu je namenjen ves njegov "opus" (pedofiliji) in kaj potemtakem je (otroški pornograf); kot tudi to da je njegova "znanstvena" podlaga zvarek citatov iz dokazano neznanstvenega in pedofilom naklonjenega 5. poglavja Kinsey-a. Sem pač mnenja, da, če na neko trditev, pa če je še tako ostudna, nihče ne odgovori, potem za nekatere bralce lahko velja da tako pač mora biti. Menim, da sem se pisanja Vitana Mala lotil pač na en način, z ene strani, Primož Trubar pa na drug način, in da sva oba dokazala, da tu ne gre za nobeno umetnost temveč le za obscene fantazije ostarelega sprevrženca in zagovornika kaznivih dejanj.

Tako, in jaz bom šel zdaj k spovedi, da se spokorim grehov, ker poznata pakajpotem in Primož Trubar eno in edino resnico o meni, o mojem delu in o sprevrženostih tega sveta. Dvigujem roke nad njima (in njima podobnimi), saj sem se že naveličal ponavljati besede, ki jih tako kot mnogi drugi, obračata po svoji meri in okusu.

Vzel sem si še pet minut časa, da ne bom dajal vtisa, kot da poražen bežim s polja bitke.V dveh stavkih bom ponovil, kaj sem želel povedati s knjigo Napačna odločitev: Samo to, da je danes v svetu in pri nas še lepo število neodkritih spolnih dejanj z mladimi, ki veljajo za kazensko preganljiva. Neodkrita pa so, ker mladostniki molčijo o njih. Molčijo iz različnih razlogov: strahu, sramu ali pa zgolj zato, ker so z nenasilnem zlorabiteljem v prijateljskem odnosu (Tadej, profesor). To je življenje in če bi od tega odstopil samo zato, da bi bil vsem všečen pisatelj, bi bilo isto, kot da bi pljunil samemu sebi v obraz.
In kaj ste vi zaradi izpovedane resnice pisali o meni? K sreči imam debelo kožo in mi gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Že lep čas.

Navedeno

Mal vitan
Vzel sem si še pet minut časa, da ne bom dajal vtisa, kot da poražen bežim s polja bitke.
Hmm, kaj za vraga pomeni ta dikcija? Da ne bi dajal vtisa da beži, si je pisar vzel pet minut časa? A? A če bi si vzel na primer kako uro časa bi pa že dajal vtis, da nasprotniki bežijo? Izjemen logik...

V dveh stavkih bom ponovil, kaj sem želel povedati s knjigo Napačna odločitev:
Temu stavku, s katerim starosta otroške pornografije prisega, da bo zapisal samo še dva stavka, sledi sedem (7) stavkov. Kot kaže imamo opravka s krivoprisežnikom ali pa z neozdravljivo nedoslednostjo.

Samo to, da je danes v svetu in pri nas še lepo število neodkritih spolnih dejanj z mladimi, ki veljajo za kazensko preganljiva.
Neverjetno odkritje. Mimogrede dikcija "v svetu in pri nas" pomeni, da "pri nas" ni del "sveta";in ker so pisarjeve trditve z drugega sveta, naj bo. Poleg tega tovrstna dejanja niso "preganljiva", ker bi to pomenilo, da so pre(več) ganljiva (no, za Vitana Mala morda so), temveč so pregonljiva oziroma bolje rečeno preganjana po uradni dolžnosti. In tudi to niso "neodkrita spolna dejanja z mladimi", temveč neodkrita kazniva dejanja spolnega nasilja nad (ne pa z) mladoletniki; tovrstna dikcija je pisarjevo običajno zamegljevanje opredeljevanja dejstev, z namenom zmanjševanja teže delikta pedofilije.

Neodkrita pa so, ker mladostniki molčijo o njih.
Izjemna sinteza - če žrtve o zločinih molčijo, ostanejo zločini neodkriti. Bravo!Mimogrede, pisarjevi "mladoletniki" so vsi stari, po njegovi lastni izjavi, okoli 12, 13 let - mladoletniki pa so dikcija, ki zajema vse izpod 18 let; spet zamegljevanje.

Molčijo iz različnih razlogov: strahu, sramu ali pa zgolj zato, ker so z nenasilnem zlorabiteljem v prijateljskem odnosu (Tadej, profesor).
Tu je pa pisarju znova udarila narava na dan. "zgolj zato" v kontekstu pomeni samo zaradi tega, skratka samo zaradi neke zanemarljive malenkosti (ki je, da je "nenasilna" pedofilija nekaj pozitivnega). "z nenasilnim zlorabiteljem" je pedofilska tautologija, ki pedofila posredno opravičuje zlorabe, ker je "nenasilen; nekaj takšnega, kot če bi dejali, da je"nenasilen morilec" de facto dobrotnik žrtev. "v prijateljskem odnosu (Tadej, profesor)" - ta "prijateljski odnos" sestoji med drugim iz oralnega seksa in v maniri najbolj kičasto slinavega pisanja iz opisovanja raznih sluzavih pedofilskih fantazij. Prijateljski odnos, malo morgen.


To je življenje in če bi od tega odstopil samo zato, da bi bil vsem všečen pisatelj, bi bilo isto, kot da bi pljunil samemu sebi v obraz.
Torej, če bi pisar "odstopil od življenja", bi si pljunil v obraz? Hmm, če nekdo odstopi od življenja običajne umre in zatem zelo težko pljuva sebi v obraz; pa ne da sem proti temu, da pisar začne s tem športom.



In kaj ste vi zaradi izpovedane resnice pisali o meni?
Joj, prejoj! Kaj so drugi "zaradi izpovedane resnice" pisali o pisarju? Kaj za božjo voljo ta zmedeni stavek pomeni? V najboljšem primeru pomeni to, da se Vitan Mal sprašuje, kaj so drugi pisali/povedali o njem "zaradi izpovedane resnice"? Povedali zaradi izpovedbe? Tu pa tudi logika odpove.



K sreči imam debelo kožo in mi gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven.
Če gre nekomu nekaj skozi eno uho noter in skozi drugo ven, je to možno samo pod pogojem, da je med obema ušesoma praznina; sicer bi prišlo do možganske krvavitve. In ker je pisar vsemu skupaj dodal še debelo kožo najbrž trdi, da ima okoli in preko ušes debelo kožno plast; verjetno zato ne sliši niti ene kritike. Čeprav stavek v celoti gledano pomeni, da ima Vitan Mal debelo kožo, ki mu gre skozi ušesa - v kar glede na vsebino njegovega pisarjenja skorajda ne morem dvomiti...


Že lep čas.[/quote]
Ne, že veliko predolgo, Vitan Mal.

Oglašam se kljub zadržkom.
Gospod Mal pravi: "Tako, in jaz bom šel zdaj k spovedi, da se spokorim grehov (...)"
Seveda, takoj ko nekdo sprejme moralno-etično stališče, se ga enači s pobožnjakarjem in se ga pošilja k maši. Zelo moderen (beri: manihejski) način diskreditacije, a ne?

Navedeno

Brižinski
Oglašam se kljub zadržkom.
Gospod Mal pravi: "Tako, in jaz bom šel zdaj k spovedi, da se spokorim grehov (...)"
Seveda, takoj ko nekdo sprejme moralno-etično stališče, se ga enači s pobožnjakarjem in se ga pošilja k maši. Zelo moderen (beri: manihejski) način diskreditacije, a ne?

Otroški pornograf Vitan Mal je tu (nehote) pogojno dosleden. V bistvu argumentira, da če bi sprejel stališča nasprotnikov njegovega zagovarjanja pedofilije, bi moral k spovedi (če bi bil rimokatolik, bi to bilo res). In Brižinski je zelo natančno definiral, da bistvo ni spoved (ki je posledica), temveč zavzetje moralno-etičnega stališča glede pedofilije in otroške pornografije (ki je vzrok, katerega posledica je lahko spoved, maša, javno kesanje, notranja meditacija ipd.). Da ne bom preveč učenjakarski: Vitan Mal tega seveda ne misli resno, ker v nadaljevanju teksta dviga roke nad istimi trditvami, ki ga naj bi "pripeljali k spovedi" in, ker je s pedofilskega stališča naveličan nad "sovražniki" pedofilije. Skratka, gre za nov, zmeden konstrukt pokončnega štrlečnika pedofilije Vitana Mala, s to razliko, da je v svoje blodnje tokrat vpletel še spoved. No ja......mislim, da bo kmalu posegel še dlje...

Eno resno vprašanje, gospod Vitan Mal.
Kaj je s temi "Literarnimi delavnicami izključno za dečke".

Me res zanima, če je kakšen od osnovnošolskih ravnateljev dovolil tak krožek.
Zdi se kot slaba šala ...


???
Lp Sopotnik gleda

Navedeno

sopotnik samo gleda in se čudi
Eno resno vprašanje, gospod Vitan Mal.
Kaj je s temi "Literarnimi delavnicami izključno za dečke".

Me res zanima, če je kakšen od osnovnošolskih ravnateljev dovolil tak krožek.
Zdi se kot slaba šala ...


???
Lp Sopotnik gleda

Imate prav, to je nekaj slabega, vendar žal ni šala.

Dobro jutro,
Verjetno sem ena redkih oseb, ki se svojega- tudi javno izpovedanega mnenja- ne sramujem. Zakaj bi se ga le?!
Poleg tega sem tudi pisoča, pišem za otroke in tudi zato do vsakršnega pisanja čutim veliko odgovornost. Prebrala sem Malovo knjigo in če rečem, da sem bila ob njej prizadeta in zgrožena, je to premalo. Morala bi reči, da so se tako moja zavest kot tudi duša, da o telesu ne govorim, uprli, ko sem prebirala opise, ob katerih je, milo rečeno, toliko medvrstične sporočilnosti, da se resnično čudim, da po knjigi niso segli že sodišče, Varuhi človekovih pravic, policija….
Četudi zgodbo obrnemo na vse možne načine, lahko mirne duše rečem, da je njen edini namen – edino sporočilo, to, da daje pokvarjeni in sprevrženi domišljiji moških, ki so lačni otroškega telesa, prosto pot. To- in popolnoma nič drugega. Ob nekaterih opisih pa si bodo tisti, ki so k tej »lakoti« nagnjeni, lahko »postregli svojim nagonom« že ob branju.
Ob »znanstvenih utemeljitvah« o tem, kaj so v svojih raziskavah zapisali ti ali oni pomembni raziskovalci, pa lahko rečem samo to, da je- če je vse res, o čemer Mal trdi, veliko možnosti, da so imeli tudi oni bolno podzavest, ki so jo potem statistično utemeljevali v svojo korist. Ne slepim se, da si mladi, v času , ko odraščajo, želijo marsičesa. Vendar so te želje usmerjene na sovrstnike, na tiste, s katerimi se družijo. Močno dvomim, da bi si kdo od njih želel imeti tovrstne spolne izkušnje s kakšnimi slinastimi starimi prasci, ki že po videzu kažejo, da so (skozi oči mladega človeka) z eno nogo že v grobu….
Nihče od nas se ne slepi, da so seksali s psi, opicami, hrčki…že od pamtiveka naprej. Bulmastifi so nas – Slovence- »zadeli« letos spomladi, ko smo se grozeče bolestno zavedli, da ga vtikajo v pasjo rit tudi tisti, ki sodijo v sam vrh t. i. elite. Žal pa so tisti, ki to počnejo (in njihovi podporniki in somišljeniki) iz te groteskne afere naredili »prazen nič«, nekaj, kar ni omembe vrednega, celo različna društva za zaščito živali so poniknila v vesolju, tako da je v zraku že začelo prevladovati mišljenje, da seks z živalmi ni »nič takega«, da je to celo »užitek za oba«….In lov na izprijenosti je menda že v polnem razmahu, zaradi mlačnosti javnosti in onih, ki bi morali postaviti jasna stališča!
Zalo podobno se lahko zgodi v Malovem primeru. Če bo družba kot taka tolerantna do bolnikov njegovega kova, do izprijenosti, ki jih želi širiti kot nekaj«kar se dogaja«, potem nam bog pomagaj. Izmečki, ki bi se zadovoljevali z otroki, so TUKAJ, živijo OKOLI NAS, nihče ni tako nor, da tega ne bi vedel.
Legalizacija Malovega pristopa pa jim bo dala krila, nenadoma- čez noč- se bodo v medijih pričele pojavljati trditve, kako »mladi fantje komaj čakajo, da doživijo spolno izkušnjo z nekim starim prdcem, ki se mu drugače ne bi nikoli dvignil«. Kot da je »nežno pedofilstvo« kaj manj umazano od »grobega…!«?!?

Seveda, v izprijenosti družbe, v kateri tonemo tudi po zaslugi posameznikov , se lahko zgodi, da obstajajo posamezniki, ki bi pedofilske orgije radi tudi uradno počeli. Nenazadnje: obstajajo tudi »rojeni morilci«, pa »rojeni barabini«, pa »rojeni bedaki«….je ni družbe, ki bi bila varna pred izmečki, je preprosto – ni.
Nikoli, ampak res NIKOLI, pa ne smemo nekih ekcesov posploševati v stilu, da »če obstaja eden, obstajajo vsi«….
In prva stvar, ki si jo tako knjige kot oseba, ki jo je napisala , zasluži je, da se o tovrstni tematiki spregovori in se je javno izpostavi, se o njej diskutira, razglablja, zgolj in samo z namenom, da se pove, da TO, KAR NAM MAL SKUŠA VSILITI, NI MNOŽIČNO, AMPAK SE JE PORODILO V LE ENEM BOLNEM IN SKVARJENEM UMU.
Drugo: knjigo je potrebno pokazati Varuhu otrokovih pravic. Naj se enkrat za vselej pove, kje so meje dobrega okusa.
Tretje: z mladimi se je potrebno POGOVARJATI IN POGOVARJATI. Ne le doma, tudi v šoli, pri krožkih, kjerkoli. Pripraviti jih je potrebno na to, da bodo v življenju lahko srečali tudi tovrstne izmečke, ki jih bodo izkoristili, se na njih izživljali in jih nazadnje zavrgli….ko bodo prerasli otroštvo, katero dotične še rajca.
Stud, ki sem ga ob branju Malovih odgovorov čutila, je neizmeren. Dvomim, če se bo sploh kdaj polegel. Pa ne zato, ker bi pisal o nekem pojavu, za katerega vemo, da obstaja, pa bi- morda- bilo celo zaželeno, da nas nanj kdo opozori, ne! Gnus je nastal zato, ker je knjiga kot nekakšen priročnik tistim, ki svoje pokvarjene sle ne morejo več kontrolirati.


PS
Za tiste, ki so pedofili, bi že zdavnaj uvedla najhujše kazni. Ker nihče drug ne ubije človeka (otroka)tako nizkotno kot le oni. Ob tem pa ga pustijo še - živeti….





Milena Miklavčič

Nisem Malov odvetnik, vendar mi gre vaše sprevračanje njegovih besed že pošteno na jetra. Pri vsakem ustvarjalcu je najpomembneje to, kar nam zapusti v umetniški oporoki. Tisto bo tudi ostalo. Čez trideset let se ne bo nihče spraševal o umetnikovem življenju, njegovih grehih ali junaških dejanjih. Karl May je bil v zaporu zaradi kraj, Jack London je imel kar nekaj masla na glavi, Mark Twain je ustanovil klub ljubiteljev punčk s kitkami, Lewis Carroll je fotografiral desetletne punčke, na pol gole in v izzivalnih pozah, France Prešeren je napravil mladoletni Ani Jelovšek tri otroke (danes bi gnil na Dobu) ... Čemu ne zahtevate, naj nihče več ne seže po Vinetouju, da se s knjižnih polic umakne Tom Sawyer, da Alice v čudežni deželi ni umetnina in da ne smemo več častiti Franceta Prešerna in uporabljati njegovih rim v himni. Če bi izbirali šolsko čtivo po principu moralno neoporečnih avtorjev, bi v šolah lahko brez skrbi ponudili samo Sveto pismo. Toliko! Ne bom se več oglasil, ker mi je slabo od vašega licemerstva!

Resnicoljub...če je to, kar je zapisano samo v dotičnem odlomku, ki je vsem na ogled, kakorkoli povezano s pojmom "umetniško", naj me vrag pocitra.
Pisanje je desetorazredno.
In če (!!) bi bilo vsaj mičkeno, neznatno...umetniško, potem bi mu pogledala - vsaj mičkeno tudi sama - skozi prste!

Navedeno

Resnicoljub
Nisem Malov odvetnik, vendar mi gre vaše sprevračanje njegovih besed že pošteno na jetra. Pri vsakem ustvarjalcu je najpomembneje to, kar nam zapusti v umetniški oporoki. Tisto bo tudi ostalo. Čez trideset let se ne bo nihče spraševal o umetnikovem življenju, njegovih grehih ali junaških dejanjih. Karl May je bil v zaporu zaradi kraj, Jack London je imel kar nekaj masla na glavi, Mark Twain je ustanovil klub ljubiteljev punčk s kitkami, Lewis Carroll je fotografiral desetletne punčke, na pol gole in v izzivalnih pozah, France Prešeren je napravil mladoletni Ani Jelovšek tri otroke (danes bi gnil na Dobu) ... Čemu ne zahtevate, naj nihče več ne seže po Vinetouju, da se s knjižnih polic umakne Tom Sawyer, da Alice v čudežni deželi ni umetnina in da ne smemo več častiti Franceta Prešerna in uporabljati njegovih rim v himni. Če bi izbirali šolsko čtivo po principu moralno neoporečnih avtorjev, bi v šolah lahko brez skrbi ponudili samo Sveto pismo. Toliko! Ne bom se več oglasil, ker mi je slabo od vašega licemerstva!

Resnicoljub, zagovori vaše vrste postanejo skoraj smešni, če tekst za tekstom v tej temi, kjer se ni izpostavil le kot pisec, preberete avtorjevo argumentiranje. Sprevračanje njegovih besed? Prej osvetlitev, kaj pomenijo.

Navedeno

sopotnik samo gleda in se čudi
Eno resno vprašanje, gospod Vitan Mal.
Kaj je s temi "Literarnimi delavnicami izključno za dečke".

Me res zanima, če je kakšen od osnovnošolskih ravnateljev dovolil tak krožek.
Zdi se kot slaba šala ...


???
Lp Sopotnik gleda

Torej je res. Jaz pa ne morem verjeti!

Prvič mi je postalo slabo ob branju odlomkov iz knige. Ampak sem sprejel kot dejstvo, literatura pač. Umetniška svoboda pač. In ni za otroke, pač, OK, PAČ. Ampak sem moral kozlat.

Drugič mi je postalo slabo ob vsakem avtorjevem zagovarjanju tega dela in njegovem argumentiranju, da je pedofilija in seksanje z otroci za otroke celo super zdravo.
Torej kozlam drugič! In vsakič, ko se na to spomnim.

in tretjič mi gre na bruhanje, ko berem o teh krožkih samo za fantke. Starši, kje ste?
Tečem na stranišče ...

Sem že nazaj.

Oprostite za ta primitivem način, se ga zavedam, ampak ne naaajdem več drugega načina. Oziroma ga niti ne iščem več.

sopotnik (je zbolel ... )

Milena, vsa čast ti! Ko bi le bilo več takih !

Kopiram še sem svoj post s starševskega čveka:

V četrtek je bil na RTVSLO2 odličen film Dirty Pictures, nagrajen leta 2000 z zlatim globusom. Film govori o sodnem procesu proti direktorju galerije, ker je razstavil slike Roberta Mapplethorpeja. Že pred začetkom procesa in med njim so bili on, njegova žena in otroci izpostavljeni najrazličnejšemu nasilju in šikaniranju s strani moralno zavednih staršev in njihovih otrok, ženo so vrgli iz šolskega sveta staršev, take stvari. Med filmom sem se temeljito zamislila prav o temi, ki ji že nekaj časa sledim na Knjižnih moljih.
Sama sem prebrala že vse živo, med drugim tudi veliko knjig, ki niso bile v skladu s prepričanji moralne večine tistega časa, na primer Ljubimca Lady Chatterley, Lolito, cel kup pornografije iz zbirke Dotik, večino tega v puberteti ali malo kasneje, in nobena od teh knjig mi ni pokvarila nežne dušice. Ampak, pozor: nekatere (ne vse) od teh knjig so bile Literatura, pisana z veliko. Dela Vitana Mala to, vsaj kar se mene tiče, niso. Po prebranih na internetu dostopnih odlomkih iz knjige Napačna odločitev, vidim največji problem v tem, da je pisanje skrajno borno, za moj okus približno take stopnje trash kot Katherine Woodiwiss, ki tolaži nepotešene razočarane gospodinje na vseh zemljepisnih širinah, samo da so ciljna publika Vitana Mala očitno nepotešeni pederasti. Dokler take knjige samo berejo, me nič ne motijo, in dokler je take knjige pripravljena kakšna založba izdajati, tudi ne. Si pa literarnih subvencij, kar se mene tiče, vsekakor ne zaslužijo.
Pri nas je seks z mladoletnikom, mlajšim od 15 let, kazniv, s čimer se popolnoma strinjam. Ampak pisanje o seksu z mladoletnikom še ni isto kot samo dejanje, in cenzorske komisije, ki bo namesto mene odločala o tem, kaj berejo moji otroci, si ne želim. Z javno gonjo proti Vitanu Malu in njegovim "literarnim dosežkom" boste dosegli samo brezplačno reklamo, česar pa, vsaj jaz tako mislim, taka trash literatura ne potrebuje - naj jo potihem zagrne tema pozabe, kamor tudi spada.

V odgovor zagovornikom Vitana Mala, kolumna Marka Crnkoviča

Marko Crnkovič | sob, 27.11.2010 07:15

Potencialnim bralcem – ali zgolj radovednežem – naj pojasnim nekaj stvari iz tega odbijajočega pederastičnega umotvora. Povzetek romana Napačna odločitev, objavljen na hrbtu knjige – in na spletnih straneh Založbe ŠKUC in zbirke Lambda, posvečene literaturi o seksualnosti in (homo)erotičnemu leposlovju – se začne takole: »Dvanajstletnega Nejca in trinajstletnega Tadeja kipeča seksualnost žene v raziskovanja lastnega telesa, v prve seksualne poskuse s puncami, pa tudi z vrstnikom.« Zveni obetavno: New kids on the block, križani s Ko zorijo jagode, križane z (morda malo bolj) Blazno resno o seksu. Nadaljuje pa se takole: »Njuno brstenje od daleč platonsko obožuje upokojeni profesor Boštjan, ki bi se jima rad približal.«

Od daleč? Platonsko? Rad približal? Prosim vas lepo, da ne bo kdo nasedel! Zgodba je hard core seks. Na vsaki drugi strani si ga drkajo in fafajo. Ponavadi seveda pederastični starec trinajstletnemu erastu.

Kje so pobrali izraz »platonično«, ni jasno. Pri Platonu ne – pa tudi pri Thomasu Mannu najbrž ne.

V sredinem Delu objavljeni članek o romanu Napačna odločitev Vitana Mala in o dilemah, ki jih ta knjiga odpira, me je spodbudil, da si knjigo izposodim. Začetek je dolgočasen, četudi zaradi verističnega šoka sprva razburljiv. Kratka poglavja spominjajo na seksi črtice Braneta B. Kastelica na Mobitelovem Planetu na viagri. Malov arzenal metaforičnih izrazov za penis v erekciji in ejakulacijo je morda bogatejši od Kasteličevega, a ne manj klišejski. Nekje na 150 strani mi je za trenutek odleglo, ko sem po preskakovanju ponavljajočih se pederastičnih perverznosti naletel na sceno skoraj konvencionalnega (poskusa) heteroseksualnega seksa: resda v troje, a vsaj med vrstniki! Potem pa pride pošasten prizor, v katerem manj senzibilni in bolj kosmati pederast brutalno posili fanta. Zgrožen in nerad priznam, da je odlomek – v primerjavi s tem se posilstvo v Nepovratnem zdi kot lirično ljubljenje – z literarnega stališča v resnici dobro napisan, pa čeprav gre za daleč najbolj sick sceno, kar je premore zakladnica slovenske literature (če kinematografije niti ne omenjam).

Upokojeni profesor je psihološki manipulator in demagog, predvsem pa tako rekoč profesionalec, ki premeditirano in rutinsko lovi dečke v zgodnji puberteti za spolno eksploatacijo. Kljub temu je prikazan kot človek, ki ni brez čustev. Saj veste: nekaterim ne gre samo za seks, bodo pa zanj naredili karkoli. Do tendencioznosti očitna pa je pri tem tudi profesorjeva moralna superiornost nad svojim bolj kosmatim, posiljevalskim komplicem. Profesor od svojega gojenca namreč ne pričakuje, da bi se mu pustil analno penetrirati, kaj šele da bi ga silil. Avtorjevo poanto vidim v tem, da se sladokusci zadovoljijo z masturbacijo in felacijo (in prižiganjem prdcev z vžigalicami).

Pornografijo definiramo kot nazorne opise ali prikaze spolne aktivnosti z namenom spolnega vzburjenja in potešitve. Vitan Mal po tem kriteriju ni (ravno) porno, saj ima druge intence – in to, ne boste verjeli, moralistične. Da nam avtor poskuša pomagati razumeti pederaste, je tisto, kar knjigo naredi tako perverzno. Z drugimi besedami govori isto dr. Milena Mileva Blažić, ki jo citira avtorica omenjenega članka v Delu Tanja Jaklič. Gre za neko drugo Malovo knjigo, podpisano s psevdonimom Ivan E. Tič, ki jo založba (Prešernova družba) promovira kot – guess what! – »vroče branje za devetletnike«. Blažićeva pravi, da je besedilo po eni strani napisano »brez trohice empatije« do spolno, fizično in psihično zlorabljenega otroka, po drugi pa »iz perspektive zagovornika teh [spolnih] praks«. Podobno je tudi v Napačni odločitvi. Narator je namreč na strani pokvarjenca. Ali bi morali ceniti, da mu avtor na koncu nameni, da umre? In ali bi morali avtorju priznati vzgojno tendenco – češ, kam travma pripelje žrtev –, da trinajstletnika po profesorjevi smrti eksemplarično pošlje, da se prostituira med tovornjakarji? Po mojem ne. Če avtor dečka obravnava s simpatijo, to ni pomilovanje zapeljanih žrtev, temveč pohotno pokroviteljstvo postaranega pederasta, ki bedo povešenega trebuha kompenzira s čaščenjem napetih deških ritnic. Praščeva dejanja Mal legitimira z izjavami, da dečka ljubi. In ko podobno stereotipni, pijani epizodni očim mlati neposlušnega smrkavca, je to enako brezosebno kot porivanje v anus. Toliko o avtorjevem socialnem čutu, ki ga založba deklarira kot »[odpiranje] vprašanj nasilja v družini in zapostavljanja otrok«. Ali kot pravi Blažićeva: »Mladinska književnost [je] sredstvo za uresničevanje bolnih fantazem.« Pripominjam le, da ni jasno, ali je to res mladinska literatura – in da to morda sploh ni pomembno.

»Avtor,« nadaljuje založba, »zbada v tabuje, ki jih sodobna družba ni sposobna trezno premisliti, kaj šele, da bi razločevala pedofilijo […], pederastijo […], efebofilijo [ter] spolno zlorabo otrok in spolno nasilje.«

Ko sem Braneta Mozetiča, urednika zbirke Lambda, prosil za pojasnilo zgornjih citatov, je odgovoril: »Seks z otroki pozna celotna človeška zgodovina. Različne družbe so ga in ga še vedno zelo različno obravnavajo. Vsekakor se mi zdi potrebno o tem pisati in govoriti, tovrstna literatura pa ne bo iz nikogar naredila pedofila, morda pa bo preprečila kako otroško zlorabo. Kot urednik se vedno zavzemam za odkrito pisanje o seksualnosti […]. Jaz bi prej omejil široko dostopnost medijev, ki otroke že zmlada učijo in navajajo uničevati ter ubijati.«

Mozetič ima prav, ko pravi, da zaradi takih knjig ne bo nihče postal pedofil. Manj že verjamem, da bi lahko preprečila zlorabe. Verjetnost, da bo koga ozavestila, je veliko manjša od verjetnosti, da bo koga zavedla. Predvsem pa mislim, da bi se morali zavedati – pa saj tudi se, glede na v večjem delu moderno civiliziranega sveta veljavno in kaznivo prepoved seksa z otroki in mladoletniki –, da pač ne živimo v časih Sokrata in Platona. To je passé že dva tisoč let. In še pri tem je treba upoštevati, da sta bili v antiki tudi intelektualna in moralna odgovornost za efeba neločljiv del pederastije, prav tako kot je bil odnos erotičen v smislu telesnosti. V modernih časih pa je prav ta nekoč cenjena in plemenita odgovornost, to skrbništvo, ta danes umazani in normalnemu človeku nepojmljivi psihični patronat nad zlorabljano osebo glavni in najbolj obijajoči del pederastične demagogije in manipulacije. Ne zanima nas – kot argument –, da so to počeli v stari Grčiji. Ne zanima nas, da nekatere družbe še danes vsaj prizanesljivo, če že ne z odobravanjem gledajo na telesni odnos med starejšim moškim in mladeničem ali celo dečkom in mu morda pripisujejo določen kulturni, socialni pomen in smisel. To nas ne zanima. Kdor trdi drugače, se spreneveda.

Seveda pa se te kolumne nisem lotil zato, da bi še jaz utemeljil prepoved pedofilije in njeno nesprejemljivost. Lotil sem se je zato, da bi razmislil o kulturnih implikacijah dejstva, da je takšno knjigo nekdo sploh napisal; da je javno dostopna v knjigarnah in knjižnicah – v prvem primeru sicer za plačilo, v drugem pa navidez zastonj, čeprav seveda z davkoplačevalskim denarjem.

Mimogrede, da se ne bi kdo po nepotrebnem zgražal: na Agenciji za knjigo mi zagotavljajo, da knjiga ni bila subvencionirana.

Dr. Miran Hladnik v omenjenem članku razlaga, da bo knjiga med drugim prišla prav tudi zato, ker nas bo »pripravila do premisleka o arbitrarnosti in spremenljivosti družbenih pravil in prepovedi«. Ne vem, ali misliva isto. Toda čeprav ne mislim, da bi bilo treba knjige take baže prepovedati – zato pa vsekakor omejiti njihovo dostopnost! –, mi je šel ves čas po glavi nesrečni primer Brede Smolnikar in njenega prepovedanega romana. Da je to doletelo ravno njo, je še bolj absurdno v primerjavi s takim delom, kot je Malovo.

Avtorja po vsem povedanem ne morem zagovarjati. Je pa vseeno neverjetno, da je slovensko romanopisje dobilo nekaj tako nekonvencionalnega prav s tekstom, ki govori o pederastiji. Glede na svojo vsebinsko skrajnost je to seveda marginalno delo, ki pa vendarle priča o siceršnji ukalupljenosti duhovnega stanja, ne le literature in moralnih vrednot: iz povprečja ne štrli nič, če ni ekstremno – a je obenem nepomembno.

Povezani dokumenti

aja, pa še vzorec "literature" Vitana Mala, tisti del, ki je, vsaj za njega, zadržan.... izpustil sem vse kunilingntise ostarelega profesorja nad trinajstletnikom, vse fantazije o tem, kaj lahko starci počenjajo s fantki in predvsem grozljivi opis posilstva fantka in nedoumljivo nadaljevanje tega posilstva v smislu, da je fantek zatem "našel srečo" kot prostitut za tovornjakarje, ki mu v " zadnjčinem črevu čmaka sperma". Sorry, samo ponavljam.


Vitomil Mal - odlomki iz Napačna odločitev (in to samo tisti, ki ni so podivjano obsceni in so celo internetno oglaševani na legebitri oziroma ljudmila.org)

...

»Ljubim te, Nejc! Ljubim te, Tadej! Ljubim vaju oba, zlata moja poba! Naj sliši ves svet!«

Vprašal se je, kaj neki počneta njegova dečka ob tej uri? »Če za mizo zajtrkujeta, vama voščim dober tek. Če pa sta še v postelji in vama nagajata tička, pridem z veseljem na obisk. Zmasiram ju, da bosta na ves glas godla hvalnico življenju in mladosti!«

Ja, ubogima fantoma se niti sanjalo ni, kaj sta zamujala! Če je dodal še svoje mednožno solzenje, so zamujali vsi trije! S porednim nasmeškom na ustih je komaj slišno zapel: »Tadej, Tadej, v usta mi ga dej! Nejc, Nejc, te matra tvoj kurejc?«

Umolknil je ob samokritičnem spoznanju, da je imel pravico do takšnega besednjaka Mortimer, in ne on! Še nobenemu mulcu ni potegnil hlač z riti. Z njimi se je šel pohotne igrice izključno s pomočjo domišljije!

V spalnici je pograbil prvo izmed revij, ki mu je prišla pod roko. Fotografije dvanajstletnikov je poznal na pamet, vključno z njihovimi izzivalnimi pozami. Med povratkom v kuhinjo je pobral pisemsko ovojnico. Očitno jo je nekdo potisnil skozi režo pod vhodnimi vrati. V pletenem naslanjaču se kar ni mogel odločiti, česa naj se najprej loti: listanja ekskluzivne revije ali potešitve preko noči izpraznjenega želodca?

»Fantki lahko počakate! Za vas moram imeti eno roko prosto!« je s socialnimi zobmi zagrizel v piškot. Po nekaj požirkih kave je pomislil na Mortimerjevo obljubo, kako mu bo pomagal sanje spremeniti v resničnost. Morda si je prav zato zaželel takojšnji ogled pornografskega filma. Z okusom po grenki kavi je izbral zgodbo z zgovornim naslovom Slači poker. V njem so nastopali trije dečki različnih starosti. V lahkotnih poletnih oblačilih so metali karte na mizo. Večja fanta sta z goljufanjem prisilila mlajšega, da se je polagoma slačil. Ko mu je zmanjkalo cunjic, so prišle na vrsto spolne usluge.

Boštjan je malega rjavolasca poznal s fotografij v revijah. Neznatnega lulčka je odtehtala silna požrešnost njegove ritke. Na nekaterih slikah je goltala penise odraslih moških. Vanjo so mu poleg vibratorja tlačili najrazličnejše predmete: od prižgane cigarete in otroške dudke, do ustnika zajetne piščali. Vse to po načelu izreka ‘zgodaj je treba začeti’!

Nič manjših grehov ni bil vreden srednji zlatolasec!

»Zlezi lepo iz hlačk,« ga je spodbujal profesor. Vedoč, kaj bo sledilo, je odmaknil haljo in podrgnil prebujajočega se slinavca. »Tudi ekipa uživa, kajne režiser? Kar vidim te, koliko opravkov si daješ z največjim mulcem! In ti, snemalec, z izostrenim očesom za estetsko lepoto, se v pavzah onegaviš z blondincem. Priznaj, prasec pokvarjen, fukec z njim te pošteno zdeluje!«

Najmlajši junak se je zastrmel v kamero s kvišku uperjenim udom.

»Poglej, poglej, kako so te v pavzi med kadroma podrkali! Škoda samo, ker vam režiser deli ukaze tudi med snemanjem,« je negodoval nad pobovim kimanjem, preden se je spustil na kolena pred največjega fanta. Suženjsko ponižno je zamižal in odprl usta. Med goltanjem nabrekle klobase si je svetlolasi lepotec brez obotavljanja postregel z njegovo nastavljajočo se ritko. Odločno je zarinil ud v špranjo, da se je nabodeni deček skremžil in spustil iz ust grižljaj. Pri tem ga je užaljena kurčetina plosknila po obrazu.

»Dobro si me prinesel naokrog,« je zamrmral profesor. »Pri prvem gledanju si se mi smilil, zdaj pa vidim, da uživaš v nategovanju! Samo ljubi bog vé, kolikokrat si ponavljal prizor! Pa tudi med odmori si nastavljal guzo potrebnim osvetljačem in drugim članom ekipe, omamljenim od sladkosti tvoje špranje!«

Profesor se je zavedal, da je njegova zavist v nasprotju s prepričanjem o škodljivosti analnega druženja z odraščajočimi dečki. Še zdaleč pa pri njem ni šlo za tako imenovani dvojni obraz, samo črto je potegnil med uživanjem ob spotakljivih prizorih v filmih in resničnim nategovanjem dečkov. Filmske pofukance so izpridili drugi, in ne on! Z gledanjem jim ni mogel več škoditi, zato se je z njihovo goloto sladil brez slabe vesti …

Še preden se je blondinec z usti lotil lulka najmlajšega, da bi se mu oddolžil za podarjene užitke, ki mu jih je malo prej poklonilo njegovo prožno črevo, je profesorja zmotil živžav otrok. S pritiskom na daljinec je zaledenel sliko in stopil k oknu. Na šolsko igrišče so se vsipali šestošolci, skoraj vsi v telovadnih dresih. Čeprav ni šlo za Nejčev in Tadejev razred se je vseeno popasel po nastavljajoči se goloti njihovih nog. Domišljijsko onegavljenje z njimi se mu je zdelo razburljivejše od buljenja v televizijski ekran. Izbral si je najbolj postavnega dečka, mu slekel majico, superge, nogavice in nazadnje še hlačke. Odpeljal ga je v kot igrišča, počepnil predenj in mu začel poljubljati bedra. »Angelček, samo moj si!« je sopel, dokler ni ujel v usta prebujajoči se ud z bonbončkoma vred. Med navalom resničnega olajšanja je glasno zagrgral in se izpraznil na parket. Usihajoči ud je obrisal v mehko notranjost halje …

...
O, TI HUDIČEVA MULCA

Natanko te besede je profesor ponovil Mortimerju v slušalko. »Pokovca sta se odločila za izsiljevanje. Z balkona sta mi izmaknila album. K sreči ni šlo za fotografije nagcev. Grozita mi z njihovim požigom, če ne bom prijaznejši s hišnim mačkom!«

»Kaj hočeš lepšega?« se je zarežal Mortimerjev glas. »Če si že ti cincar, sta vsaj onadva stopila v akcijo. Zato nikar vsega ne zapacaj! V obraz jima zagrozi: ‘Prijateljčka moja, vajino početje je kaznivo! Če o njem izvejo na šoli, vama bo trda predla. Tatvina ni mačji kašelj, pa četudi gre za navaden album. Odpustim vama pod pogojem, če se mi pustita pocuzati!’ Videl boš, da ti bosta jedla iz rok! Strah več zaleže od prijaznih besed. Ne bi se čudil, če bi se šel na koncu z njima še vlakec!«

»Kaj si mislim o nategovanju ritk sem ti že povedal,« ga je zavrnil profesor.

Mortimer je pokazal določeno mero razumevanja: »Fanta odraščata na tvojem zelniku, zato se nimam pravice vtikati vanju. Upoštevaj pa dejstvo, da sva starejša in pametnejša od njiju. Mulca ne premoreta drugega kot svojo naivnost, mladost in privlačnost! Ovijaš ju okrog prsta, imaš ju na nitki kot lutkar svojo marioneto, ko pa ti zrasteta prek glave, končaš z igro in ju enostavno odsloviš.«

Profesor je odkimal. Nikogar ni želel zlorabiti in zavreči. Zlasti ne dveh tako prikupnih pobov! Bolj mu je ugajala Mortimerjeva primerjava z lutkarjem.

»Še zdaj hranim nekaj junakov iz svojih mladostnih dni,« se je vrnil v spomine. »Kupujem pa tudi nove, če so le naprodaj …«

»Človek božji, pusti otročarije na miru,« je vzkliknil Mortimer. »Lutke so nekaj mrtvega, mrzlega … Izpeljiva raje načrt, še preden Tadeju poženejo kocine! Prihajam na prvi tir, ti pa pripravi skodelo prave kave! Pivu se namreč za nekaj časa odpovedujem. Preveč me tišči v mehurju …«

TIŠČANJE V MEHURJU

Tadeja je prebudila erekcija. Vztrajno drsanje glavice uda ob rjuho je na blago priklicalo mokroto, zato se je odkril, objel je spolovilo in se nag kot ga je rodila mati, prevalil na bok. Pod nos je ponesel mokre prste, dišeče po ribicah, urinu in mehčalcu za perilo. Nobena od vonjav ni prevladovala, zato se ni mogel odločiti, ali mu roka smrdi ali diši.

Pomislil je na Polono in na tisto, kar bi lahko počela, pa nista. Dekle je po prometni nesreči pazilo nanj, da sta roditelja brez skrbi hodila v službo. Mama in oče sta iz trčenja na avtocesti odnesla le nekaj prask in udarnin, njemu pa je zaradi udarca v glavo viselo življenje nekaj dni na nitki. Ko se je zavedel, ni čutil nog od kolen navzdol. Prijazni zdravniki so ga prepričevali, kako bo lepega dne spet lahko brcal žogo, samo obupati ne sme. Bolj kot izguba šolskega leta ga je prizadelo slovo od starih sošolcev in sošolk. Najbolj je pogrešal Adrijano. In prav njej je dodelil Polonino vlogo …

»@#$%& moja zlata,« se je stokaje pretegnil po ležišču. »Sedim v vozičku, ti pa mi pripoveduješ o svojem fantu. Bolj kot zate se zanima za rejvanje. Zadet od tablet je v postelji neuporaben, ti pa si nora na trde klince!«

Besede je podprl z nekaj potegi po udu. »To je tvoja roka. Rada se me dotikaš. Ob mojem strumnem vojaku pozabljaš na zavoženo ljubezen. «

Z bedri je oklenil mošnjo, da mu je ud še dodatno nabreknil, žila na njegovem deblu pa je vidno izstopila.

»Strmiš, kaj? Ni dosti manjši od konjskega, priznaj! Odloži obleko! Ni pošteno, da sem jaz nag, ti pa zapeta do vratu.«

Zamižal je in privid je postal nenavadno živ. Z invalidskega vozička je ves nag in potreben strmel v Adrijano. Ta je na pručki širila noge, iz mesnate špranje, razrajcane do oteklosti, ji je štrlela tuba z gelom za prhanje.

»Proč z butasto plastiko! Raje vstavi mojega kurca, da te napolni z ljubezenskim gelom!«

Z zagnanim drgnjenjem je skušal kar najhitreje izpolniti obljubo. In ko je že kazalo, da bo deklici s poštenim izbrizgom dokazal svojo skorajšnjo odraslost, ga je zmotila bolečina v mehurju. Ta ni bila izmišljena, ampak hudo resnična! Zdrsnil je s postelje in med vrati prisluhnil jutranji tišini. Oče je že odšel na delo, zato pa je mama v kuhinji pripravljala zajtrk. Vonj po pravi kavi mu je napolnil nosnici. Zavedal se je, da bo za neopažen umik na stranišče potreboval veliko sreče. V nasprotnem primeru so ga čakale težave. Tudi če bo štrlečneža zakril z rokami, bo mama opazila njegovo vzburjenost. Deležen bo razlage, kako se nima česa sramovati. Prihaja v leta, ko se začenja zavedati deklet. Objela ga bo, on pa bo umiral od strahu, da se ne bi s kurcem zapletel v njeno ohlapno oblačilo!

Oddahnil si je šele na stranišču. Dvignil je pokrov školjke, na silo upognil ud in pustil scalini prosto pot. Teklo je v nedogled. Spraševal se je, če napolnjuje njegovo telo en sam velikanski mehur? Ko je že mislil, da nikoli ne bo nehal, je curek počasi izgubil na svoji moči.

...vpašujem, čemu tako hitro zamažeš posteljnino!«

»Saj veš, da me blago utesnjuje,« se je našobil deček. Potegnil je Azriela k sebi in

s krčenjem nog prekril izdajalsko izboklino na rjuhi. Spolnost in mama nekako nista šli skupaj! Vpričo nje se je sramoval celo misli na seksanje z Adrijano.

»Azrielu zamenjaj pesek v stranišču! Hotel si mačka, zdaj pa še skrbi zanj!«

»Saj skrbim,« se je uprl deček. »Si se prišla poslovit ali prepirat?«

......

Mudilo se je tudi Tadeju! Pogovor z mamo mu je do neke mere oddaljil željo po potešitvi, čeprav je vedel, da bo zaradi tega nemiren vse dopoldne. Če ne bo izgotovil med odmorom na šolskem stranišču, bo Tadejčka vzel v roke po šoli. Nikogar ne bo doma, da bi ga motil, in obdelal ga bo s tolikšno strastjo, da bo bruhal spermo na vse strani neba!

Z dlanjo je podrsal po opletajočem udu, ki se mu je na račun nedokončanega drgnjenja slinil kot polž. Ves nestrpen se je oziral za spodnjicami. Ko je že mislil, da bo moral vzeti sveže, jih je zagledal pod posteljo. Ob leganju na mrzel parket ga je oblila kurja polt. Z balkona je zažvižgal prijatelju, a se njegov prijatelj ni odzval. Kazalca na uri sta se premikala hitreje, kot je želel. Iz škatle s piškoti je izbral največjega z okusom po vanilji. Žejo si je potešil s požirkom mlačne kave, ki mu jo je mama po stari navadi pustila na mizi. S prijetnim okusom v ustih se je vrnil v sobo. Do konca se je oblekel, si na ramo zavihtel šolski nahrbtnik in pograbil Azriela. Dvakrat je zaklenil, preden si je ključek na vrvici spustil za ovratnik. Mačka je postavil na tla šele na dvorišču. »Rad te imam,« mu je zaklical v slovo. »In glej, da ne boš nadlegoval profesorja!«


......

Navedeno

Primož Trubar

Očitno moderator – kot tudi ne Vitan Mal - ne razume, kje so meje zakonitosti in da tukaj sploh ne gre za nekakšno „pionirsko“ dejanje podiranja tabujev v spolnosti.

Forum je prostor, kjer je ogorčena javnost spregovorila o svojem pogledu na pedofilijo, ki je bila zapisana v knjigi.
Morda se bo sedaj zganil kdo od pristojnih, preveril knjigo, njenega založnika in knjigarne, ki jo prodajajo.
Knjižni molji so tako kot nekateri drugi forumi na MoN prostor, kjer je omogočeno podajanje mnenja, kjer se razkrijejo zgodbe in kjer se spregovori o tabujih.
Spolno nasilje nad otroki ni tabu, ampak zločin, ki ga obsojamo in podpiramo njegov pregon.

Sedaj pa povejte, kateri moderator na tem forumu podpira pedofilijo. Podali ste zelo težko obtožbo in če je ne pojasnite, boste zanjo tudi odgovarjali.

Navedeno

Primož Trubar

Posebno pozornost pa si zazluži cenzura tega foruma. Če smo do sedaj komentatorji vajeni, da je nemogoče javno kaj povedati o določeni politični opciji, je v tem forumu prvič, da anonimni moderator duši javno debato v korist pedofilom (zgornje škrbine med prispevki pričajo o tem).

V tej temi pa ni nobenih škrbin in nobenega anonimnega moderatorja. Z objave je umaknjen en pedofilski vic in dva neumestna komentarja o jogi.

Vsa sporočila so javno vsem vidna, čeprav bi nekatera brez sporočilne vrednosti tudi (brez posebne škode) umaknili.
Temo s kakšno vsebino pogrešate?

Morda gre za nesporazum. Tekst o katerem (verjetno) govori Primož Trubar, je najbrž tisti, ki je objavljen tik nad njegovim in sem ga objavil jaz (gre za angleški tekst o resničnih virih za 5. poglavje Kinsey-eve knjige. Besedilo, ki sem ga ponatisnil, je polno škrbin, ki so označene s ..., torej s tremi pikami, vendar je tako že v izvirniku. Tekst namreč povzema samo dele dolgih intervjujev ali člankov/razprav o Kinsey-u, in, ker se je osredotočil na 5. poglavje je avtor druge izjave o Kinsey-u izločil. Vendar, v skladu z novinarskim pravilom, da moraš javno naznačiti, da gre za dele tekstov, ki jih navajaš in ne za povezano celoto, je tekstu vedno, kadar je prišlo do izločitve vmesnega besedila to jasno označeno s presledkom v obliki treh točk in je avtor tudi vsakič navedel izvorni vir, za tiste, ki bi želeli prebrati izvorni tekst v celoti (Allgmeine Zeitung, film Kinsey's paedophiles itd.). Skratka avtor teksta, ki sem ga objavil je ravnal novinarsko odgovorno - besedila je sicer skrajševal, toda jasno je označil, da so skrajšana, da so deli izločeni, kje so izločeni in vedno je navedel osnovi vir, za tiste, ki bi želeli besedilo prebrati v celoti ali preveriti.
Morda bi moral to posebej navesti, vendar se mi je zdelo, da ni potrebno, ker je to pač enostavno dobra novinarska praksa. Lahko pa, da je tako oblikovan tekst, z vsemi vsemi temi presledki vred, dal videz, kot da je cenzuriran, čeprav v nobenem primeru ni bil. Če sem nehote povzročil neupravičena mnenja, se opravičujem. Sam nisem, čeprav pišem anonimno in na na dolgo in široko, s strani tega foruma doživel nobene cenzure, v bistvu so bili do mene, kot do anonimneža z zelo cizeliranimi in ostrimi izjavami, izjemno tolerantni, za kar se jim zahvaljujem. Zato še posebej ne želim, da bi tovrstni nesporazum (če je bil glede tega) vnesel slabo voljo med ljudi, ki, vsaj v tem primeru, sledijo istim moralnim načelom. Skratka, v skladu z bližajočimi prazniki predlagam ravnanje v duhu sporočila, "mir na zemlji in med ljudmi". OK :-))

še nekaj izjav Vitana Mala, za tiste, ki še vedno mislijo, da se tu gre svobodo ustvarjalne umetnosti....
Izjave Vitana Mala
Če bi na primer francoski kriminalisti odkrili Boštjanovo početje, bi ga po statistiki uvrstili med pederaste, s katerimi naj otrocij ne bi prišli v stik. V primeru, da stvar ostane policiji prikrita, pa bi ga vodili med neškodljivimi pedofili. Ni moja stvar, da sodim kaj je primerno in kaj ne. Zapisujem to kar se dogaja. Statistika dr. Kinseya in zgodbe iz življenja dokazujejo, da nenasilno druženje med Boštjanom in Tadejem na slednjem ne pušča negativnih posledic v njegovem odraščanju.
Za otroke sem začel o spolni zlorabi pisati na prigovarjanje učiteljice, ki jo globoko spoštujem. Tako je nastal roman Ta grajski. Podal sem lik 'neškodljivega' pederasta, ki za dobra dela glavnemu junaku nikoli ni zahteval od njega spolnih uslug. Roman Napačna odločitev pa je nastal zgolj iz želje, da bralcem razširim pogled na problematiko spolne zlorabe. Tisto o malem maščevanju pa gre za moje osebno malo zadovoljstvo, ki z zakoni nima nič skupnega.
...

AŽUREN PA JE
Še malo dopisovanja, pa bo knjig zmanjkalo in bo treba v ponatis! Za blazno reklamo ste poskrbeli. Tudi vašo grožnjo bom upošteval. Menda ja ne ustanavljate nove frakcije Alkaide in ste mene določili za slovenskega Rushdia? Obljubim, da ne bom več hodil za vami. Če prav pomislim, sta se tudi moja mama in ata najraje ljubila za zaprtimi vrati!

Glede Napačne odločitve pa samo tole: Zgodba se naslanja na resnično življenje, temelj, nosilne zidove predstavljajo teze A. Charlesa Kinseya trikratnega doktorja in očeta seksologije, torej poznavalca spolnosti brez konkurence. Jaz sem samo pobarval stene in poskrbel za notranjo opremo. Opisal sem početje dveh pederastov, ki spadata med 15,8 takšnih (od stotih), ki so po podatkih francoskih kriminalistov (področje spolna zloraba otrok in mladoletnikov), neprimerni za druženje z otroki. Več kot 84 od stotih s pečatom pedofila ali pederasta, pa so po uradnih podatkih otrokom povsem neškodljivi. Mnogi od njih posvečajo svoj prosti čas otrokom v krožkih, torej v izvenšolskih dejavnostih, in v pogovoru s kriminalisti niti en učenec ni rekel niti besede slabega o svojem mentorju. Še več, nekaj jih je zatrjevalo, da jih imajo raje kot starše, saj jim posvečajo več svojega časa, so manj živčni, jim povejo več zanimivega in poučnega, so duhoviti in tako naprej. (odgovori so razumljivi glede na današnji tempo življenja, ko staršem zmanjkuje časa za njihovo osnovno poslanstvo).

Razumem, da mnoge bralce moti moj stil pisanja v Napačni odločitvi. Zanj sem se odločil namerno. Veliko lepši je jezik in slog nasplog v romanu za mladino Ta grajski v kateri sem predstavil
neškodljivega pedofila, pravzaprav pederasta, ki se je v zgodbi edini zavzel za glavnega junaka.

Moj namen ni bil poveličevati pedofilije oziroma pederastije, pač pa le razširiti zorni kot gledanja nanjo. Ko obsojamo spolno zlorabo otrok, moramo vedeti kaj in koga obsojamo ne pa na pamet soditi kar počez, saj to pelje v lov na čarovnice. Ker današnji čas še ni zrel za to bo ostala zloraba še naprej tabu tema. Žal!

Pisala bom varuhinji človekovih pravic.
Videli bomo, če si bo upala reagirati. In če bo, kako ostra si bo upala biti.

Navedeno

ljubinica
Pisala bom varuhinji človekovih pravic.
Videli bomo, če si bo upala reagirati. In če bo, kako ostra si bo upala biti.

http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/aktualni-primeri/novice/detajl/pornografska-literatura-z-udelezbo-otrok/?L=&cHash=8a1be5e5d1

Podpišem še enkrat in pa vse tisto kar sem zapisal jaz, ne pa obrnili drugi!
Če bi na primer francoski kriminalisti odkrili Boštjanovo početje, bi ga po statistiki uvrstili med pederaste, s katerimi naj otrocij ne bi prišli v stik. V primeru, da stvar ostane policiji prikrita, pa bi ga vodili med neškodljivimi pedofili. Ni moja stvar, da sodim kaj je primerno in kaj ne. Zapisujem to kar se dogaja. Statistika dr. Kinseya in zgodbe iz življenja dokazujejo, da nenasilno druženje med Boštjanom in Tadejem na slednjem ne pušča negativnih posledic v njegovem odraščanju.
Za otroke sem začel o spolni zlorabi pisati na prigovarjanje učiteljice, ki jo globoko spoštujem. Tako je nastal roman Ta grajski. Podal sem lik 'neškodljivega' pederasta, ki za dobra dela glavnemu junaku nikoli ni zahteval od njega spolnih uslug. Roman Napačna odločitev pa je nastal zgolj iz želje, da bralcem razširim pogled na problematiko spolne zlorabe ...
Vitan Mal

(Morda je nujno vseeno še dodatno pojasnilo: v romanu Boštjanovo početje ne pušča na fantu kvarnih posledic. To se dogaja tudi v življenju, vendar s pripombo, da do izjem prihaja, kar pa sem pred časom že podrobneje navedel, zato se ne bom ponavljal.)

In še trezen zapisa, na katerega ni nihče pametno odgovoril:
Navedeno
Resnicoljub
Nisem Malov odvetnik, vendar mi gre vaše sprevračanje njegovih besed že pošteno na jetra. Pri vsakem ustvarjalcu je najpomembneje to, kar nam zapusti v umetniški oporoki. Tisto bo tudi ostalo. Čez trideset let se ne bo nihče spraševal o umetnikovem življenju, njegovih grehih ali junaških dejanjih. Karl May je bil v zaporu zaradi kraj, Jack London je imel kar nekaj masla na glavi, Mark Twain je ustanovil klub ljubiteljev punčk s kitkami, Lewis Carroll je fotografiral desetletne punčke, na pol gole in v izzivalnih pozah, France Prešeren je napravil mladoletni Ani Jelovšek tri otroke (danes bi gnil na Dobu) ... Čemu ne zahtevate, naj nihče več ne seže po Vinetouju, da se s knjižnih polic umakne Tom Sawyer, da Alice v čudežni deželi ni umetnina in da ne smemo več častiti Franceta Prešerna in uporabljati njegovih rim v himni. Če bi izbirali šolsko čtivo po principu moralno neoporečnih avtorjev, bi v šolah lahko brez skrbi ponudili samo Sveto pismo. Toliko!

Vesel sem, ker ste citirali članek gospoda Marka Crnkoviča. Presentil vas bom iz izjavom da je njkegovo razmišljanje korektno (z izjemo omembe mojega Romana Žigana, ki pa ga ne zna in je nasedel lažem M.Mileve Blažič). Kaj pa boste spametovali ob njegovih naslednjih trditvah, ki so močno drgačne od vaših? Na primer: ..."Vitan Mal po tem kriteriju ni porno, saj ima druge intence ..." ali pa:"Zgrožen in nerad priznam, da je odlomek - v primerjavi s tem se posilstvo v Nepovratnem zdi kot lirično ljubljenje - z literarnega stališča v resnici dobro napisan, pa čeprav gre za daleč najbolj sick sceno, kar jih premore zakladnica slovenske literature ..." Ali pa: ... ne mislim, da bi bilo treba knjige take baže prepovedati - zato pa vsekakor omejiti njihovo dostopnost ..." Kapo torej dol, še so taki, ki imajo jajca in znajo poiskate pravo besedo. Od njega se kaj lahko nauči tudi Blažičeva, ki kvasi neumnosti navkljub doktorskemu nazivu. Kar naprej pozabljate, kako je pred nekaj leti šla z ognjem in mečem nad Franceta Bevka in njegovo Pesterno (pa še dve knjigi),češ da je v njej seme pedofilije.
Vaš molk na to je dokaz, kako ne znate sprejemati blečih resnic današnjega časa in si morate pač izbrati žrtveno jagnje. Zdaj bom nekaj časa jaz.

Kar pa se tiče gospo varuhinje pravic, bi se moral k njej pritožiti jaz. Pa še h komu, saj zlorabljate moje avtorske pravice, ko prenatiskujete odlomke romana na internet. To pa je v današnjem času kaznivo početje.

Aha, spet sem naredil nekaj napak. Blečih je dejansko bolečih. Pa še številne druge. To je zato, ker hitim in se mi po svoje že tako zdi škoda izgubljati čas s sprevračanjem slepih in gluhih (razen seveda nekaj svetlih izjem). No bo imel pa gospod lektor spet delo, če le ne bo prepogosto hodil kozlat, kot je sam zapisal. Ker se bojim, da se bom nalezel njegove nore bolezni bom kratek.

Gospa MIKLAVČIČ, od Vas sem pričakoval malo več treznejšega razmisleka, preden ste me zasuli s plazem žaljivih obtožb. No, pa saj živimo v demokraciji. Priznavate, da knjige niste niti brali, ampak je tudi ni treba, saj bi Vas dodatno razburila. Ne vem, toliko bentite čez ta roman, ampak roman bralecev ne mnore kvariti. Noben roman. To ni slika, ni film, ki se vam takoj zareže v čute. Knjige sestavljajo črke, črke so dolgočasne. In ko jih začnete zlagati v besede in ugotovite, da te besede niso pisane po vaši duši, knjigo odložite. Hvala bogu pa ste radovedni, tekst preberete, pa čeprav z gromozanskim odporom in hajd s topom nad avtorja, kako kvari in zapeljuje vse po vrsti. Ampak veste, za umetnika je najlepše, če napiše delo, ki ga večji del javnosti zavrača, manjši pa hvali. In strinjam se z zapisom gospoda Crnkoviča v prilogi sobotnega dela: ... "slovensko romanopisje je dobilo nekaj tako nekonvencionalnega prav s tekstom, ki govori o pederastiji. Glede na svojo vsebinsko skrajnost je to seveda marginalno delo, ki pa vendarle priča o siceršnji ukalupljenosti duhovnega stanja ..."

Najprej sem mislil na vaše zgroženo vprašanje o 'deških' delavnicah odgovoriti takole: Ker verjamete gospej Blažič na besedo, Vam bom napisal odgovor, tako kot bi ga spisala ona.
"Težko mi gre od ust, gospa pisateljica, kaj vse počne ta prasec pedofilski našim otrokom! Ne na desetih, na sto šolah, so ga ravnatelji oziroma ravnateljice pričakali z belimi šopki v pozdrav. Učence, pa ne vse, ampak samo najbolj zale dečke iz šestih in sedmih razredov so nagnali v pevsko sobo in ga tam pustili samega. Pisati so morali spis s tako opolzkim naslovom, da
ga moja tipkovnica ne more zapisati. V desetih minutah je pregledal, kaj so ubogi revčki napisali in potem se je, o groza, začelo tisto najhujše. To je delitev pohval in kazni. Spustiti so morali hlačke, se nasloniti čez mize, in vsakogar, ki je napisal dober spis, je stari prasec pobožal po ritki, kdor pa ga je kaj polomil, je prejel nekaj udarcev. In kar je še najbolj hudo, tudi udarci so spominjali na božanje. In zdaj se vprašujem, kam gre ta svet?! Ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za kulturo, zavod za šolstvo, Bralna značka Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, legalizira njegovo početje, torej bi morali vse te ustanove razkužiiti, kaj samo razkužiti, podreti bi jih morali in sezidati na novo, saj bodo le tako očiščene greha, ki ga je vnesel ta največji pedofil slovenskega naroda!"

Ne verjamete čisto vsega? Potem Vas vprašam samo tolee: Tako Vi kot jaz hodiva po šolah že dolgo vrsto let. Pa ste že kdaj naleteli, da bi Vam na kakšni šoli ponudili literarno delavnico samo za dečke ali pa samo za deklice!" Draga kolegica, mislite s svojo glavo, saj ste vendarle inetektualka!

Navedeno

Andreja

Sedaj pa povejte, kateri moderator na tem forumu podpira pedofilijo. Podali ste zelo težko obtožbo in če je ne pojasnite, boste zanjo tudi odgovarjali.

Lepo, da je končno nekdo pripravljen kričati o prevzemu odgovornosti za objavljeno – čeprav bi bilo dosti bolj družbeno koristno, ko bi odgovornost za napisano prevzeli tisti, ki omogočajo pedofilom objavo njihovih spolnih fantazij in pod pretvezo umetniškega dela razpečujejo hard-core pedofilsko pornografijo. Ampak očitno to za uredništvo tega portala ni problem.

Zgornji prispevek uporabnice Andreja me je ravno ujel, ko sem se vrnil s sprehoda do dežurne pošte. Priporočeno s povratnico sem namreč poslal na Okrožno državno tožilstvo vpraševanje o tem ali je konkretno brisanje prispevkov na tem portalu na tej temi kaznivo dejanje samovolje ali ne. K temu sem priložil natisnjen forenzični zajem celotne te strani, ki jo sedaj berete (da se ne bo kdo od moderatorjev kasneje sprenevedal, da se je tipka delete stisnila kar sama, ali da cenzure sploh ni bilo).

Namreč: že dlje časa opažam, da v točno določenih medijih preprosto ni mogoče objaviti komentarja, v katerem bi naprimer javnost spomnil na obscenost prikrivanja zoofilije s strani samega političnega vrha, ker pridni uredniški škratki krojijo javno mnenje z ustvarjanjem lažnih komentatorjev in brisanjem neugodnih komentarjev (primer 24ur.com).

Kaj v resnici to nedolžno brisanje komentarjev pa prinese s seboj, gledano iz stališča slovenskega prava, v tem trenutku še ne morem odgovoriti. Moja teza, ki jo bom preiskusil v praksi, pa je naslednja: svoboda govora ter pravica do izražanja mnenj je vtkana skozi Ustavo v vso podredno zakonodajo. To pravico sme človeku odvzeti samo sodišče in še to samo v striktno določenih primerih, kot sta naprimer sovražni govor alli pozivanje k rušenu ustavne ureditve (glej Kazenski zakonik).

Ampak Slovenija je očitno podlegla samocenzuri po severnokorejskem vzoru: nimam najmanjšega pojma, kdo je moderator te teme, niti ne vem iz kakšnega razloga briše prispevke, tako tudi nikjer nikjer nisem navedel, da kakšen moderator na tem forumu podpira pedofilijo. Prav tako ni res, da je izbrisanega samo „nekaj malega“, dva neumestna vica – na tej točki se splača prebrati vse zapise v tej temi od začetka do konca. Razburjanje osebe z uporabniškim imenom Andreja dokazuje le to, da dotična oseba očitno ni zavezana resnici – ali da po domače povedano, da laže in potvarja dejstva.

Zakaj se je uredništvo tega portala odločilo, da bo brisalo določene prispevke, določenih pa ne, tukaj sploh ni ne važno in ne pomembno: gre za uemeljen sum storitve kaznivega dejanja samovolje, kjer se pozameznik igra sodišče in zakone jemlje v svoje roke. Naj pojasnim še, da si ničesar ne izmišljujem, saj takšno pravosodno prakso poznajo takorekoč vse EU države. Ideja, naj se s problemom samovoljne cenzure obrnem na ODT pravzaprav ni moja: tako so mi svetovali švedski in avstrijski znanci, ki jim o problemu cenzure pripovedujem že dlje časa (pravzaprav od „garažne“ zoofilske afere) – ampak več kot očitno že malo severneje od Slovenije nastopijo čisto drugačni pravni in tudi moralni standardi. Če tega Okrožno državno tožilstvo ne bo pogolnilo, imam v rezervi plan, vstopiti v kazenski postopek kot zasebni tožilec. Če se bo ta diskrapanca med EU in SLO zakonodajo brutalno pokazala v praksi in bo tožilstvo o tako pomembni ustavni pravici, kot je svoboda govora, presojalo mlačno in impotentno, je razumljivo, da bom o tem obveščal EU institucije.

V vmesnem času, Andreja, pa namesto neumestnih groženj in praznih besed, za kaj vse bom po vašem mnenju odgovarjal, brezplačen pravni poduk: pooblastite odvetnika, da sproži kazenski pregon. Sodišče bo po službeni dolžnosti poizvedlo o moji identiteti iz IP številke. Potem pa me boste lahko poklicali na odgovornost. Močno pa se bojim, da so vaše grozilne besede o odgovornosti samo puhlica, ki nima osnove v realnosti in da se bo v kratkem ost napovedanega kazenskega postopka obrnila proti vam.

Prav tako sem na ODT naslovil vprašanje, do kod seže umetniška svoboda in kje se začne kaznivo dejanje izdelave ter razpečevanja pedofilskega gradiva.

Vsekakor pa bi bilo zelo smotrno, da bi tudi drugi bralci tega foruma, ki ne delite mnenja o umetniški vrednosti dela Vitana Mala in se ne strinjatate s takšno mehko, skozi literatiro v javno zavest vpleljano legitimizacijo in opravičevanje pedofilije, ukrepali, kot jim nalaga vest – pri čemer samo podajanje mnenja na tem portalu ne bo dovolj.

Ob branju (sicer redkih) prispevkov, ki branijo Vitana Mala kot žrtev javnega linča in slovenske zaplankanosti, pa lahko samo postanem žalosten: to namreč ni zgodba o pohotnem pedofilu Vitanu Malu, to je zgodba o otrocih, o žrtvah dejanj spolno sprevrženih starcev.

Če je Vitan Mal sploh storil s to knjigo kaj dobrega, je to le to, da mi je dal jasno vedeti, da pedofili niso redki psihopati, ki izstopijo v javnost samo skozi črno kroniko lokalnega časopisa, ampak da so vtkani v vsakdan okoli nas in da so nekateri pedofili svojo spolno determiniranost sublimirali v na videz koristno početje: postanejo vzgojitelji otrok ali celo mladinski pisatelji.

Pred kratkim je koprsko okrožno sodišče na dolgoletno zaporno kazen obsodilo pedofila Mitjo Mehoro, ker je kot plesni trener otipaval dekleta. Ni jih posiljeval in v njegovih očeh jih niti ni zlorabljal: kot v očeh vsakega pedofila so otroci tisti, ki so ga vzburjali, svet pa pač ne razume njegove resnične in čiste ljubezni, ki jim jo je dajal.

Mitja Mehora je za zadovoljevanje svojih nizkotnih spolnih potreb postal poklicni plesni trener, tako kot je Vitan Mal postal „mladinski pisatelj“.

Komur se je po glavi sedaj zapodila misel, da pa Vitan Mal konkretno ni nikoli otipaval nobenega mladoletnega otroka, ker še pač ni bil pravnomočno obsojen, naj k tej misli priklopi še eno: ni razlike med duševnim umorom in umorom telesa. Mitja Mehora je za zapahi za dolgo časa za konkretno dejanje. Tisti, ki takšna dejanja podpirajo in jih skozi pretvezo umetniškega dela opravičujejo (Vitan Mal) si po mojem mnenju zaslužijo isto usodo, kot Mitja Mehora, ne pa da ostajajo na svobodi in še naprej odkrito podpirajo in pod pretvezo literature opravičujejo najnizkotnejša kazniva dejanja.

Vitan Mal nam ponovno servira neverjetno lucidne interpretacije kazenskega prava – tako, kot si kaznivo dejanje pedofilije predstavlja po svoje (in ga na vse načine poskuša ravzrednotiti ne v prekršek, ampak celo opleta z dodano vrednostjo, da je kaznivo dejanje nad otrokom pravzaprav nekaj pozitivnega za otrokov duševni razvoj), tako si tudi kršitev avtorskih pravic razlaga čisto po svoje. Kaznivo dejanje mora imeti namen, v konkretnem primeru avtorskih pravic, pridobiti sebi protipravno premoženjsko korist ali povzročiti škodo. Nihče od komentatorjev na internetu ni pokazal takšnega namena. Ravno nasprotno: namen razpečevanja odlomkov „literature“ Vitana Mala je namenjen preprečitvi kaznivih dejanj. Da bi bil za to kdo obsojen? Ja, v očeh režimskega starca, vajenega socialističnih sodišč in z očitno slepo pego na tistem mestu osebnosti, ki bi morala razločevati med kaznivimi dejanji in njegovimi spolnimi potrebami.

Vitan Mal se ves čas sklicuje na francoske kriminaliste in nam postreže celo izrojeno domišljijsko trditev, da „...če bi na primer francoski kriminalisti odkrili Boštjanovo početje, bi ga po statistiki uvrstili med pederaste, s katerimi naj otroci ne bi prišli v stik...“

Dvomim, da francoski kriminalisti ne poznajo francoskega kazenskega zakonika. Se namreč ne razlikuje bistveno od slovenskega – povedano po domače: če bi francoski kriminalisti odkrili Boštjanovo početje, bi mu odvzeli prostost in ga privedli pred sodnika, ne pa ga zgolj uvrščali v statistiko, kot bi nas Vitan Mal rad nalagal.

Opravičevanje pedofilije, spolnega odnosa z neizoblikovanim in nemočnim otrokom, je edini credo pisarjenja Vitana Mala in se prav v ničemer ne razlikuje od zagovorov obsojenih pedofilov.

Vitan Mal je uspešno dokazal, da je čustveno slep – kot so nekateri ljudje barvno slepi in ne razlikujejo med rdečo in zeleno barvo, takšna je tudi Malova sposobnost empatije do otrok: ne zaveda se, da je razmerje med demagoškim in pohotnim starcem, ki se igra lutkarja in ima svoje žrtve na vrvici, ter lahko vodljivim otrokom, patološko in za otrokov razvoj škodljivo. Ne, zanj je to celo lepo, saj gre le za „čisto ljubezen“ do otrok (pa smo spet pri retoriki, s katero pedofili opravičujejo kazniva dejanja). Mal ni sposoben mentalne projekcije v otroka, ampak je ravno obratno: na nedolžne otroke projicira svojo spolno determiniranost in se s starčevsko pohoto slini nad mladimi ritkami. Pisarjenja Vitana Mala nimajo nobene zveze z realnim življenjem mladostnikov in otrok. To so zgolj njegove fikcije, to je njegova erekcija in njegovo bedno spolno življenje zavito v celofan kvazi umetnosti (besedno na nivoju najslabšega Dr. Romana, kar sem jih v življenju bral).

Vitan Mal je napačno ocenil, da bo njegov pisateljski sloves prevagal na javnim zgražanjem, nad njegovim „podiranjem tabujev“, ki so jih po njegovem mnenju in mnenju aktivistov Legebitre postavili zaplankani Slovenci. Zmota! Meje v Kazenskem zakoniku (torej zakoni sami) so nastali kot družbeni konsenz tekom zgodovine z namenom zaščitti posameznika in družbo, ni si jih izmislila nazadnjaška skupina Slovencev.

Morda bom zelo plastično ponazoril vedenje Vitana Mala in aktivistov Legebitre, če iz tega prispveka izzvzamem pefofilijo in namesto tega vstavim drugo kaznivo dejanje, naprimer rop. Predstavljajte si, da bi Vitan Mal začel „podirati tabuje“ tudi na tem področju in bi vam, morebitim žrtvam ropa, dopovedoval, da v tem nič ni slabega (če vas ropar pusti pri življenju), nasprotno: to zgolj ugodno vpliva na počutje in nadaljni duševni razvoj oropanega. Hmmmm.....

Kot prvo: ne strinjam se, da napisano ne more bralca skvariti. Seveda ga LAHKO! NE VSE- NEKATERE PA DEFINITIVNO.
Kot drugo: SAJ TI NE OČITAM DRUGEGA KOT TO, DA MI NI VŠEČ, ČE ME- KOT BRALKO- POSKUŠAŠ PREPRIČATI, DA JE TO, O ČEMER PIŠEŠ- NORMALNO, IN DA ZATO NE SMEM IMETI NIČ PROTI, ČE PAČ OTROKE IN STARCE ZAMIKA, ČE SI GA, ZARADI UŽITKA, MEDSEBOJNO DRKAJO.
Morda si že pozabil, kako si tudi sam bral Vinetuja in podobne zgodbe naše mladosti: brskal si po najbolj razburljivih poglavjih, kjer je na veliko pokalo in se streljalo. Kakšne dolgočasne opise pokrajin, če so , seveda, sploh obstajale, si preskočil in pozabil. Enako bodo- zato pa dam roko v ogenj- tvojo knjigo prebirali mladi. Brigalo jih bo vse ostalo! Strani, kjer opisuješ drkanje & podobno bodo popackane in pomečkane.
Vitan s to t. i. knjigo si drzneš vzeti še tisto zadnje, kar imamo: naše otroke. Hočeš nas prepričati, da so tudi oni popolnoma enaki packi in svinje kot odrasli, ki mečejo svoje pohotne oči po njihovih spolovilih zgolj in samo zato, da si pričarajo nekaj ur nebrzdanih užitkov, kajti na kakšen drug način jim tisti umazani one, ki ga skrivajo v posranih hlačah sploh ne vstane več.
Hočeš me prepričati- navsezadnje imam tudi sama 3 fante- da tudi oni ne počnejo drugega kot da komaj čakajo, kdaj jih bo naskočil kdo z mehkim tičem, ki se bo – morda, če bo imel lastnik vsaj malo sreče- dvignil ob pogledu na otroško goloto…Hočeš me prepričati, da to, o čemer pišeš, ni ne grdo, ni nemoralno, ni ne opolzko, umazano in drekasto, ampak, da je to nekaj, kar so prakticirali že veliko bolj kulturno osveščeni narodi pred nami.
Žal si naletel na žensko, ki ji je hudičevo malo mar zato, kaj mislijo drugi, če, seveda, menim, da je njihovo razmišljanje nezrelo, nemoralno, nedostojno. Dol mi visi, če se cel svet zaroti proti moralnim normam, ki so meni pomembne, NE BOM pokleknila in priznala, da imajo vsi drugi prav, jaz se pa motim.
Mar mi je, kaj so počeli Grki, briga me, če so vsi Aristoteli, kar jih je v tistem času živelo, za stimulacijo izrabljalo dečke. Če jim je družba to dovoljevala, so si posledice zato, da so vrgli lastne otroke v žrelo drhali, nosili sami.
Pa tudi: danes je drugače. Danes nismo VSI ovce, ki bi sledili izmečkom. Nismo VSI bedaki, ki bi se skrivali v anonimnosti z molče sklonjenimi glavami pred t. i. »veličinami«, ki v slovenski družbi nekaj veljajo…Na srečo- nismo!
In če sem zelo iskrena: strašno bi bila vesela, če bi NA MALO DRUGAČEN NAČIN pisal o teh problemih, ker jih- kot je očitno- zelo dobro poznaš. Da bi pisal, opozarjal, svaril, obsojal magari. Da bi mladi VEDELI, ko bi BRALI, kaj jih lahko doleti, in NE, da bi jih s pisanjem nagovarjal, naj se ne branijo, če se kdaj kakšen star, slinast in ogaben pokvarjenec spravi nanje.
Vesela bi bila TEGA in verjetno – skupaj z menoj- tudi vsi ostali, ki jim je še vsaj malo mar zato, da svinje, ki rijejo po blatu, ne stegujejo tac po otrocih. Kajti vse ostalo, kar so dosegli, so že zdavnaj umazali.
Danes, ko ni VSE le dovoljeno, ampak je celo zaželeno, danes, ko se celo priporoča svingerstvo, seksanje s psi, kravami in drugimi živalmi, danes, ko tisto »najnižje«, kar človek brez dostojanstva premore, javno, na glas in preko vseh meja dobrega okusa, PROPAGIRAMO PREKO RAZLIČNIH KMETIJ IN BIGBRADERJEV, danes bo- in tvoja knjiga je živ dokaz- kmalu povsem NORMALNO, da si bodo ljudje brez morale, ki jih je okoli nas vedno več, jemali otroke za zadovoljevanje svojih nizkotnih spolnih potreb kot nekaj, kar je tukaj- na dosegu roke, kot nekaj, ker tako MORA BITI. In zraven bodo- tako kot ti- kazali na Grke, ki se zaradi tega niso prav nič zgražali….
Še tisti, ki sedijo v zaporih zaradi umorov in drugih grozodejstev imajo v sebi več morale in več intimnega dostojanstva. Kajti, če in ko jim pride v roke pedofil, slednjemu ni »več« milosti. Je to, da je temu tako, dokaz, da za rešetkami sedijo napačni?!
Erotika kot taka- v vseh oblikah, nivojih, barvah in občutljivostih, je bila in bo- zmeraj del našega intimnega življenja. Tudi sama pišem o njej, tudi moji junaki so od nje včasih odvisni, brez nje ne morejo, so ji pretirano vdani….Opisujem, ne ravno v potankosti, kaj v trenutkih, ko se zbližajo, počnejo, ampak! To, kar jim je skupno, je odraslost, je zrelost, je odgovornost. Je spolnost med dvema (ali več) posamezniki, ki se – na kakršenkoli način- zavedajo tega, kar delajo.
Tudi otroci, mladi, najstniki…se ljubijo. Se spuščajo v odnose. Se dotikajo. Ležejo drug ob drugem med rjuhe in igrajo odrasle. A to, kar počnejo, počnejo s sebi enakimi. Z vrstniki, četudi so ti, morda, kdaj za spoznanje starejši. Osebno me ne bi prav nič motilo, da ti opisuješ ljubezenske(?) dotike, dotike , ki jih spodbuja spolni nagon, med dvema dečkoma.
Nedopustno pa je, da propagiraš pedofilstvo, da ga vsiljuješ, da me (nas) skušaš prepričati, da TAKO MORA BITI, da tako je, in kar je še najhujše: da sem jaz tista, ki sem proti pedofiliji- trotl, ti pa, ki to skrajnost zagovarjaš- pa kralj.

Žal mi je, ker se zavedam, da je vsaka kolikor toliko normalna beseda, ki ti jo namenjam- zaman. Res mi je žal.

Ni mi pa žal reči, da dobim morilske misli že ob samem namigu, da bi se kakšen tak pederast približal komu od mojih otrok. In srčno bi si želela, da bi zelo enako razmišljali tudi drugi starši. Že ob zgolj namigu, da so se kakšne svinjske tace dotaknile mojega otroka tam, kjer se ne bi smele, se ne bi več mogla brzdati. Niti se ne bi hotela.
In daj bog, pa ni važno, je to harekrišna, alah, buda, krščanski bog ali zevs ali samo Nebo, da bi podobno razmišljali vsi ljudje. Ne glede na to, kar počnemo, si upajoče drznem reči, da pa nam je, vsaj za lastne otroke, še zmeraj mar.

Poglejte si, kaj je spesnila varuhinja človekovih pravic o pedofilski pornografiji v naših javnih knjižnicah. Odgovorila je neki knjižničarki na njeno pritožbo.

http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/aktualni-primeri/novice/detajl/pornografska-literatura-z-udelezbo-otrok/?L=&cHash=8a1be5e5d1

Kot bi to napisala Legebitra. Ali pa spoštovani Mozetič osebno.
Knjižničarki predlaga, naj sproži sodni postopek sama. Za kaj pa imamo varuhinjo človekovih pravic? Na moje pismo ni odgovorila.
Me zanima, kako bi varuhinja reagirala, če bi se v javnih knjižnicah pojavile knjige napisane s perspektive rasista ali homofoba.

Navedeno

Ljubinica

Knjižničarki predlaga, naj sproži sodni postopek sama. Za kaj pa imamo varuhinjo človekovih pravic? Na moje pismo ni odgovorila.

Moje izkušnje s to varuhinjo človekovih pravic so, da je postala zgolj reklamni pano za odvetnike. (zastranitev: na razpolago mi je korespodenca, kjer so pod pretvezo gospodarskega kriminala brez deodelitve odvetnika in brez dostopa do sodnega spisa osebo priprli za 4 mesece. Kasneje se je izkazalo, da so sodniki sprejemali sklepe o priporu na podlagi izmišljenih dejstev, ki jih v sodnem spisu sploh ni. In kaj je na to prizadetemu odgovorila Varuhinja človekovih pravic? Osebi je svetovala, naj si najame odvetnika. Toliko o Varuhinji in konec zastranitve).

Bolje je, da se pritožite na EU ombudsmana (http://www.ombudsman.europa.eu/glance/sl/default.htm) in sicer nad ravnanjem slovenske Varuhinje čl. pravic, podredno pa postavite tudi vprašanje, do kod seže meja umetniške svobode in kje se začne pregon kaznivega dejanja izdelovanja in distribucije pedofilskega hard-core pornografskega gradiva.

Prav tako se lahko obrnete na Državni zbor, na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Namreč: ravnanje Varuhinje čl. pravic je daleč od tega, kaj ji zakon nalaga - namesto, da bi o kršitvah čl. pravic poročala Državnemu zboru, njena lažna letna poročila ne izkazujejo dejanskega stanja in so potvorjena. Varuhinja človekovih pravic je zgolj in samo en velik PR, poštni nabiralnik "sončne uprave" namenjen zgolj prikrivanju dejanskega stanja v Sloveniji.

Ostaja vam še najbližje Okrožno državno tožilstvo - ni nujno, da oddate prijavo in s tem tvegate krivo ovadbo, postavite jim zgolj vprašanje. Tako bodo dolžni odreagirati po službeni dolžnosti, ne da bi vas s s tem izpostavili. Lahko se obrnete na najbližjo policijsko upravo in tam podate svoj vprašanje.

Tudi medijski inšpektor, ki vztrajno prepoveduje pornografske kanale (četudi predvajane zgolj v nočnem času) z nazornimi prizori spolnega akta med odraslimi, bo moral odreagirati, saj mu tako nalaga zakon.

Poleg pisanja tukaj ali kjerkoli zasujte Vitana Mala in Legebitro s pritožbami na vse možne institucije. Skopirajte odlomke iz knjige in jih pokažite svojim znancem, prijateljem in sorodnikom in jih motivirajte, da bodo tudi oni ukrepali.

Ne pozabite tudi, da je Vitanu Malu nekdo pomagal izdati te svinjarije v knjižni obliki in ga gre soodgovornost iskati tudi tam.

Verjamem, da aktivistom Legebitre in tudi Vitanu Malu tovstna dejanja pomenijo zgolj javni linč zaplankanih in nazadnjaških slovencev in da bodo na tem argumentu vztrajali še naprej.

Zlepa ali pa zgrda se bodo morali Vitan Mal in Legebitrini aktivisti sprijazniti s tem, da s svojim zagovarjanjem kaznivih dejanj nikakor ne orjejo ledine in ne podirajo nobenih tabujev - ampak da poskušajo (nič več in nič manj) le opravičevati eno izmed najbolj nagnusnih in sprevrženih kaznivih dejanj v imenu lastne spolne determiniranosti.

Varuhinja človekovih pravic pravi (med drugim)

Literatura (ali pa na primer likovna umetnost) je tudi eden izmed najbolj neposrednih izrazov posameznikovih misli, le-te pa (razen v totalitarističnih sistemih) nikoli niso bile predmet pravnega urejanja. Pogled v zgodovino razkriva, da je bila cenzura literarnih del vselej povezana z vprašanjem nadzora nad prostim pretokom idej in misli, zato z današnjega vidika cenzura lahko deluje anahronistično.

Velja taka svoboda tudi za rasiste in homofobe?

Cenzura: hvala za namige, kaj naj storimo.

Primož Trubar

vas bom poimenoval z nickom, kaj je pravzaprav narobe z moderatorji v tej temi? Kdo po vašem mnenju skriva in prikriva?

Glede na najin telefonski pogovor, ko ste ga prekinili, lahko rečem, da se mi zdite nekoliko zmedeni, da težko razločim kaj ste želeli povedati.

Če želite me lahko pokličete še enkrat, tokrat prosim, brez nervoze in živčnosti, še prej pa mi lahko pišete na mail in razložite celotno situacijo, da bom lažje razumel vse skupaj.

ker iz tega zapisa žal nisem uspel veliko razbrati. Niti ne vidim nobenih spornih zadev. Je pa šel vaš post med spam, tako ga namreč določi sistem sam, kar sem vam tudi povedal, morda je tudi vaš IP naslov problematičen, pišete pa da imate neke kopije in bi bil vesel, če mi jih pošljete, da bo bolje vidno vse skupaj, kje je problem.

Primož

*********************
Srečnga pa zdravga!!!

090 30 41 Imate težave? Bi radi kaj vprašali, se pogovorili, imate težave, ste osamljeni? Pokličite lahko vam pomagamo.

http://galerija.over.net/mon/main.php/v/javnagalerija/Primo__
http://pino.blog.siol.net/ Poglej kaj pišem

Odločno protestiram proti temu, da se v temi mimogrede potuhnjeno pristavlja še piskrček homofobije in se meče homoseksualce v isti koš s pedofili in pederasti. Če kdo ne ve, kaj pomeni besedna zveza consenting adults (za kar gre pri homoseksualnem odnosu), si gre lahko to razjasnit na wikipedijo.

Navedeno

"Nosy bitch"

Odločno protestiram proti temu, da se v temi mimogrede potuhnjeno pristavlja še piskrček homofobije in se meče homoseksualce v isti koš s pedofili in pederasti. Če kdo ne ve, kaj pomeni besedna zveza consenting adults (za kar gre pri homoseksualnem odnosu), si gre lahko to razjasnit na wikipedijo.

Legebitra je z zagovarjanjem pedofilske pornografije v preobleki umetniškega dela kar sama mimogrede potuhnjeno pristavila piskrček k poskusu razvrednotenja in minimaliziranja kaznivih dejanj.

Velika svinjarija in velik madež kazenskega pravosodja je deklariranje homoseksualnosti kot kaznivo dejanje (na področju SFRJ odpravljeno komaj 1976!) in če boste vzeli v roke učbenik medicinske fakultete iz sredine devetdesetih (Psihiatrija II), vam bodo vrli "strokovnjaki" še vedno dopovedovali, da je homoseksualnost težko ozdravljiva duševna bolezen (sic!).

Za to, da se preneha stigmatizirati ljudi samo zaradi njihove spolne determiniranosti, se javno izpostavljam že dolgo. Za osnovne človekove pravice gre vendar, mar ne?

Ampak obstaja še ena kategorija človekovih pravic, ki ste jo očitno zavestno spregledali: otrokove pravice. Te pa, čeprav niso nikjer jasno določene z mednarodnimi konvencijami, v mojih očeh predstavljajo več, kot pravice odrasle osebe.

Legebitra si je privoščila opravičevanje kaznivih dejanj nad otroci v imenu nekakšne "literarne vrednosti". Recimo raje bobu bob in se prenehajmo sprenevedati: Legebitra je z opravičevanjem literature, ki zagovarja zločine nad otroci prestopila tisto magično mejo, ko se še bo zadnji homofil (se namreč prištevam mednje) uprl takšnemu bednemu verbalnemu posiljevanju o vsesplošni in prikriti homofobiji ali ogroženosti homoseksualne populacije. Nasprotno: s tako odkritim zagovarjanjem pedofilije Legebitra neposredno ogroža heteroseksualno populacijo.

Zato pa se je Vitan Mal takorekoč skril za Legebitro, v upanju, da mu bo uspel slepilni manever "ozaveščanja javnosti". Takšno ceneno opravičevanje kaznivih dejanj je resnična sramota za Legebitro, predvsem pa si je s takšnim ravnanjem Legebitra naredila neprecenljivo škodo v javni podobi.

Prav zanima me, kaj o tem misli aktivistka Legebitre, Maja Šorli, sicer univ, dipl. psih., ki nam s svojo partnerko in novorojencem nasmejano dopoveduje iz plakatov, zakaj je nujno potrebno sprejeti družinski zakonik. Ne verjamem, da bo njun sin zrastel v srečno bitje ob takih pogledih na otroke, še predvsem ne, če bo ta otrok deležen intenzivnega druženja z raznimi Vitani Mali.

Nosy bitch: namesto Wikipedije vzamite raje v roke Kazenski zakonik in dobro razmislite o tem, kaj pravzaprav branite.

Navedeno

Resnicoljub
Nisem Malov odvetnik, vendar mi gre vaše sprevračanje njegovih besed že pošteno na jetra. Pri vsakem ustvarjalcu je najpomembneje to, kar nam zapusti v umetniški oporoki. Tisto bo tudi ostalo. Čez trideset let se ne bo nihče spraševal o umetnikovem življenju, njegovih grehih ali junaških dejanjih. Karl May je bil v zaporu zaradi kraj, Jack London je imel kar nekaj masla na glavi, Mark Twain je ustanovil klub ljubiteljev punčk s kitkami, Lewis Carroll je fotografiral desetletne punčke, na pol gole in v izzivalnih pozah, France Prešeren je napravil mladoletni Ani Jelovšek tri otroke (danes bi gnil na Dobu) ... Čemu ne zahtevate, naj nihče več ne seže po Vinetouju, da se s knjižnih polic umakne Tom Sawyer, da Alice v čudežni deželi ni umetnina in da ne smemo več častiti Franceta Prešerna in uporabljati njegovih rim v himni. Če bi izbirali šolsko čtivo po principu moralno neoporečnih avtorjev, bi v šolah lahko brez skrbi ponudili samo Sveto pismo. Toliko! Ne bom se več oglasil, ker mi je slabo od vašega licemerstva!

Zgornje opravičevanje je klasičen primer branjenja določene teze s tem, da se skrene razpravo v popolnoma drugačen tok.
Pisec navaja da je bil Karl May zaprt (da, dvakrat po 4 leta zaradi kraj in prevar), Jack London (da, 30 dni zaradi groznega zločina potepuštva), in tako naprej. Iz tega izvleče tezo, da bi morale torej njihove knjige ven iz polic; tisti, ki pa meni, da bi morale s polic samo spisi Vitana Mala, ne pa dela navedenih pisateljev, pa so svetohlinci in hipokriti, ki sprevračajo besede. Za dobro mero je dodal še Sveto pismo, čeprav ne vem kaj biblija dela med romani (in ker je to preresna tema, biblije ne bom vpletel v odgovor).

Argumentacija je popolnoma zgrešena.
1. Navedene osebe so pisatelji in njihova dela so priznane umetnine, Napačna odločitev Vitana Mala pa je otroška pornografija
2. Nihče od navedenih pisateljev in pesnikov ni ustvarjal samo za to, niti v najmanjšem delu za to, da bi rehabilitiral pedofilijo - Vitan Mal pa javno priznava da mu je rehabilitacija pedofilije EDINI namen pri njegovem pisarjenju (glej zgoraj njegovo lastno izjavo).
3. Nihče od navedenih pisateljev in pesnikov ni v svojih nastopih ali javnih izjavah zagovarjal pedofile oziroma pedofilijo nasploh - Vitan Mal pa samo na tem forumu večkrat izjavlja, da jih zagovarja in da je ponosen nad tem.
4. Če Vitan Mal javno zagovarja kazniva dejanja spolnega nasilja nad mladoletniki in izjavlja, da vse kar je objavil služi edino temu zagovoru z namenom, da bi postala pedofilija dovoljena, potem imajo bralci teh njegovih nebuloz pravico da izrazijo svoje mnenje o tem; in so jo tudi uporabili. Menda ni Vitan Mal edini, ki ima pravico razlagati urbi et orbi, kaj pedofilija je in kako zelo je zdrava za otroke - ostali pa pravico da molčimo?
5. Kar se tiče zahteve po odstranitvi s polic je to manjšinsko mnenje (kolikor sem lahko ugotovil) na tem forumu; večinsko je pa, da gre za bolestno nekontrolirano argumentacijo pedofila, ki mu je, kot kaže, počil obrambni jez in se sedaj skozi razpoko zliva umazana voda vsega, kar je desetletja v sebi skrival. Lep del komentarjev odseva poleg zgroženosti nejevero ali žalost, skorajda bolečino, da je tisto kar so brali med odraščanjem in imeli radi ter morda posredovali še svojim otrokom, sedaj zamazano s curki odbijajočega črnila, ki se zlivajo iz peresa Vitana Mala.

Skratka, vsaj jaz, priznavam, da Vitan Mal lahko piše otroško pornografijo in da je stvar založbe Lambda če jo objavlja. Vendar, Vitan Mal je ime prepoznavno med mladostniki, ki bodo zaradi njegovega priimka pogosteje posegali tudi po njegovih obscenostih, kot bi sicer. Poleg tega dejstva me najbolj moti,da tako v svojih perverzijah, kot v pisanju npr, tu, ves čas izmikljivo vendar vztrajno, zagovarja slinavo tezo o sluzastih #dobrih stričkih ali dedkih#, katerih spolno ukvarjanje z deset do trinajst let starimi dečki (predvsem sesanje njihovih "metuljčkov" brrrrrrrrrrr), je upravičeno, za dečke koristno, uživaško, pravi raj; da zganja javno propagando za zlorabo otrok, ki jo seveda berejo tudi le-ti. Tu pa nastopi točka, ko Vitan Mal prekorači svobodo umetniškega ustvarjanja. Če javno brani tezo, da je manipulacija enajstletnika s strani ostarelega profesorja, zato, da z otrokom zganja oralni seks nekaj kar je za otroke dobro, krasno in pravilno, da (tudi) otroke takoreč vzgaja in vabi k temu početju, povrhu vsega pa izjavlja da je to poanta vseh njegovih del, je pa preveč. Zagovarjanje enega od najbolj zavženih kaznivih dejanj in vsespošnega priporočanja pedofilije tako otrokom kot odraslim, NI svoboda umetniškega ustvarjanja; in vsaj sankcija javnega izražanja odbojnosti do tega gnusnega pisanja, čigar namen je tudi zvajanje novih žrtev v "pedofilski raj", JE legitimna in pravilna. Če se je Vitan Mal proglasil za prvogovornika pedofilije in je sam nepovratno povezal vse, kar je napisal s tem, potem lahko krivca za reakcijo publike išče samo v sebi - ne pa v drugih ljudeh.

Skratka, argumentiranje, da so zaporne kazni ali seksualna dejanja resničnih pisateljev (ne glede na njihovo neopravičljivost) identična s situacijo, ki jo je povzročil Vitan Mal z objavo svoje pornografije in divjim javnim zagovarjanjem pedofilije, je nepravilno, nelogično in smešno.

Prosim, če navedete izjavo, v kateri se je Legebitra opredelila do teme, ki jo obravnavamo.

Navedeno

nosy bitch
Prosim, če navedete izjavo, v kateri se je Legebitra opredelila do teme, ki jo obravnavamo.

Prosim, če navedete izjave, s katerimi se na tem forumu javno in resno izenačuje pedofile s homoseksualci; kar trdite sami.

Prosim če navedete, ali je Napačna odločitev med knjigami, ki jih Legebitra na ta ali oni način priporoča oziroma informira o njih, na svoji strani oziroma forumih?

Prosim če navedete, zakaj Legebitra oziroma njeni člani, ki planejo pokonci in začnejo masovno producirati izjave za javnost, čim nekdo izreče besedo homo (pa četudi ji sledi ... sapiens), o knjigi-hvalnici kaznivnih dejanj pedofilije s strani homoseksualca ter o javnem zagovarjanju pedofilije s strani Vitana Mala, ni podala nobene izjave, razen če molk ne štejemo kot izjavo. Zakaj torej o temi, ki ste jo (brez stvarne podlage) napadli na utrujajoče se ponavljajoč način - že spet nekdo blati nas istospolne!!! - molčite? Pa bo samo ta tem forumu kmalu dosegla 200 komentarjev, objavljene so že tri kolumne, itd.itd. Kaj res mislite, da je avtomatično vpitje o preganjanju istospolnih, četudi to ni res, čarobna palica, ki bo povzročila, da bomo vsi utihnili? In zakaj s tem posredno pomagate Vitanu Malu, ker če bi vam uspelo oblatiti to diskusijo s "preganjanjem" istospolnih, bi bila njena verodostojnost izničena? In zakaj ima popolnoma enak način razprave tudi Vitan Mal, ki namesto odgovora stalno blodi o nekakšni inkviziciji oziroma preganjanju proti njemu?

spoštujem istospolno usmerjene ljudi in imam med njimi tudi nekaj prijateljev.
Ne spoštujem pa pedofilov, višek ostudnosti so tisti, ki pedofilijo zagovarjajo. Pa so med njini tako hetero kot homoseksualci (med pedofili in najbrž tudi zagovorniki).
Na vsak način pojem homoseksualnosti ni okusno izenačevati s pojmom pedofilije!

sopotnik kar gleda

http://www2.arnes.si/~oims/kazalo/dogodki%202010/dejavnosti/Okobesede/slika013.jpg
http://www2.arnes.si/~oims/kazalo/dogodki%202010/dejavnosti/Okobesede/slika014.jpg
http://www2.arnes.si/~oims/kazalo/dogodki%202010/dejavnosti/Okobesede/slika001.jpg

Vitan Mal letos v osnovni šoli Murska Sobota. Njegova zainteresiranost je vidna. Podatki in slike so javni, na strani osnovne šole.

In še besedilo učenca, ki je bil nedolžna priča:
OKO BESEDE

Od 23. do 25. septembra 2010 je v Murski soboti potekalo že 14. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev OKO BESEDA, ki ga organizira založba Franc-Franc iz Murske Sobote. V okviru srečanja podeljuje časopisno podjetje Večer tudi nagrado VEČERNICA, ki jo prejme najboljše mladinsko delo preteklega leta.

...

V petek pa sta nas obiskala pisateljica Darinka Kobal in pisatelj Vitan Mal. Gospa Darinka je preživela dobro uro v družbi učencev 3. razreda, gospod Vitan pa se je udeležil srečanja z devetošolci.

Po končanem srečanju smo bili vsi zelo zadovoljni in upamo, da bo takih srečanj v prihodnje še veliko.

UTRINKI Z OBISKA PISATELJA VITANA MALA V BESEDI IN SLIKI

Dne 24. 9. je našo šolo obiskal mladinski pisatelj VITAN MAL.

V uri, ki jo je namenil druženju z učenci 8. in 9. razredov, nam je pripovedoval o svojem otroštvu, iz katerega izvira nekaj neuslišanih ljubezni. Le-te, in še marsikaj drugega, so bile povod za nastanek njegovih književnih del.

Podal pa se je tudi v filmske vode kot snemalec na TV SLO. Podrobneje nam je predstavil snemanje filma Sreča na vrvici, katero je potekalo v ateljeju.

Srečanje je bilo prijetno, koristno in poučno.

Če ima kdo program za kvalitetno povečevanje slike, vljudno prosim, če se skoncetrira na fotografijo Vitana Mala št. 2, srednji del, levo notranje stegno. Hvala

Blodnje malega Vitana - dobesedna navedba:
"Življenje bi nadaljevalo ljubezenski odnos med profesorjem in Tadejem do pobovega 14. ali 15. leta starosti, ko se njuna pot razide. Fant se zaljubi v deklico in se ji skuša posvetiti v celoti, profesor pa z grenkobo spoznava, kako njegov Tadej ni več rosno mladi in nedolžni angelsko lepi enajstletnik, ampak se je razvil v fanta z vsemi atributi odraščanja. (Vedeti je namreč treba, da pederasti občudujejo dečke v času predpubertete in zgodnje pubertete, potem postanejo petnajstletniki zanimivi za efebofile, medtem ko oboji zviška gledajo na pedofile, saj se le ti posvečajo otrokom pod desetimi let starosti.)"

Neverjetno, hladnokrvno kategoriziranje zločinov nad otroki, v smislu:
pedofili so spodnji razred, ker posiljujejo izpod deset let stare fantke
pederasti so sredni razred, ker posiljujejo 10-15 let stare fantke
efebofili pa so najvišji razred, ker posiljujejo nad 15 let stare fantke.


Skratka, vse je v redu, ker so posiljevalci kategorizirani kot se spodobi....

Navedeno

sopotnik kar gleda
spoštujem istospolno usmerjene ljudi in imam med njimi tudi nekaj prijateljev.
Ne spoštujem pa pedofilov, višek ostudnosti so tisti, ki pedofilijo zagovarjajo. Pa so med njini tako hetero kot homoseksualci (med pedofili in najbrž tudi zagovorniki).
Na vsak način pojem homoseksualnosti ni okusno izenačevati s pojmom pedofilije!

sopotnik kar gleda

se strinjam, če bi, poleg vreščeče večne tožbe, avtorica navedla vir, iz katerega je upravičeno potegnila sklep, da na tem forumu istovetimo pedofile s homoseksualci. Pa ga ni. Vse kar je naredila je bil le totalna abstraktna obtožba, "tu,,, nekjje,,, morda... so proti istospolnim.... groza... bodite vsi proti....ta forum je homofobičen.." Klatenje prazne slame.

Spomladi bulmastifi (do letošnje pomladi se mi še sanjalo ni, da se kaj takega dogaja), zdaj pa Vitan Mal in njegova pedofilija.
Da pri nas izhajajo knjige tipa Napačna odločitev, tudi nisem vedela. Gejevska literatura me ne zanima, na internetnih forumih ne sodelujem. Članek na Delovem portalu me je zato šokiral.Malo sem pogooglala in marsikaj odkrila.Najprej forum Kje so meje literature in Malovo nesprejemljivo razmišljanje. Nato sem naletela na zanimiv Mozetičev Dnevnik, ki ga je objavljal na internetu letos spomladi.

http://open.si/?p=2187

Tule navajam nekaj odlomkov iz dnevnika od 1. do 7. marca:

Andrej mi je poslal link na neki debatni forum ljubiteljev knjig. Na njem se anonimneži zgražajo nad knjigo Vitana Mala Napačna odločitev, ki sem jo izdal v Lambdi. No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije. En očitek pravi, da gre za pornografsko literaturo. Po moje že iz besede izhaja, da pornografija zajema grafične prikaze, torej risbe, slike, fotografije, posnetke. V literaturi ni nič grafičnega in zame sploh ne more biti pornografska, kvečjemu erotična. Pornografsko poezijo bi lahko našli na straniščih, kjer so zapisi opremljeni z risbami ali kaj podobnega


V bistvu se je tudi pri takoimenovani homoseksualnosti vedno predstavljalo precejšnjo razliko v letih. In tako je še marsikje po svetu, ne glede na to, kako to spolnost sploh poimenujejo. Mislim, da se je starostna podobnost med dvema moškima ali dvema ženskama začela uveljavljati šele konec 19. stoletja, še bolj pa v 20. stoletju, dokler ni vsaj na zahodu postala pravilo. In verjetno rezultirala v partnerstvo, v današnje želje po poroki, družini, otrocih.


Suzana pošlje link na Mihatovo oceno Dnevnika nedolžneža, še ene pedofilske knjige. Zdi se mi zmedena, po eni strani se loti romana s heteronormativnimi prijemi (ali sploh poznamo še kake druge???), po drugi goji rahle simpatije, tako da je rezultat precej slovenski. Ja, trdil sem že, da rabimo za prevajanje glbt literature tudi glbt prevajalce – zdaj k temu dodajam, da rabimo očitno tudi svoje kritike, ki bodo znali h knjigam pristopati neobremenjeno. Škoda, ker Duvertov roman je čudovito lep, neka strašna ljubezen seva skozenj. Pa tudi neka druga kultura, ki se je ne da meriti z zahodnimi meščanskimi vatli. Drugo leto bom prevajal maroškega pisatelja, piše in živi v francoskem okolju, ki popisuje svoje otroštvo, ko je bil zaljubljen v učitelja in imel z njim prve spolne izkušnje. Pogled na pedofilijo z očmi tako imenovane žrtve. Še en lep in ljubezni poln roman

Na neki drugi internetni strani kratka oznaka pedofilskega romana:

Svoboda nekega drugega sveta"

Tony Duverte: Dnevnik nedolžneža
Prevod: Brane Mozetič
Obseg: 189 str.
Škuc, zbirka Lambda, 2009

Tony Duvert (1945-2008; v njegovi hiši so ga našli šele par tednov po smrti; umrl je v osami, tako kot je tudi živel) je bil velik ljubitelj otroštva, zagovornik pravic najstnikov in otrok, tudi do spolnosti. Otroštvo je povezoval s čistostjo in nedolžnostjo, odraslost s pokvarjenostjo in nečlovečnostjo, ali kot je zapisal: "Vsi otroci so ljudje, le malo odraslih to tudi ostane." Največ knjig je objavil v sedemdesetih, v času seksualnih svoboščin, ko je prejel tudi najvišje literarne nagrade, kasneje pa so njegova dela proglasili za hvalnico pedofiliji. Leta 1989 se je umaknil iz družabnega življenja in prenehal objavljati. Njegovi romani in esejistični zapisi so prevedeni v italijanščino, nemščino, španščino, japonščino in angleščino. V pričujočem romanu se otožna pisava ljubezni do neokrnjenih dežel in ljudi prepleta s silovito kritiko zahodnega heteroseksualnega sveta.

Vitan Mal torej v svojem zagovarjanju ostudne perverzije ni osamljen. Enako javno razmišlja vsaj še pesnik, urednik, gejevski aktivist Brane Mozetič.

Zdaj pa tole. Doslej sploh nisem dvomila, da sta istospolna usmerjenost in pedofilija dve popolnoma ločeni zadevi. KAJ PA NAJ SI MISLIM ZDAJ?
Pričakovala sem, da se bodo "queer" društva z gnusom distancirala od pedofilije in Vitana Mala. Vendar nič. Molk.
Ali ni logično, da se človek začne marsikaj spraševati. Da začne dvomiti v svoja prejšnja prepričanja?

Navedeno

poziv foto poznavalcem
Če ima kdo program za kvalitetno povečevanje slike, vljudno prosim, če se skoncetrira na fotografijo Vitana Mala št. 2, srednji del, levo notranje stegno. Hvala

Temo spremljam od začetka, in čeprav se strinjam z mnenjem velike večine tukaj - tako v zvezi s knjigo kot v zvezi z avtorjevim prepričanjem - pa se mi zdi nesmiselno kar naprej citirati (čeprav hude) izjave Mala, in celo, kot nas poziva gornji prispevek, s fotoprogrami ugotavljati - kaj? Če je imel Mal erekcijo? Za moj okus je tu razprava prešla samo sebe in se dejansko spremenila v nekaj, čemur bi v reali sledil čisto pravi linč (vrv, grmada, kar bi pač bilo prej pri roki). Ne zagovarjam niti omenjene knjige in še manj avtorja oz. njegovih prepričanj! Menim pa, da je bilo doslej podanih dovolj tehtnih, razdelanih argumentacij, in da takšna nadaljevanja (fotografije pa objava odlomka, do katerega je itak podana povezava v izvornem, prvem prispevku te teme itd.), teh argumentov žal ne podpirajo, temveč jih diskreditirajo, ker postajajo zares preveč podobna "lovu na čarovnice", ne glede na to, da verjamem(o), da v tem primeru čarovnica oz. čarovnik zares obstaja. Tu sta se pojavila tudi dva skrajno neokusna in povsem pedofilska vica (kar je moderator odstranil), in zaradi takih in podobnih primitivnih reakcij razprava izgublja težo, ki si jo je pridelala in ki si jo tudi zasluži, in se nagiba v le še en hujskaški, nizkoten spletni pljuvalnik. In v vse to vplesti še homofobijo - temu bi lahko rekli, da je "tožilec sam sebi sesul obtožnico". Res, malo pomislimo, no! Govora je o spolnosti med odraslimi in otroki! V omenjeni knjigi gre pač resda še za isti spol - ampak! Ali bi bilo manj hudo, če bi profesor hrepenel po mladih deklicah in jih "osvajal" in se šel z njimi oralo itd.? Mislim, da je odgovor jasen. Zato resnično ne vem, zakaj bi se sploh vprašali - homo ali hetero? Pedofilija oz. zloraba otrok je pedofilija oz. zloraba otrok!

Mozetič presoja: "No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije."

Kdor redno bere Knjižne molje, ve, da ta forum še zdaleč ni tak kot VSI DRUGI forumi, torej se že na tem mestu Mozetič moti. - Ne dajmo mu zadoščenja, da bi imel o ostalem (nestrpnost itd.) prav!

Navedeno

Kerstin1
..Za moj okus je tu razprava prešla samo sebe in se dejansko spremenila v nekaj, čemur bi v reali sledil čisto pravi linč (vrv, grmada, kar bi pač bilo prej pri roki). ... In v vse to vplesti še homofobijo - temu bi lahko rekli, da je "tožilec sam sebi sesul obtožnico". Res, malo pomislimo, no! Govora je o spolnosti med odraslimi in otroki! V omenjeni knjigi gre pač resda še za isti spol - ampak! Ali bi bilo manj hudo, če bi profesor hrepenel po mladih deklicah in jih "osvajal" in se šel z njimi oralo itd.? Mislim, da je odgovor jasen. Zato resnično ne vem, zakaj bi se sploh vprašali - homo ali hetero? Pedofilija oz. zloraba otrok je pedofilija oz. zloraba otrok!

Mozetič presoja: "No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije."

Pa smo spet pri stari praksi obrambe pedofilije. Ponoven napad na ta forum, da je "homofobičen", brez najmanjše utemeljitve, brez enega samega citata, ki bi to podkrepljeval. Ponavljam: KJE, KDO, KDAJ, je bil na tem forumu "homofoben"? Ta tekst je še en poskus, da spelje debato v drug tir. Da se vsi razpravljaci začnejo spraševati ali so homofobi, ali zganjajo linč ali ne. Pa čeprav, ni noben od od dveh obtoževalcev podal NITI ENEGA dokaza iz skoraj 200 tekstov, da tu kao divja neka blazna homofobija. Vse skupaj je izjemno star in občasno učinkovit trik: če nimaš dokazov, potem obtožuj kar počez - važno je, da si nasprotnika oblatil, tudi če ni res. V javnosti bo del obtožbe vedno obstal in namen je dosežen. Torej:
1. Kerstin1 trdi, da je razprava prešla v linč, ker je preveč osebna. Istočasno je popolnoma tiho, da je razpravo spodbudila otroška pornografija točno določene osebe in okoli petnajst strani OSEBNEGA zagovora pedofilije s strani pornografa, ki je konstantno, na dolgo in široko, javno vsem razodeval svoja osebna pedofilska stališča. Torej. petnajst strani osebnih mnenj pedofila na tem forumu je v redu, odgovor na njih pa je lov na čarovnice, ker je preveč oseben? In v čem je "preveč oseben"? O tem Kerstin1 molči.
2. Kerstin1 ne postreže z nobeno analizo, kje in kdo je bil na tem forumu "homofoben". Enostavno vrže to obtožbo na vse prisotne kar počez, kot balon z blatom in pričakuje, da bomo obnemeli in predvsem odnehali oziroma se začeli divje braniti pred obtožbo, ki nima NITI ENEGA dokaza. E, ne bomo. Ker nihče ni bil homofoben, pač pa pedofilofoben (ok, nova beseda :-)) Časi, ko je zadoščalo da si vrgel bombo o homofobiji in so vsi zgroženo utihnili, sklonili glavo in se vnaprej strinjali z metalcem bombe, pa čeprav je bila trditev lažna, so mimo in tovrstna praksa je zlizana, izživeta in neučinkovita.
3. Na podlagi popolnoma nedokazane trditve o homofobiji te razprave Kerstin1 trdi, da je "tožilec sam sesul obtožnico". Kerstin1 torej najprej obtoži, BREZ najmanjšega dokaza, da tu vlada homofobija, nato sama sklepa, kot samozvani vrhovni sodnik, valjda na podlagi pedofilske logike oziroma njene popolnoma neutemeljene obtožbe, da je celotna razprava zaradi tega diskvalificirana in to javno obznani. Skratka, po mnenju Kerstin1, smo vsi razpravljalci diskvalificirani, ker je on(a) javno izjavila da je(popolnoma nedokazani) del razpravljalcev - homofoben!!! Kar tako, počez, brez navedb, ugotovitev, citatov. Kirsten1 ima prav, ker ima prav, in ji to ni potrebno dokazovati. Prav pa ima, ker je izjavila, da je nekdo, nekje, v neznanem tekstu, ali pa več njih, zganjal po njenem, popolnoma z dokazi nepodprtem mnenju - homofoben. Prav tovrstno spletko sem javno napovedal v predhodnem tekstu - da bo najprej nastopila trditev o homofobiji in zatem diskvalifikacija celotnega foruma. Kerstin1 skuša ta stari način diskreditiranja speljati do konca, samo da zaščiti pedofila. Skuša posredno anulirati vse odgovore na tem forumu, ne glede na njihovo iskrenost.
4. Za dodatek se Kerstin1 sprašuje zakaj se razburjamo če gre za kaznivo dejanje med odraslim moškim in dečkom in zatem razpravlja ali bi bilo drugače, če bi bila žrtev ženskega spola. Kje za hudiča pa je kdorkoli o tem razpravljal in kaj ima to veze s tem, zelo jasno individualiziranim primerom? Zelo očividen poskus da se razprava preusmeri na drug tir in da se fokus prenese s strani Vitana Mala kar naenkrat na forum; da so torej ljudje ki so proti njegovim trditvam - krivci??? . Kaj za vraga ima ta hipotetična teorija o tem katerega spola so žrteve, tu za opraviti? Nihče ne razpravlja na teoretični ravni vseh mogočih hipotezah ali spolnih praksah, temveč debatiramo o prekleto realnem primeru otroške pornografije in javnega zagovarjanja pedofilije.
5. Vse kar je Kerstin1 napisal(a) je prozoren primer odvračanja fokusa od resničnega jedra zadeve - otroške pornografije in javnega zagovarjanja kaznivega dejanja - na splošno debate kjer se on(a) vnaprej postavi na vzvišen položaj, v smislu, rekla sem da ste homofobi, sedaj se pa zagovarjajte (in posledično nehajte debatirati o Vitanu Malu) Kirsten1 je s tem, po Nosybitch, drugi poskus, da (verjetno) določena skupina zagovornikov pedofilije skuša zmesti razpravo in na ta način reševati Vitana Mala in njihovo bolestno obsedenost, da skratka preusmerijo luč žarometov javnosti z Vitana Mala na izmišljeno homofobijo, ker je starosta slovenske pedofilije enostavno povedal preveč in to preveč jasno.
7. In če še komu ni jasno iz katere smeri prihajajo tovrstni poskusi diskreditacije, je Kerstin1 za nas, primitivce in neuke homofobe, sama dodala izjavo Mozetiča, s katero je takorekoč vse razpravljalce na tem forumu, označila kot: ozke, neizobražene, nestrpne in nepoznavalske homofobe. Mi smo torej, po mnenju urednika, ki je izdal otroško pornografijo in jo zagovarja, kmetavzarski kreteni, nevredni njegove vzvišene literature o sesanju otroških spolovil; in da ne bi pozabili na to, nam Kirsten1, namesto dokazov o svojih obtožbah, tovrstno vrednostno mnenje servira po znižani ceni.
8. Če Kerstin1 meni, da bomo zaradi njene infantilne logike in abstraktno posplošenih lažnih obtožb, samo zato, ker se skrivajo pod dežnikom homofobije, utihnili s kritiko pedofila Mala, je v zmoti. Poklekniti bi mora(a) sam(a), in prositi odpuščanja, ker skuša diskreditirati odkrit forum samo zato, da zaščiti pisca otroške pornografije in zagovornika pedofilije.

Skratka določen interesna skupina, verjetno lobi pedofilov je s tekstom Kirsten1 znova poskusila zaščitiTI svojega preveč odkritega in glasnega člana in svoje teze na star, preizkušen način - s totalno neutemeljenim, nedokazanim blatenjem tistih, ki se nad pedofilijo zgražajo - z napadom na starše potencialnih žrtev spolnih zlorab.

Pakajpotem,
osupla sem, priznam.
1. Poudarila sem - celo s krepkim tiskom in klicajem - da ne zagovarjam niti knjige niti avtorja niti njegovih prepričanj.
2. Poudarila sem, da se strinjam z večino tukaj, kar pomeni - tudi z vami.
3. Poudarila sem, da smo že argumentirano opredelili naše razumevanje omenjene knjige in avtorjevega prepričanja - oboje kot nesprejemljivo (če na kratko povzamem).
4. Poudarila sem, da zadeve "homo in hetero" nimajo zveze s to temo, s to knjigo, s tem, o čemer v tej temi teče debata, kajti pedofilija je pedofilija. Slednje sem dopisala predvsem v odgovor na ljubiničin prispevek - ljubinica je zapisala, da je bila prepričana, da sta ti dve zadevi popolnoma ločeni, in z velikimi črkami zapisala: KAJ PA NAJ SI MISLIM ZDAJ?, kar je razvidno iz njenega prispevka nad mojim. In na to sem odgovorila - če še poenostavim: moje mnenje je, da eno nima zveze z drugim. Pedofilija je pedofilija, še enkrat povem. Bolj preprosto ne znam.
5. Torej me je zbodlo isto kot vas: mešanje dveh tem, pri čemer je tale celotna tema namenjena itak le eni, tj. pedofiliji.
6. Edina stvar, v kateri se nisem povsem strinjala z vami in ki je bila (poleg ljubičinega prispevka) povod za moj prispevek, je - kot sem tudi zapisala - pretirano citiranje, kopiran odlomek, ki je itak v povezavi v prvem prispevku te teme, torej stvari, ki - ponavljam: ZA MOJ OKUS - so šle predaleč - ne zato, ker bi se mi avtor ali založba smilila, temveč zaradi tega, ker se je sprevrglo v gonjo - potem, ko so mnogi, tudi vi, dobro argumentirali svoj prav.

In v tem, da sem vam v bistvu dala prav, ste našli - ne podpore, temveč:
1. Pišete: "Kerstin1 trdi, da je razprava prešla v linč, ker je preveč osebna". Ne drži. Nikjer nisem napisala tega. Napisala sem, da SE MI ZDI (toliko o sodniški samozvanosti - ali sodniki na sodišču rečejo: Zdi se mi, da je obtoženec kriv?), da je razprava presegla svoj namen - kar preprosto pomeni, da menim, da je poanta dobro argumentirana in da ji taki postopki, kot ga predlaga poziv foto poznavalcev, niso potrebni oz. jo lahko diskreditirajo, kar bi bilo škoda, ker so bile argumentacije dobre, večinoma utemeljene.Škoda, če se bi/bo resna razprava sprevrgla v razčiščevanje stvari, ki so dejansko že prav v tej temi povedane, in to učinkovito povedane.
2. Pravite, da sem vrgla obtožbo o homofobiji na vse počez tukaj - resda nisem citirala ljubinice, ker pa sem pisala direktno pod njen prispevek, sem menila, da je jasno, da je ta del odgovor na njen dvom, ki ga izraža v velikih tiskanih črkah.
3. Pod to točko mi pripisujete namen zaščititi pedofila - potem, ko sem poudarila, da je vseeno, ali gre za isto- ali raznospolno zlorabo - pedofilija je zloraba otrok in konec. Torej tudi če bi avtor pisal o moškem, ki ga privlačijo deklice, je stvar enako (ne bolj, ne manj!) sporna, sprevržena - pedofilija je zloraba otrok. To je bistvo. In s tem -- zagovarjam pedofilijo?
4. in 5. Ko sem zapisala, da je pedofilija oz. zloraba otrok v vsakem primeru pedofilija in zloraba otrok, sem želela ohraniti fokus! Ki nima zveze z drugim kot s pedofilijo.
Zakaj bi se sploh vprašali, sem zapisala, torej zakaj sploh debatirati o homo in hetero, če pa je pedofilija oz. zloraba otrok vedno pedofilija - no, zdaj se pa že preveč ponavljam, ampak nisem si mislila, da bo sploh treba, ko sem tako odločno izrazila svoje stališče (v skladu z vašim), da je tu vendar govora o pedofiliji, ne o kakih -fobijah.
6. -
7. Katerega dela moje povedi "torej se že na tem mestu Mozetič moti" niste razumeli? Kaj je nejasno pri tem, ko sem zapisala, da ta forum NI tak kot drugi, torej NI tak, kot ga ocenjuje Mozetič? Tu sem izrazila nestrinjanje z Mozetičevo arogantno ugotovitvijo - kako lahko iz tega sklepate, da se z njo strinjam, mi ni jasno. In v zadnji povedi sem pozvala k temu, da bi se zadeva malo umirila, da Mozetič idr. ne bi upravičeno očitali, da se zadeva sprevrača iz razprave v inkvizicijo.
8. Moja, kot pravite "infantilna logika" se sklada z vašo (razen, ponavljam, da menim, da je zadeva že utemeljena in da ne potrebuje dodatnih "analiz" - če nekdo reče: to je pa že dobro argumentirano, je to pohvala, veste, ne kritika), tako da si morda lahko predstavljate mojo osuplost - običajno, če že kdaj, me je kdo takole označil zato, ker sem mu nasprotovala, še nikoli pa nekdo, ki mu nisem nasprotovala. No ja, vse je enkrat prvič ...

S temle odgovorom, v katerem sem skušala pojasniti to, kar - tako sem menila - je razvidno iz mojega prejšnjega prispevka - sem še podaljšala to nesmiselno razčiščevanje (in to razčiščevanje o nečem, o česar bistvu se strinjava). Verjamem, da sem se že prvič (gl. na začetku teme, Kerstin), drugič (prej) in tretjič (zdajle) dovolj jasno izrazila. V tem tretjem odgovoru sem s svojim ponavljanjem tega, kar sem imela za vnebovpijočo očitnost in kar ste, pakajpotem, narobe razumeli, že kar dolgočasna.

Prositi odpuščanja? Ni problema. Prosim, pakajpotem, odpustite mi, da sem se strinjala z vami. In da se v bistvenih točkah, od katerih pa ste se s svojim odgovorom meni oddaljili, še vedno strinjam z vami. Odpustite!

K.

Ker nas imata ekspert za pedofilijo Vitan Mal in tudi oboževalec nedolžnih otrok Brane Mozetič za zaostale, ozke, nevedne, nestrpne ...sem se poučila, kako je s to "materijo" po svetu, npr. v Ameriki.Internet je res neprecenljiv. Našla sem odlično besedilo, ki prikazuje stanje v Ameriki pred več kot desetimi leti. Takrat je bilo onkraj luže veliko Vitanov Malov in Branetov Mozetičev. Če znate angleško, si to preberite. Res se splača. Pedofilska mentaliteta se je po ZDA širila kot kuga. Vendar so se spodobni ljudje uprli.

http://www.leadershipcouncil.org/1/med/chic.html

Danes je mora izpred desetih let skoraj pozabljena.

The Demise of Pedophilia Chic
Friday, November 20, 2009, 9:48 AM
Kevin Staley-Joyce
There’s hardly a more disquieting and grotesque topic than pedophilia, but, as Mary Eberstadt reveals in her essay on “pedophilia chic,” it has not always been given the condemnation it deserves, even—as it were—in America.

Present unanimous disapproval comes from the political right and left—so much so that in the thick of the Polanski scandal, “The New York Times and the Washington Post . . . untrue to form, found themselves editorializing about the case in phrases that the Washington Times or the Catholic League could have reprinted verbatim.” Interestingly, both conservatives and liberals arrive at their condemnation of pedophilia through moral reasoning—though liberals, on nearly every other matter of sexual morality, allow only pragmatic considerations in public discussion.

But as late as the 1990s, this unanimity could hardly have been predicted, as a sizable cadre of “enlightened folk” were still wondering whether “intergenerational sex . . . might be worth a cheer or two.” Perhaps current disgust for this attitude is motivated by guilt, as the “enlightened” view of child abuse was entertained by more than a few opinion-machines of the likes of The Nation, New Republic, Vanity Fair, and the American Psychological Association.

Interestingly, Eberstadt identifies this decade’s abuse scandal among priests—or, perhaps, the coverage of it—as a watershed moment for our attitude towards the vice. Not only did the scandals do away with all vestiges of benignity pedophilia retained, but they made the public acutely aware of the lasting harm sexual abuse causes. And while the scandals gave professed enemies of the Church a motive for claiming a moral high ground, “the Church’s harshest critics are, generally speaking, the same sort of enlightened folks from whom pedophilia chic had floated up.” So the libertine view of “pedophilia chic” and hating on the Church were no longer compatible.

While the problem of pedophilia has not gone away, we can take consolation in Eberstadt’s assurance that this grave wrong “remains a marker of right and wrong in a world where other markers have been erased

Res me žalosti, da pri nas npr. varuhinja človekovih pravic ne zmore poštenosti, da bi javno obsodila propagiranje tega zločina.

Kerstin, članek, do katerega sem navedla link, sem prebrala potem, ko sem postavila svoje vprašanje KAJ PA NAJ SI MISLIM ZDAJ? (prosim, ne sprenevedajte se, iz konteksta je razvidno, zakaj sem ga postavila)
V omenjenem članku sem dobila potrdilo, da je moje vprašanje še kako umestno. To vprašanje je bilo aktualno v ZDA pred desetimi leti. Avtorica piše o tem, kakšne težave so imeli geji (ker samo za geje gre:za zvezo starejši moški-deček, kar sem izvedela iz tega članka) v ZDA in kako so se obotavljali, preden so bili sposobni odločno in nedvoumno obsoditi propagiranje pedofilije. Gejevske organizacije v ZDA so to zmogle. Naj se od Vitana Mala distancirajo gejevska združenja pri nas. Šele potem bo moje vprašanje, ki vas je tako zmotilo, postalo brezpredmetno. .

Navedeno

pakajpotem

Navedeno

nosy bitch
Prosim, če navedete izjavo, v kateri se je Legebitra opredelila do teme, ki jo obravnavamo.

Prosim, če navedete izjave, s katerimi se na tem forumu javno in resno izenačuje pedofile s homoseksualci; kar trdite sami.

Prosim če navedete, ali je Napačna odločitev med knjigami, ki jih Legebitra na ta ali oni način priporoča oziroma informira o njih, na svoji strani oziroma forumih?

Prosim če navedete, zakaj Legebitra oziroma njeni člani, ki planejo pokonci in začnejo masovno producirati izjave za javnost, čim nekdo izreče besedo homo (pa četudi ji sledi ... sapiens), o knjigi-hvalnici kaznivnih dejanj pedofilije s strani homoseksualca ter o javnem zagovarjanju pedofilije s strani Vitana Mala, ni podala nobene izjave, razen če molk ne štejemo kot izjavo. Zakaj torej o temi, ki ste jo (brez stvarne podlage) napadli na utrujajoče se ponavljajoč način - že spet nekdo blati nas istospolne!!! - molčite? Pa bo samo ta tem forumu kmalu dosegla 200 komentarjev, objavljene so že tri kolumne, itd.itd. Kaj res mislite, da je avtomatično vpitje o preganjanju istospolnih, četudi to ni res, čarobna palica, ki bo povzročila, da bomo vsi utihnili? In zakaj s tem posredno pomagate Vitanu Malu, ker če bi vam uspelo oblatiti to diskusijo s "preganjanjem" istospolnih, bi bila njena verodostojnost izničena? In zakaj ima popolnoma enak način razprave tudi Vitan Mal, ki namesto odgovora stalno blodi o nekakšni inkviziciji oziroma preganjanju proti njemu?

Na retorične prevare s slamnato lutko ne nasedam. Za pojasnilo vsem, ki se jim ne da brati cele jare kače še enkrat od začetka: reagiram na poste uporabnika po imenu Cenzura, v katerih se pojavlja Legebitra v isti sapi z Vitanom Malom. Ne vem, kaj imata skupnega pedofilija in pederastija s cilji organizacije Legebitra, vse skupaj pa še z zoofilijo (po neposredni asociaciji manjka samo še brezbožni komunizem in njegovi nasledniki).

Zakaj se Legebitra do te teme ni opredelila, ne vem, prav tako kot ne vem, kako to, da svoje izjave še ni dalo [sarkazem on] Društvo poštenih podeželskih govedorejcev, Slovenska škofovska konferenca, kateri od partijskih podmladkov iz Spodnjega Dupleka in ostale skupine budnih državljanov, ki začnejo pozivati k postavljanju grmad, čim se pojavi "razjeda pregrehe na čvrstem telesu slovenskega naroda"[sarkazem off].

Legebitra je društvo, ki se zavzema za izboljšanje položaja istospolno usmerjenih, transseksualcev in biseksualcev v družbi, kar nima nobene zveze s pedofilijo, pederastijo in Vitanom Malom.

Navedeno

Kerstin1
Pakajpotem,
osupla sem, priznam.
.................................

Prositi odpuščanja?

K.

OK, me je zaneslo in tisti, ki se mora opravičiti sem jaz, ne pa vi. Zaneslo me je pa zato, ker sem prepogosto srečal na forumih situacijo, da je razpravi o nekem konkretnem primeru sledil generalni pavšalni napad češ da gre za homofobijo, rasizem, in podobno, vse z namenom, da se postavi nasprotnika v brezupni obrambni položaj, da mora na glas zatrjevati da to ni (in res ni, pa čeprav je to praktično nedokazljivo) in v nastali zmedi se potem pod debato o fobiji enostavno izgubi osnovni razlog in zabriše primer. Opravičiti se moram jaz za mojo ihtavo prozo, čeprav generalno še vedno stojim za njo, v smislu da noben napad s stališče kakršnekoli fobije ne more v tem primeru zakriti osnovnega problema, le cilj, naslovnica, Kirsten1 je bila napačna, in krivda za to moja. Nisem zaznal, da gre za poskus dialoga z drugim članom foruma, ne pa za pavšalno obtožbo; priznam, da bi moral bi najprej javno vprašati in šele potem odreagirati; mea culpa.

Mozetič ima prav ko presoja: "No, praviloma kot na vseh forumih predvsem prikazujejo svojo ozkost, neizobraženost, nestrpnost in sploh nepoznavanje materije."

Še vedno obračate moje in njegove besede. Če vprašate gospo Bašič ali koga drugega, ki se spozna na problematiko zlorabe otrok vam bodo povedali, da je bilo v Sloveniji samo letos odkritih okrog 200 primerov zlorab, hkrati pa bodo dodali, da je to samo vrh ledene gore. Jaz trdim, da do dna ledene gore ne bo prišel nihče, ne pri nas ne v tujini. To sem pokazal romanom Napačna odločitev, namreč da ni tako malo primerov, ko Tadeji kar nekaj let hodijo na obiske k Jakobom in po ločitvi njihovih poti nimajo najmanjše potrebe, da bi javnosti razkrili svoja početja. Ne vem, česa pri tem ne razumete in zakaj zganjate vihar v kozarcu vode?

V časopisu ste gotovo prebrali (in pozabili) izpoved štiridesetletnika, ki je pri petnajstih letih iskal moške prijatelje. Začelo se je pri njegovih dvanajstih letih, ko ga je leto dni starejši brat posilil na skednju (ob slabem vremenu, ko ni bilo dela na posestvu, sta se tam pogosto igrala fantovske igrice). Po šoku in nekajdnevnih bolečinah (staršem ni zaupal, kaj se mu je zgodilo), pa je spet prosil brata, da sta šla na skedenj in potem sta ljubljenje ponavljala najmanj dvakrat tedensko. Njuno razmerje je prekinil fantov odhod v mesto, kjer je nadaljeval šolanje. Ko ni imel več brata pri roki, je začel iskati družbo moških. Teh mu ni manjkalo. Pri štiridesetih letih (ko se je izpovedal novinarju) pa so mu zdravniki povedali diagnozo: rak debelega črevesa. Povezal jo je s svojim stilom življenja, za katerega je bil kriv njegov starejši brat. Dejal je dobesedno: "Če moj brat ne bi bil že mrtev, bi ga zadavil z lastnimi rokami!" (Z medicinskega stališča pa rak na debelem črevesu ni tako zelo povezan s spolno usmeritvijo posameznika.) Življenjska zgodba spominja na Tadejevo iz mojega romana. Zato vas pomiljujem, ker bežite pred realnostjo, ker vsi gledate na spolno zlorabo s srcem, jaz pa pišem o njej pragmatično, s tem pa ne pomeni, da propagiram spolno zlorabo mladostnikov, oziroma da zagovarjam spolno nasilje nad njimi. Kaj niste nikoli brali moje knjige Ganimed in drugi, ki je izšla leta 1995? Kako da že takrat niste zagnali hrupa - literarni kritiki so sicer v en glas trdili, da gre za izpiljen stil, niso pa se vsi strinjali z vsebino. Poznam odgovor: Časi so bili drugačni. Ljudje so še razmišljali z lastno glavo. (Vse skupaj me spominja na čase, ko so 'oblekli' genialne poslikave stropa Sikstinske kapele, in jih spet razgalili, ko se je vrnil razum) Zato upravičeno čakam, kdaj boste Kalinovega dečka s piščalko oblekli v hlače ali pa ga kratkomalo podrli, saj se z njegovo goloto sladkajo pedofili oz. pederasti.

Čudno, da se ni nihče spotaknil ob pripombo, mislim, da je bil lektor, oziroma tisti, ki med pisanjem kar naprej hodi na stranišče. Dotik Jakoba s Tadejem je primerjal z dotikom nacističnega morilca z internirančevo ramo v koncentracijskem taborišču. Takšnega podlega sprenevedanja pa res še nisem doživel (ni me razjezil, ker me ne razjezi niti vaša sprevržena podtikanja) Ko bi vsaj navedel dotikanje nacističnega vodje taborišča z ramo golega poba. Ni skrivnost, da so taboriščni veljaki še posebej nestrpno čakali na transporte z mladoletniki (predvsem Poljaki). Potem so zganjali z njimi prave seksualne orgije, in edino koristi, ki so jo imeli najstniki od tega, je bila dobra hrana, saj niso trpeli pomanjkanja. Seveda pa gospod kozljačnik o tem nima pojma. Pa ne želim več govoriti o teh najbolj črnih plateh druge svetovne vojne. Tudi zdaj ne bi, če me dotični ne bi povlekel za jezik.

Šentflorjanska dolina je veliko globja kot sem upal da je. Bližajo se božični prazniki zato mir na zemlji in v nebesih (pa tudi v peklu). In nikar se ne stepite med seboj zavoljo mojega pisanja!

POZIV FOTO POZNAVALCEM, šele zdaj sem prebral vaš zapis. S takšnim prascem kot ste vi, bi se prav rad srečal na sodišču. Pogoreli bi na vsej črti. Tako kot tisti, ki govorijo o pritožbah na ne vem kakšne instance. Nihče ne bo mogel dokazati, kar mi podtikate, saj so vse vaše teze vzete iz zraka. Niste sposobni dojemati prebranega: na primer o francoskih kriminalistih. Jasno sem napisal, da bi Jakoba uvrstili med neškodljive pedofile zato, ker ne bi vedeli za njegovo druženje s Tadejem. Če pa bi izvedeli, bi prišel na seznam škodljivih. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi se z njegovim primerom ukvarjalo sodišče.

Ne bom se več oglašal, ker se mi zdi neumno ponavljati že stokrat povedane reči.

P.s. Pozabite name in na moje delo, to sem že večkrat ponovil. Da sem se sploh še oglašal, je bila moja težnja, da zaščitim roman Žigana pred pljuvanjem svetohlincev vašega kova z Mileno Milevo Blažič na čelu. Prepričan sem v uspeh, knjiga bo šla v nebesa, jaz pa tja, kjer mi ne bo dolgčas.

Navedeno

miklavcic
Kot prvo: ne strinjam se, da napisano ne more bralca skvariti. Seveda ga LAHKO! NE VSE- NEKATERE PA DEFINITIVNO.
Kot drugo: SAJ TI NE OČITAM DRUGEGA KOT TO, DA MI NI VŠEČ, ČE ME- KOT BRALKO- POSKUŠAŠ PREPRIČATI, DA JE TO, O ČEMER PIŠEŠ- NORMALNO, IN DA ZATO NE SMEM IMETI NIČ PROTI, ČE PAČ OTROKE IN STARCE ZAMIKA, ČE SI GA, ZARADI UŽITKA, MEDSEBOJNO DRKAJO.
Morda si že pozabil, kako si tudi sam bral Vinetuja in podobne zgodbe naše mladosti: brskal si po najbolj razburljivih poglavjih, kjer je na veliko pokalo in se streljalo. Kakšne dolgočasne opise pokrajin, če so , seveda, sploh obstajale, si preskočil in pozabil. Enako bodo- zato pa dam roko v ogenj- tvojo knjigo prebirali mladi. Brigalo jih bo vse ostalo! Strani, kjer opisuješ drkanje & podobno bodo popackane in pomečkane.
Vitan s to t. i. knjigo si drzneš vzeti še tisto zadnje, kar imamo: naše otroke. Hočeš nas prepričati, da so tudi oni popolnoma enaki packi in svinje kot odrasli, ki mečejo svoje pohotne oči po njihovih spolovilih zgolj in samo zato, da si pričarajo nekaj ur nebrzdanih užitkov, kajti na kakšen drug način jim tisti umazani one, ki ga skrivajo v posranih hlačah sploh ne vstane več.
Hočeš me prepričati- navsezadnje imam tudi sama 3 fante- da tudi oni ne počnejo drugega kot da komaj čakajo, kdaj jih bo naskočil kdo z mehkim tičem, ki se bo – morda, če bo imel lastnik vsaj malo sreče- dvignil ob pogledu na otroško goloto…Hočeš me prepričati, da to, o čemer pišeš, ni ne grdo, ni nemoralno, ni ne opolzko, umazano in drekasto, ampak, da je to nekaj, kar so prakticirali že veliko bolj kulturno osveščeni narodi pred nami.
Žal si naletel na žensko, ki ji je hudičevo malo mar zato, kaj mislijo drugi, če, seveda, menim, da je njihovo razmišljanje nezrelo, nemoralno, nedostojno. Dol mi visi, če se cel svet zaroti proti moralnim normam, ki so meni pomembne, NE BOM pokleknila in priznala, da imajo vsi drugi prav, jaz se pa motim.
Mar mi je, kaj so počeli Grki, briga me, če so vsi Aristoteli, kar jih je v tistem času živelo, za stimulacijo izrabljalo dečke. Če jim je družba to dovoljevala, so si posledice zato, da so vrgli lastne otroke v žrelo drhali, nosili sami.
Pa tudi: danes je drugače. Danes nismo VSI ovce, ki bi sledili izmečkom. Nismo VSI bedaki, ki bi se skrivali v anonimnosti z molče sklonjenimi glavami pred t. i. »veličinami«, ki v slovenski družbi nekaj veljajo…Na srečo- nismo!
In če sem zelo iskrena: strašno bi bila vesela, če bi NA MALO DRUGAČEN NAČIN pisal o teh problemih, ker jih- kot je očitno- zelo dobro poznaš. Da bi pisal, opozarjal, svaril, obsojal magari. Da bi mladi VEDELI, ko bi BRALI, kaj jih lahko doleti, in NE, da bi jih s pisanjem nagovarjal, naj se ne branijo, če se kdaj kakšen star, slinast in ogaben pokvarjenec spravi nanje.
Vesela bi bila TEGA in verjetno – skupaj z menoj- tudi vsi ostali, ki jim je še vsaj malo mar zato, da svinje, ki rijejo po blatu, ne stegujejo tac po otrocih. Kajti vse ostalo, kar so dosegli, so že zdavnaj umazali.
Danes, ko ni VSE le dovoljeno, ampak je celo zaželeno, danes, ko se celo priporoča svingerstvo, seksanje s psi, kravami in drugimi živalmi, danes, ko tisto »najnižje«, kar človek brez dostojanstva premore, javno, na glas in preko vseh meja dobrega okusa, PROPAGIRAMO PREKO RAZLIČNIH KMETIJ IN BIGBRADERJEV, danes bo- in tvoja knjiga je živ dokaz- kmalu povsem NORMALNO, da si bodo ljudje brez morale, ki jih je okoli nas vedno več, jemali otroke za zadovoljevanje svojih nizkotnih spolnih potreb kot nekaj, kar je tukaj- na dosegu roke, kot nekaj, ker tako MORA BITI. In zraven bodo- tako kot ti- kazali na Grke, ki se zaradi tega niso prav nič zgražali….
Še tisti, ki sedijo v zaporih zaradi umorov in drugih grozodejstev imajo v sebi več morale in več intimnega dostojanstva. Kajti, če in ko jim pride v roke pedofil, slednjemu ni »več« milosti. Je to, da je temu tako, dokaz, da za rešetkami sedijo napačni?!
Erotika kot taka- v vseh oblikah, nivojih, barvah in občutljivostih, je bila in bo- zmeraj del našega intimnega življenja. Tudi sama pišem o njej, tudi moji junaki so od nje včasih odvisni, brez nje ne morejo, so ji pretirano vdani….Opisujem, ne ravno v potankosti, kaj v trenutkih, ko se zbližajo, počnejo, ampak! To, kar jim je skupno, je odraslost, je zrelost, je odgovornost. Je spolnost med dvema (ali več) posamezniki, ki se – na kakršenkoli način- zavedajo tega, kar delajo.
Tudi otroci, mladi, najstniki…se ljubijo. Se spuščajo v odnose. Se dotikajo. Ležejo drug ob drugem med rjuhe in igrajo odrasle. A to, kar počnejo, počnejo s sebi enakimi. Z vrstniki, četudi so ti, morda, kdaj za spoznanje starejši. Osebno me ne bi prav nič motilo, da ti opisuješ ljubezenske(?) dotike, dotike , ki jih spodbuja spolni nagon, med dvema dečkoma.
Nedopustno pa je, da propagiraš pedofilstvo, da ga vsiljuješ, da me (nas) skušaš prepričati, da TAKO MORA BITI, da tako je, in kar je še najhujše: da sem jaz tista, ki sem proti pedofiliji- trotl, ti pa, ki to skrajnost zagovarjaš- pa kralj.

Žal mi je, ker se zavedam, da je vsaka kolikor toliko normalna beseda, ki ti jo namenjam- zaman. Res mi je žal.

Ni mi pa žal reči, da dobim morilske misli že ob samem namigu, da bi se kakšen tak pederast približal komu od mojih otrok. In srčno bi si želela, da bi zelo enako razmišljali tudi drugi starši. Že ob zgolj namigu, da so se kakšne svinjske tace dotaknile mojega otroka tam, kjer se ne bi smele, se ne bi več mogla brzdati. Niti se ne bi hotela.
In daj bog, pa ni važno, je to harekrišna, alah, buda, krščanski bog ali zevs ali samo Nebo, da bi podobno razmišljali vsi ljudje. Ne glede na to, kar počnemo, si upajoče drznem reči, da pa nam je, vsaj za lastne otroke, še zmeraj mar.

Bravo, gospa Miklavčič! Tudi jaz se (vedno znova in znova) podpišem pod vašo izjavo. Tudi sama sem mati; moja dva sinova (15 in 13 let in hči (5) pa tisto, zaradi česar SEM in obstajam. In zato dobesedno tudi sama ponavljam vaše besede in dodajam:

MAL, NOBENE PRAVICE NIMATE vtikatati nobenega svojega dela v naše otroke ne delov vašega telesa ne delov vaših sprevrženih misli! Pa to itak že veste - nobene pravice, niti moralne, niti pravne, nobene! In nobene pravice nimate zagovarjati tez, da je pedofilija zdrava, da ste super edukator ( mentor krožkov samo za fantke, nezaslišano!!!). Ker NI! KER niste! Bolan bednik ste (malo žalim, ja, ampak žalite tudi vi nas, nivo portala gor ali dol ...) ste in malo se mi že smilite s svojo obsedenostjo. Če bi verjela v boga, bi rekla bog vam pomagaj, tako pa vam lahko pomaga le lastni racio, če ga še kje kaj premorete!
In vsi Malovi zagovorniki, spremenili boste tole svoje mnenje, da je vse OK, pa razne primerjave z antiko vam bodo malo mar in rekli boste, k vragu taka literatura -- kdaj - KO BOSTE IMELI SVOJE OTROKE!

Diana B

Pa jo imate, "edukacijo" mladoletnika s strani lastnega očeta na način pisatelja Vitana Mala. Zločin??? Ma kaki! Ma dajte no... Tokrat gre za umetniški izraz baletnika...

http://www.nacional.hr/clanak/96663/strava-u-splitu-baletan-splitskog-hnk-a-dvije-godine-silovao-sina-sudac-ga-pustio

Morda imam prav, morda ne, toda imam občutek, da smo v slepi ulici; sicer da smo nekaj dosegli, toda za neko pozitivno nadaljevanje nekako ni jasne poti. To, kar je ta forum dosegel je, da je Vitan Mal enkrat za vselej spoznan za pisuna otroških pornografij in da se je sam razgalil kot najbolj oduren spolzek in ostuden zagovornik pedofilije. Da se je med mladino priljubljeni Vitan Mal sam razodel, slekel in ponudil svojo sluzasto podobo mladini z vabilom, da se mu pridružijo v pedofiliji, da se je razkril kot pedofilski Gollum, je presenečenje za vse, razen za tiste, ki so ga poznali. Ob tem ne čutim nobenega zmagoslavja, kvečjemu žalost. Kako bo na vse, ki so s preprosto ljubeznijo nič hudega slutečih bralcev ali gledalcev sprejemali Malove tekste in na njih podlagi filme, delovalo to, da je vse skupaj, po izrecnih izjavah Vitana Mala, samo pedofilska propaganda, z namenom, da legitimira zlorabo otrok kot nekaj ne samo običajnega, temveč celo zdravega, pozitivnega za žrtve zlorabe, je nekaj, kar ne znam oceniti.
Čeprav se popolnoma strinjam z ugotovitvami tega foruma, da je Vitan Mal otroški pornograf in nepopravljivi zagovornik kaznivega dejanja pedofilije, sem vseeno nekako žalosten. Med drugim tudi zato, ker bi MORALI ljudje in inštitucije, ki so imeli opravka s tem pisarskim osebkom vedeti, kolikšna škodljiva količina teme se skriva v njem; saj je, med podobno mislečimi svoje kvaziznanstvene doneske pedofilije vedno zagovarjal in jih nikoli ni skrival. Vedeli so in so molčali. Ker jim je ustrezalo. Ker niso želeli biti vpleteni, tudi če gre za otroke. Ne glede na morebitne takšne ali drugačne zlorabe otrok.
Problem Vitana Mala je problem družbe, ki je za njegovo spačenost vedela in o tem molčala. In ga uvrščala, med drugim, v založbo Lambda (Legebitra), ter mu dajal popolno svobodo v njegovih bolestnih opisovanjih zavrženih kriminalnih dejanj. Ter mu namenila bleščeče recenzijo in obilen honorar. "Hvala Lambda" ???

Se strinjam, avtor "pakajpotem" - vaše komentarje sem bral z veseljem. Duhoviti, ironični, analitični, zadanejo žebljico na glavico. Potrudili ste se pri iskanju virov, literature, da ste vračali avtorju "pinkponk žogico" v miselnem in smiselnem pomenu. Na zdrav in jasen način ste osvetlili in razjasnili nezdravo, kalno bolno domišljisko sprevrženost Vitana Mala.

O nakladanju "pisoarja" Mala ne bi izgubljal besed.
Samo toliko, da se je z Napačno odločitvijo diskreditiral in dvomim, da bo v šolah poslej zaželen gost, če ga bodo sploh še kam povabili.

Poglej, ne nehaš in ne nehaš s svojim natolcevanjem, s katerim per associationem in prav gotovo zavestno mečeš blato na homo- in biseksualno populacijo, kar se mirno lahko okvalificira kot sovražni govor.
Založbe Lambda ni. Obstaja Knjižna zbirka Lambda, ki izhaja pri založbi Škuc. Legebitra je društvo, ki nima nobene zveze ne z enim ne z drugim, razen da je urednik zbirke Lambda Brane Mozetič, ki se razglaša za geja. S približno isto pravico lahko ob vsakem primeru zlorabe otrok s strani staršev mečeš blato na ves slovenski parlament, zlasti pa na stranko SDS, saj je poslanec stranke SDS Pukšič pred nekaj leti javno oklofutal svojo hčerko, ker je na prireditvi prižgala cigareto.
Še enkrat te opozarjam, da je sovražni govor pri nas z ustavo in zakonodajo prepovedan.

Citiram ...da je sovražni govor pri nas z ustavo in zakonodajo prepovedan...

... pisanje pornografije, v kateri so med glavnimi akterji otroci... pa dovoljeno, dopustno, in morda celo nagrajeno z blestečo recenzijo in mastnim honorarjem.

Res, nekaj hudo usmrajenega je v deželi Šentflorjanski!

In kaj je svetohlinskega pri tem, da opozarjam na sovražni govor in vzbujanje homofobije? Ali mogoče vidiš, da kjerkoli hvalim ali zagovarjam Vitana Mala ali njegovo delo? Ali sem mogoče jaz na forum citirala vse možne Malove opolzkosti, da bi jih ja lahko prebralo čim več ljudi, tudi takih, ki sicer zanj nikoli ne bi niti slišali, in mu tako naredila odlično in brezplačno reklamo (tako kot Marko Crnkovič)?
Eni si očitno res želite nazaj pod brezbožni komunizem, tam je bilo življenje lahko, obstajala Komisija za šund, pa še zvesti partijci so obsodili avtorje, da sodišča ne bi imela preveč dela.

Navedeno

nosy bitch
Poglej, ne nehaš in ne nehaš s svojim natolcevanjem, s katerim per associationem in prav gotovo zavestno mečeš blato na homo- in biseksualno populacijo, kar se mirno lahko okvalificira kot sovražni govor.
Založbe Lambda ni. Obstaja Knjižna zbirka Lambda, ki izhaja pri založbi Škuc. Legebitra je društvo, ki nima nobene zveze ne z enim ne z drugim, razen da je urednik zbirke Lambda Brane Mozetič, ki se razglaša za geja. S približno isto pravico lahko ob vsakem primeru zlorabe otrok s strani staršev mečeš blato na ves slovenski parlament, zlasti pa na stranko SDS, saj je poslanec stranke SDS Pukšič pred nekaj leti javno oklofutal svojo hčerko, ker je na prireditvi prižgala cigareto.
Še enkrat te opozarjam, da je sovražni govor pri nas z ustavo in zakonodajo prepovedan.

Prvič, ne nehate in ne nehate, da je je obsojanje pedofilije, po vašem zavrženem kodeksu, nekaj "kar se mirno lahko okvalificira kot sovražni govor.". Torej, ko branim pravico otrok do otroštva, sem s tem posegel v področje, kjer tega ni? Z NIČEMER!!! Z NIČEMER!!! niste dokazali, niti pokazali, kje sem metal blato na biseksualno ali homoseksualno populacijo!!! Razen, če ta populacija pozdravlja in uživa v spolni zlorabi mladoletnikov. NE BOM in ne bom pristal na to, da sem, samo za to, ker je nekdo, ki zagovarja pedofile, vrgel na mene bombo "homofobije", se takoj zatekel v obrambno pozicijo in pozabil na vse ostalo. NE, tu gre za jasen primer otroške pornografije in zagovarjanja kaznivega dejanja pedofilije. Legebitra je društvo vseh ne-heteroseksualnih praktikantov. In je na svojih forumih to knjigo pozitivno obravnavala. In ni, kljub temu, da podivjano reagira ob samem sumu, da kaj ni v redu z homoseksualcem/avtorjem producirala niti enega zapisa, ki bi to negiral; čeprav jih običajno rodi v rojih.
Kaj ima zveze s tem komunizem, o katerem nimate niti pojma, ker bi za to morali študirati Marxa, Engelsa, Lenina, kar zahteva določeno intelektualno zmožnost, je jasno samo vam. In vaš ponoven poizkus, da diskvalificirate forum, ki je jasno razkril pedofila, z nebuloznimi napadi v smislu homofobije je ubog, neprepričljiv in beden. Nehajte, pojdite v svojo združbo in skušajte najti v sebi dovolj morale, da boste objavili vaše resnično mnenje o Vitanu Malu, ne pa, da ga posredno branite s temi, popolnoma neprepričljivimi, napadi in prispevate k njegovi zamisli o legalizaciji pedofilije.

Navedeno

nosy bitch
In kaj je svetohlinskega pri tem, da opozarjam na sovražni govor in vzbujanje homofobije? Ali mogoče vidiš, da kjerkoli hvalim ali zagovarjam Vitana Mala ali njegovo delo? Ali sem mogoče jaz na forum citirala vse možne Malove opolzkosti, da bi jih ja lahko prebralo čim več ljudi, tudi takih, ki sicer zanj nikoli ne bi niti slišali, in mu tako naredila odlično in brezplačno reklamo (tako kot Marko Crnkovič)?
Eni si očitno res želite nazaj pod brezbožni komunizem, tam je bilo življenje lahko, obstajala Komisija za šund, pa še zvesti partijci so obsodili avtorje, da sodišča ne bi imela preveč dela.

In kaj je v tem, da niste NIKJER citirali niti enega dejanskega homofobnega napada (razen to, da pisec pod imenom Cenzura, vam ni všeč?). In kaj je to, da v debati, kjer NIHČE ne napada homoseksualcev, stalno vztrajate, da MORAMO, po vašem, debatirati o NAŠI (pa čeprav neobstoječi) homofobiji? In kje je VSAJ EN CITAT vašega gromovniško objavljenega spoznanja da gre tu za "sovražni govor in vzbujanje homofobije"? In kaj ima s tem zveze komunizem, ki vsaj za poznavalce ni obstajal, temveč je bil socializem, in Komisija za šund, ki, mimogrede, čeprav je fantomska, je zelo primernan za ŠKUC in Legebitro.

Skratka, nehajte nas strašiti,vaši generalni napadi, v smislu, čim jaz rečem, da si homofob, ti si mrtev, so passe. Niste več neka zakrita populacija, ste pač del družbe. In zato ne morete in ne smete uporabljati svojega statusa v smislu, da kdorkoli se z vami ne strinja, ga je pač treba uničiti.

Prejle sem prosila Cenzuro, zdaj bom pa tebe: navedi linke, kjer se je Legebitra opredelila do teme, ki jo obravnavamo.
Pač pa ti trdiš, da je Legebitra društvo vseh ne-heteroseksualnih praktikantov, kar še zdaleč ni res. To je društvo, ki se zavzema za pravice gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev, kar so vse legitimne spolne usmeritve. Za razliko od tega je pedofilija kaznivo dejanje, in te razlike ti in nekateri drugi v tej temi nočete slišati. Ne branim Vitana Mala, prav nasprotno, menim, da je ubog porno pisun, ki si take pozornosti, kot jo ima tukaj, ne zasluži. Hočem pa, da vsi vemo, o čem govorimo, namreč da pedofilija in pederastija nimata s homoseksualnostjo in biseksualnostjo nobene zveze. In jasno je, da je nemarno omenjanje prvega v asociaciji z drugim navaden podmukel hinavski sovražni govor, ki je kaznivo dejanje, prav tako kot pedofilija.

a veste zakaj Mal noče v nebesa?

ker angelčki nimajo ritk. To sem tle na forumu prebral, pa so brisal. Ampak, za boga, kdo bo pa v peklu zaščitil male vražičke pred njim? A veste, kje je mesto za nepopravljive skrunilce otrok? Ja, u čuzi, seveda.
Pa veste kaj sozaporniki (ja, primitivci, kot sem naprimer jaz -zdaj -tukaj -trenutno) - delajo s skrunilci otrok?

Nova tema za naštudirat. Mal, pejt u raziskavo, po moje obstajajo znanstvene študije, če ne pa vsaj kriminalistični arhivi, al pa zatvorske priče. Pol pa lahko napišeš nov roman ne za otroke.

ajd
zapornik

No, končno bodo Kranjcem (in Šentflorjancem) vremena se zjasnila... Kaže, da se tudi Legebitri počasi svita, kam pes taco moli, oziroma v zavetje katerega gnezda je Vitan Mal potaknil svoje kukavičje jajce. Zdaj, ko se gre pa malo bolj zares, se je pa celo Legebitra ogradila :))))). Ne moreš verjet no, in ga še potunkala v drek (ki je pač rezultat neprebavljivosti) in ga okarakterizirala s tremi besedami.

Vitan Mal = ubog porno pisun

Čestitamo!

nosy bitch
ödkrito rečeno: mnogi bi se morali v trenutkih, ko je treba zavarovati lastne otroke, ko je potrebno pokazati s prstom na izmečke te družbe, ravnati po tebi.
Kako srčno in odločno si postavila meje. Povedala, da ne dovoliš, da jih kdorkoli prekorači.
Kaj pa t. i. "mi"?
Nič.
Medlo, zelo medlo (razen nekaterih posameznikov) se obnašamo kot bi nas bilo sram izreči odločno in brezkompromisno besedo. Postaviti meje posameznikom, ki jih pod krinko "leposlovja" poskušajo prečiti.
Še Varuhi človekovih (otrokovih) pravic se požvižgajo na tiste, ki naj bi jih branili.
In če sva, draga nosy bitch iskreni: tudi Mozetiču je več kot vseeno.(milo rečeno) Če, seveda, potegnemo tak sklep njegovemu hvaljenju dotične knjige na rob.
Kje je Ministrstvo za družino, kje so tisti bivši in sedanji politiki, ki imajo zmeraj polna usta lepih besed?
Nikogar ne slišim, pa nisem ne gluha, niti nimam umazanih ušes.
Kje so različne nevladne organizacije? Ni jih!
Kje so taki in drugačni zaščitniki naših otrok?
Ni jih.
nosy bitch je udarila po mizi.
Mi tega ne zmoremo. Pa bi morali. Ker tisti, ki jih zagovarja ona, bi se lahko branili sami, otroci nimajo te moči.
Si predstavljate, da bi po pomoti ranili medveda, ustrelili psa ali pretepli mačka?
kakšnega hudiča bi zagnali varuhi živalskih pravic!!!!!!!!!

In kot kaže, otroci, ki jih odkrito in perverzno napadajo preko t. i. leposlovja, pa - očitno- ni vreden niti piškavega oreha- pardon- besede.

Prejšnji teden je bil v časniku Delo objavljen članek, za katerega je novinar zajel snov prav v tem forumu. Nepristransko in objektivno napisan, kot mora biti.

Istočasno pa na neki drugi strani istega časopisa še drug članek. Na hitro sem ga samo bežno preletela, kratek članek o sestanku, ki se tiče spolne zlorabe otrok in če se ne motim, mu je prisostvovala tudi Katja Bašič, ki se že dolga leta ukvarja s kriminalistiko in zlorabami otrok. Tudi ta članek je bil spodobno jedrnat in kratek.

Prav je, da se o tej problematiki javno razpravlja in piše!

Toda tudi jaz se sprašujem, zakaj hudiča tako mlačna omlednost, zakaj taka tolerantnost vseh kompetentnih institucij, društev, vladnih in nevladnih organizacij - v katerih SO LJUDJE ZAPOSLENI IN PLAČANI!!! tudi in predvsem za to, da zaščitijo pravice otrok in jim zagotovijo lepo, dostojanstveno in človeka vredno otroštvo!!!

Več kot deset let tega je, kar sem v tujem časopisu brala pretresljiv zapis.
Odvetnik je uspešno branil pedofila. Pedofilu ni bilo treba za rešetke.
Taisti pedofil pa je nedolgo zatem zlorabil in posilil mladoletnega otroka od prav tistega odvetnika, ki ga je na sodišču zastopal.

miklavcic

Hvala za gornje besede.

Navedeno

miklavcic
nosy bitch
ödkrito rečeno:
..................

In kot kaže, otroci, ki jih odkrito in perverzno napadajo preko t. i. leposlovja, pa - očitno- ni vreden niti piškavega oreha- pardon- besede.

Dovolite mi, izjavo popolnega spoštovanja, pa čeprav zveni (za legebitro) anti(homo)seksualno: I love you.
Vi ste sol zemlje na kateri živimo.

http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-in-mladostnikov/pisni-prispevki/danijela-frangez/

Navedeno

after all
Se strinjam, avtor "pakajpotem" - vaše komentarje sem bral z veseljem. ......
Samo toliko, da se je z Napačno odločitvijo diskreditiral in dvomim, da bo v šolah poslej zaželen gost, če ga bodo sploh še kam povabili.

Žal ali ne, Vitan Mal je vabljen samo v tem šolskem letu, na preko 50 literarnih večerov, ki zajemajo prevsem njegovo "bližnje" posredovanje literature učencem osmega in devetega razreda osnovne šole.... z vidno erekcijo ali ne.

Knjižničarke so namreč "ogorčene" nad imbecilno, primitivno, neizobraženo publiko, ki tega avtorja ne želi in ga zato posebej naročajo in mu gredo nasproti.

Navedeno

"Nosy Bitch"

Prosim, če navedete izjavo, v kateri se je Legebitra opredelila do teme, ki jo obravnavamo.

Oh, ne podtikajte meni, da sem ustvaril miselno povezavo med Legebitro in pedofilsko pornografijo Vitana Mala. Ve se, kdo je knjigo izdal (odgovorni urednik) in pri kateri založbi je to izšlo. Zgoraj pa imate tudi citirane izjave Braneta Mozetiča, ki jih v izogib ponavljanju teksta poiščite kar tukaj (ctrl+F v poljubnem „browserju“, ki ga uporabljate). Če torej najvidnejši, najstarejši in v javnosti najbolj prepoznaven gejevski aktivist na resnično sprevržen način javno zagovarja in opravičuje storilce kaznivih dejanj (pedofile), ne da bi vsaj za hipec pomislil na realne posledice takšnega vdora v otrokovo duševnost, ali je potem čudno, da se istem košu znajdeta oba, pedofil Vitan Mal in (bog_ve_kaj_sploh_je) Mozetič?

Čeprav se na videz oddaljujem od teme, pa se mi zdi naslednja zastranitev zelo važna za pojasnilo. Na letošnji Paradi ponosa je sodelovalo med 150 in 200 ljudi (od česar polovica vidnih polikov in novinarjev s kamerami), za kar je bilo porabljenih po pisanju medijev več kot 100.000€, kar bi zneslo najmanj 500€ na udeleženca dvournega sprehoda. Če pustimo ob strani, da je to najdražji davkoplačevalski piknik v zgodovini Slovenije, pa ne morem mimo dejstva, da je medijski cirkus okoli Parade ponosa in ogroženih gejev zasenčil zame bolj važno novico: predsednik Rdečega Križa (OE Maribor), Alojz Kovačič je takorekoč jokal v kamere, ker so se so čakajoči na pakete s hrano stepli in je morala intervenirati policija (mimogrede: paket RK s hrano vsebuje samo kakšen kilogram špagetov, olje in moko).

Do sem vse „lepo in prav“. Druga medalja te iste zgobe je bolj nagnusna: online gejevski aktivisti so ob objavi podatka o stroških Parade ponosa na www.pozareport.si množično planili z isto zlajnano argumentacijo: „da gre spet za napad na istospolno usmerjene, kako homofobna in zaplankana nacija da smo.....“. Veste, kaj je res narobe v zgornjem primeru? Da si je določena skupina državljanov vzela absolutno več pravic, kot jih ima druga, življensko ogrožena in od lakote umirajoča populacija. Ob robu bi pristavil samo še to, da ne bi bilo nič čudnega, če bi se 160.000 brezposelnih in lačnih Slovencev temu uprlo tudi z javnim linčem homoseksualcev, ampak kot vidite, se to ni zgodilo (toliko o zaplankanosti in homofobnosti slovencev).

Se pa bodo pa odnosi zanesljivo zaostrili v prihodnosti, v to ni dvoma. Olje na socialni ogenj prilivajo gejevski aktivisti kar sami in tudi za njih velja star slovenski pregovor: „Kar si si skuhal, boš tudi pojedel“. In tudi takrat bodo razni Moze- in drugi -tiči blejali v luno o homofobnosti in zaplankanosti slovenskega naroda (kaj za hudiča pa sploh še počne med ljudmi, o katerih ima tako slabo mnenje?)

Zgoraj naveden primer je samo iztočnica, da vam sem lahko pojasnil, da ni vsak glas PROTI avtomatično tudi pogojen s iracionalnim strahom pred homoseksualci, ampak da ima lahko temelje tudi drugje.

Popolnoma enako velja za tukaj obravnavano pedofilsko pornografijo. Ponavljam vam še enkrat: ve se, kdo je urednik, kdo je založil knjigo in kdo jo tako krčevito brani. Samo še gejevski aktivisti. Da s tem čisto po nepotrebnem obračajo javno mnenje prosti sebi, je očitno jasno vsakemu „zaplankanemu“ Slovencu, samo „naprednim“ gejem pa ne. Čudno.

Nosy Bitch: še enkrat uporabite „ctrl+F“ in kar tukaj poiščite prispevke uporabnice „Pythia“, za katere se je nekdo celo potrudil in jih prekopiral na druge forume in komentarje časopisnih portalov. Samo popoln bedak lahko verjame, da bodo takšni komentarji lahko pozitivno pripomogli k mavričnemu sožitju. Pa poglejva za hip, kaj med drugim Pythia pravi: „Ob tem se sprašujem, koliko manj težav s spolnostjo in nasploh sami s seboj so imeli v starem Rimu, kjer je bilo v odnosu do mesa dovoljeno praktično vse.“

Res je, da smo se znašli v svetu, kje je človek postal sočloveku zgolj ekonomska dobrina, primerna za eksploatacijo lastnih potreb (od delavcev Vegrada do Vitana Mala). Nekateri lgtb aktivisti pa očitno želite še dlje: sužnjelastništvo, gladiatorske igre ter spolnost, kjer bo v odnosu do mesa dovoljeno vse (tudi otroci). Uf, zakaj je že propadel Rim? :-)

V resnici komaj čakam, da me kdo javno označi za homofoba. Odkar pomnim sem se javno boril za enakopravnost vseh s poudarkom na ogroženi gejevski populaciji. Še vedno nekje hranim člansko izkaznico ŠKUCa (Tifanny). Ko bo čas zrel, bom pa tudi jaz pomahal s člansko izkaznico in dovčerajšne zaveznike javno potipal po modrostnem zobu. Le da moja iztočnica takrat zanesljivo ne bo več ogroženost gejevske populacije, ampak iracionalno trošenje davkoplačevalskega denarja za PR obskurne politične strančice LDS, sodelovanje pri distribuciji pedofilskega pornografskega gradiva, vzpodbujanje h kaznivim dejanjem pedofilije in naravnost patološko branjenje zločinov nad otroki.

Ne, homoseksualnot res ni bolezen. Bolezen je to, kar se je izrodilo iz nekoč še legitimne borbe za človekove pravice vseh.

Zato tudi izjavo „da je Legebitra društvo, ki se zavzema za izboljšanje položaja istospolno usmerjenih, transseksualcev in biseksualcev v družbi, kar nima nobene zveze s pedofilijo, pederastijo in Vitanom Malom“, jemljem s skrajno rezervo.

Razlika med vami in mano je v tem, da se borim za enakopravnost vseh, ne glede na veroizpoved, barvo kože, spol ali spolno usmerjenost, vaš cilj pa je omejen samo na pravice manjšinske lgtb populacije in propagiranje določenih spolnih praks.

Zato mi je tudi popolnoma razumljivo, da gejevski aktivisti preprosto ne vidijo nič spornega v nesebični materialni in drugačni pomoči pedofilu Vitanu Malu in njegovim razpečevanjem pedofilskega pornografskega gradiva.

Meni najlubša, sicer neznanstvena definicija odraslosti gre nekako takole: Človek odraste takrat, ko miselno preskoči iz miselnega okvira „Jaz Jaz Jaz“ v drugo dimenzijo: „Mi. Mi kot skupnost ljudi.“

Morda se boste morali geji navaditi na zelo preprosto dejstvo: nihče vam nič noče. Odrastite že enkrat. Niste osamljeni Jaz, ste Mi. Ste enakovredni člani skupnosti (na žalost pred zakonom še ne). Kot takim vam bomo stali ob strani, če boste v težavah. Tale homofobija in zaplankanost je samo v vaših glavah. Pospravite si podstrešje in privijte kakšen razrahljan vijak, znebite se svoje vidne heterofobije, poskušajte manj žaliti svoje sodržavljane (ki vam plačujejo Parade ponosa in tudi vsa lgtb društva, prireditve, financirajo nastanek Družinskega zakonika, okrogle mize vseh mogočih in nemogočih strokovnjakov in drugih parazitov na proračunu, itd. itd. itd.), čeprav sami nimajo niti za hrano - pa se bodo tudi vaši strahovi pred heteroseksualci razblinili sami od sebe.

Potem pa dajmo o tem nemudoma obvestit še Ministrstvo za šolstvo! Ni vrag, da pa se ne bi našel človek na mestu, ki bo prijel bika za roge in stvari pognal v tek!

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=1&ved=0CBoQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mss.gov.si%2F&rct=j&q=ministrstvo%20za%20%C5%A1olstvo&ei=T0j1TNy9MMzoOciv_aMI&usg=AFQjCNHEUcVirROC31nb4a-ILm1s2xPLIQ&sig2=zIZN6rnamG1a-MYOZHNt_Q&cad=rja

Zanimivo bi bilo izvedeti, kako se bodo o tem "vročem kostanju" opredelili v tem društvu:

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=10&sqi=2&ved=0CFEQFjAJ&url=http%3A%2F%2Fwww.bizi.si%2FSLOVENSKI-CENTER-PEN-ZDRUZENJE-PISATELJEV-PESNIKOV-IN-PUBLICISTOV%2Fo-podjetju&rct=j&q=pen%20pisatelji&ei=NUr1TO-hO8TtOb-bsZEI&usg=AFQjCNF_3XgsqFz6KdJljhFQpVEym_OZWw&sig2=KQeuovBb2G46TQq8LAJzBQ&cad=rja

Vitan,

Povsem daleč in predaleč si zašel s takšnim pisarjenjem. Škoda, da se imaš za vsemogočnega, ko pa je vsem znano, da lahko tako izpirjeno napišeš le, če spolno izkoriščaš in zlorabljaš otroke.

Kar si napisal v zadnjem delu, mi gre na bruhanje. Čas je, da že zrasla palica tebe spravi k pameti.

V Delu sem napreč prebral, da te je država že vzela v precep zaradi pedofilije ...

Ostalim sodelujočim pa v vednost: menim, da je potrebno njegova dela bojkotirati zaradi očitno patoloških nagnjenj, ki jih goji do otrok. Vsekakor bom poskrbel, da na naši šoli otroci njegovih del ne bodo smeli brati, je vsekakor neizmerno kvalitetnejših del drugih slovenskih avtorjev.

Žalostno, ni kaj.

D.

Navedeno

"V akcijo!!!"

Potem pa dajmo o tem nemudoma obvestit še Ministrstvo za šolstvo! Ni vrag, da pa se ne bi našel človek na mestu, ki bo prijel bika za roge in stvari pognal v tek!

Danes sem govoril s predstavnico Varuha čl. pravic, Natašo Kuzmič. Zagotovila mi je, da bodo primer ponovno preučili. To sem dosegel na preprost način: Varuhinji sem sporočil, da nameravam v skladu s priporočilom na njeni spletni strani kazensko ovaditi vse knjižnjičarje in knjigarne, ki to pedofilsko pornografijo razpečujejo. Ker pa nočem tvegati krive ovadbe, sem od Varuhinje zahteval le pisni prepis (s štamplijko in podpisom odgovorne osebe), ki je odgovor Varuhinje pripravila in v katerem oškodovanko napoti na tožilstvo ali policijo.

Če se komu zdi, da bodo zaradi tega imeli težave knjižničarji, je odgovor ne. Bo pa kazenska ovadba takšne magnitude (sedaj delam poimenski seznam, do sedaj se je nabralo 124 oseb) nedvomno povzročila reakcijo. Kakšno pa, v tem hipu še ne vem. Varuhinja se prav tako hvali z novoustanovljeno službo Varuh otrokovih pravic na spletni strani ((URL: www.pravice-otrok.si in www.otrokove-pravice.si). Če ta ne bo odreagirala, bom o nezakonitem delovanju Varuhinje obvestil Državni zbor.

Še malo socialne matematike: vsak odrasel posameznik ima v povprečju 150 socialnih kontaktov (prijateljev, znancev, sorodnikov, poslovnih partnerjev, sodelavcev......). Vem, da se sliši mnogo, ampak: preverite svoj e-mail adresar. Če nas je v tem forumu tisoč in vsak obvesti svojo socialno mrežo o problematiki razpečevanja pedofilskega gradiva, to pomeni 150.000 obveščenih oseb – kar pa je več, kot doseže Mario Galunič v Nedeljo zvečer na RTV SLO.

Spomnil bi vas še na dogodek izpred desetih let. Javnosti malo znano celjsko glasbeno skupino Strelnikoff je skupina več kot 2000 državljanov ovadila, ker so izdali CD s sporno naslovnico, na kateri je bila prikazana devica Marija s podgano v naročju, s čimer naj bi užalili in prizadeli krščansko skupnost. Kazenski postopek je vodila vodja ODT Maribor osebno (Elizabeta Gjoerkeš, znana tudi kot tožilka iz primera Petek). Čeprav ima gospa zelo rdeč (beri: komunistični) pedigre, je zagrizeno nekaj let članom glasbene skupine grenila življenje s kazenskim postopkom. Zakaj? Skrivnost je v 2000 podpisih pod kazensko ovadbo. Ne pozabite: 2000 organiziranih aktivistov nimajo niti parlamentarne stranke! Tožilko so dobesedno postavili med kladivo in nakovalo: ali proces ali kariera.

Predvidevam, da nas je tukaj vsaj 1000, ki tole beremo. Toliko podpisov (za karkoli) tudi lahko zberemo, če le ne bomo ostali zgolj pri pisanju na tem forumu (kar mimogrede otrokom ne bo koristilo čisto nič), ampak če se bomo vsaj malo organizirali in krenili v akcijo.

Navedeno

Cenzura

Predvidevam, da nas je tukaj vsaj 1000, ki tole beremo. Toliko podpisov (za karkoli) tudi lahko zberemo, če le ne bomo ostali zgolj pri pisanju na tem forumu (kar mimogrede otrokom ne bo koristilo čisto nič), ampak če se bomo vsaj malo organizirali in krenili v akcijo.

Na tem forumu vas je krepko preko 1.000. Številka se v tem mesecu povzpela do 6.000, tema je bila prebrana 3.647 krat.
Kakšno je mnenje bralcev ne vem, vendar glede na odzive lahko ugotovimo, da je masa ogorčenih ljudi, ki ne želijo, da bi se knjiga distribuirala naprej.

Prišel je zadnji čas, da se odzove tudi stroka.
Jutri bom predlagala našim, da tudi z naše strani pozovemo vse pristojne, da se izjasnijo glede mnenj v tem forumu in o knjigi. Očitno je, da je za to skrajni čas.
Nekajkrat je že pomagalo.

Prebrala sem sporno delo pisatelja. Kljub mojim srednjim letom me je pri nekaterih odlomkih kar zmrazilo. Kaj če bi delo umaknili iz knjižnic oz. bi bila "takšna posebna dela na posebni polici", stran od radovednih otrok. Zdi se mi, da je bilo o tej knjig na tem forumu že toliko napisanega, da bodo otroci če niso prej, prav zdaj posegli po tej knjigi. Samo predlog.

Navedeno

nosy bitch
P.... namreč da pedofilija in pederastija nimata s homoseksualnostjo in biseksualnostjo nobene zveze. In jasno je, da je nemarno omenjanje prvega v asociaciji z drugim navaden podmukel hinavski sovražni govor, ki je kaznivo dejanje, prav tako kot pedofilija.

Torej, nosybitch trdi, da omenanje pedofilije (ki jo, pa če ona želi ali ne, zganjajo homoseksualci določene vrste) nima NOBENE povezave s homoseksualnostjo. Da torej oba glavna ostarela kvazijunaka z visečimi trebuhi in spolovili, nista homoseksualca, čeprav eden od njih oralno občuje z vsem od naftne pumpe do kateregakoli otroka, drugi pa se vežba da bo akter najbolj nagnusnega posilstva v slovenski literaturi. Enostavno povedano, če bi jaz objavil opis posilstva, pa četudi kot literarno fikcijo, na katerikoli strani na internetu, bi bil prijavljen in aretiran. Vi pa menite, da je javni poziv k pedofiliji, nekaj vsakdanjega in normalnega - hvala bogovom, da se ne strinjava.