Knjižni molji

Za vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta.
avatar Toro 

Novembra beremo

05.11.09 09:07

Miroslav Kirin, človek nesrečnega priimka (ne, to ni Ivica Kirin Jubito, posebljena inteligenca), z romanom Album. Nenavadna in vsekakor pretanjena rekonstrukcija družinskega albuma, slika za sliko, drobec za drobcem, spomin za spominom, a žal brez močne niti, ki bi bralca vlekla naprej. Skrajno zanimivo, če ste s Kirinom v bližnji žlahti, drugače pa prekrasno uspavalno sredstvo. Odvsetujem.

Marko Vezovišek, Kuba Libre, za katero sem na forumu našel glas "za" (Oja) in glas "proti" (bralka). Zgodba je okej, ni dvoma, tudi bere se spodobno, čeprav si ne znam razložiti, zakaj se mi zdi tok pripovedi nekam okoren, nesproščen. Prvo poglavje (Uvertura) je itak čisto mimo, kot pretenciozen ognjemet, ki ga začne namesto v črno nebo nabijati po publiki, a se vse skupaj hitro popravi na bolje. Humorja je dovolj, če ne preveč; zmotilo me je nabijanje štosov na prvo žogo, ampak res na prvo, in to brez milosti, ter stereotipnost vsakega štosa. Vizovišek iz naftalina potegne vse stare fore, kar je vredno hvale, a hkrati tudi izjemno moteče. Nenehna sklicevanja na "Dok je bilo Tita, bilo je i šita!", Brčko-Banoviće, tampon zone, Kate Fush, vozi me vlak v daljave, Ris, no risk so lahko sicer simpatična, a se jih hitro nažreš. Mirno si predstavljam Vezoviškovo ciljno publiko, a sem knjigo na polovici vseeno - brez kančka slabe vesti - odložil.
Irena Douskova: Ponosni Smoker

Luštno.
odloženo

Re: Novembra beremo

05.11.09 14:43

Na polovici sem odložila Samo jesen Marjane Moškrič.
Kdaj drugič se bom spet spravila k branju, ker me zanima, kako se zgodba razplete. Sploh ker je bil podnapis "Knjiga za punce pri 40 plus in vse, ki to nameravajo še postati".
Trenutno so me motili manjkajoči glagoli in kup skakanja. Knjigo sem brala v eni prekurjenosti in je "hotela preveč od mene".
Oja 

Re: Novembra beremo

06.11.09 09:06

Če vsled Torovega mnenja še sama dodam vrstičko o Kubi libre: ja, tudi meni je proti koncu že malce najedala, kot se mi nasploh rado zgodi pri knjigah, ki so preveč skoncentrirane v tem in onem pogledu (tale pač v humorju oz. tem, kar naj bi le-ta bil). Mi pa ni bil problem priti do konca in zainteresiranim kljub vsemu priporočam v plažno uporabo. Aja, najbolj me je pravzaprav motilo odstopanje od teme v stilu, da so jo napovedovali kot nekakšno univerzalno zgodbo generacije, ki je živela v hrepenenju po zahodnih dobrinah - hja, no, tega pa v njej res praktično ni.

Zadnjič sem v navalu slabe vesti, ker po lastnem mnenju ne berem dovolj polnovrednega čtiva, zgrabila Novelo o šahu Stefana Zweiga, ki je z vsega osemdesetimi stranmi obetala vsaj to, da se bom lahko pregrizla skoznjo med par čikpavzami in v najslabšem primeru rekla, No, eto. Pa me je potegnila vase z vsem zanimanjem, čudenjem in očaranostjo, tako da je Zweig zdaj zagotovo na seznamu meni ljubih klasikov.

Iz neke podobne zgodbe je tudi Mario Vargas Llosa, pred katerim mi je doslej nekako zmrzovala roka, saj sem glede na njegovo južnoameriško poreklo pričakovala magično realistične zadeve, ki sem jih, roko na srce, že rahlo sita. No, pa sem v knjižnici očitno imela srečen dan, ko sem skupaj z zgoraj omenjeno Novelo na kup vrgla še njegove Vragolije porednega dekleta, jih potem včeraj odprla in v hipu padla noter. Nostalgično, humorno, erotično, napeto, nesentimentalno - skratka, super!
BERO

Re: Novembra beremo

06.11.09 12:16

Khaled Hosseini:Tek za zmajem

izjemna knjiga

Re: Novembra beremo

06.11.09 14:30

@Oja: Novelo o šahu Stefana Zweiga
Tole mi je pa nekdo besno priporočal, pa njegovega mnenja - iz bebavega razloga, da mi je šah, za razliko od goja naravnost mrzek - nisem jemala prav resno. No, zdaj si me prepričala.

>Mario Vargas Llosa
He he, tudi jaz sem se ga otepala iz enakega razloga . Če si suhoparen človek tipa "tukaj in zdaj" kot jaz, ti magični relizem pač ne potegne. In pred leti je bilo ob omembi latinskoameriške književnosti tveganje, da bo šlo prav za to, kar precejšnje. Llosa je dober, res. Pogovor v katedrali npr. ni ravno plažno branje, je pa visokokalorično. In ostane. Še dolga leta.
regla 

Re: Novembra beremo

06.11.09 14:53

Navedeno
BERO

Khaled Hosseini:Tek za zmajem

izjemna knjiga


Ja, tudi zame.


Sama sem pa začela z Bralcem od Schlinka. Zaenkrat ok, čeprav sem malo lena, priznam.
Spider 

Re: Novembra beremo

06.11.09 20:34

Srečko Kosovel: Pričevalec zaznamovanega stoletja

ravno začel

_______________

So it goes.

- Kurt Vonnegut -
marze

Re: Novembra beremo

11.11.09 20:26

Sue Monk Kidd: Skrivno življenje čebel

Prvenec ponuja zanimivo, izvirno in svežo zgodbo. Sam naslov mi ni najbolj posrečeno izbran. Tudi nekaj spodrsljajev je v knjigi (glavna junakinja, še najstnica, uporablja primerjave, ki bi jih lahko izrekla le odrasla oseba. Ali pa to, da sliši drevesne žabe, čeprav se fijaka v zaprtem, hrupnem poltovornjaku po razdrapani cesti ...), toda roman je kljub temu vredno prebrati.
rgff

Re: Novembra beremo

12.11.09 17:41

ravno začenjam novo knjigo
barbara taylor bradford-FINASTIJA RAVENSCAR

jo je že kdo bral?

Re: Novembra beremo

14.11.09 03:22

Pavao Pavličić: Lepopis


Pavličić je najbrž še najbolj znan kot eden od avtorjev, ki so na Hrvaškem uveljavili in zasidrali kriminalko kot žanr, ki se ga "pravemu" pisatelju ni več treba sramovati. No, pri njem pzp. ne gre za klasične kriminalke s profesionalnim preiskovalcem, saj se junaki njegovih del v tej vlogi praviloma znajdejo po naključju.
Lepopis se od njegovih drugih del precej razlikuje, priporočila pa bi ga vsem, ki jim je v užitek tuhtati o razmerju med književnostjo oziroma pisanjem nasploh in resničnostjo - tega bodo v tej knjigi dobili, kolikor se jim bo zahotelo, in sicer na ozadju literarnega natečaja, ki se sfiži na prav poseben način ...
Enka 

Re: Novembra beremo

14.11.09 18:17

Cormac McCarthyj: Ni dežela za starce.

Ves čas sem imela občutek, da berem scenarij za Tarantinov film :-). Ne vem, knjigi težko karkoli očitam, a me enostavno ni vlekla. Prebrano sicer z užitkom, a zelooo počasi. Zdaj moram obvezno najti film. Se mi zdi, da bi mi znal bolj sesti kot knjiga. Čeprav ni Tarantinov :-).
se strinjam :)

Re: Novembra beremo

15.11.09 20:56

Navedeno
BERO

Khaled Hosseini:Tek za zmajem

izjemna knjiga

Danes zaključila. Res izjemno.
Elif Shafak: Bolšja palača

No, čisto solidno branje, ampak za dol past pa tole ni: zgode in nezgode prebivalcev neke stanovanjske hiše v Istanbulu, ki se bolj ali manj združujejo in prepletajo.
(Že njen Pankrt iz Istanbula me ni kaj prida prepričal.)
regla 

Re: Novembra beremo

16.11.09 10:07

Da dokončam začeto: Bralec (B. Schlink): ne vem, če sem čisto dojela vse plasti zgodbe same in odnosa med Hanno in Michaelom, ampak kljub temu všečno. Morda se mi pozna, da nisem med- ali povojna generacija, kaj pa vem. V končni fazi precej žalostna knjiga, kakorkoli obrneš.
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

16.11.09 16:11

Navedeno
Enka

Cormac McCarthyj: Ni dežela za starce.

Ves čas sem imela občutek, da berem scenarij za Tarantinov film :-). Ne vem, knjigi težko karkoli očitam, a me enostavno ni vlekla. Prebrano sicer z užitkom, a zelooo počasi. Zdaj moram obvezno najti film. Se mi zdi, da bi mi znal bolj sesti kot knjiga. Čeprav ni Tarantinov :-).

Sva že dva :-))) Sam sem omahoval med Kill Billom in Šundom, itak. Da ni stari McCarthy slučajno pisal knjige za znanega kupca, pa se mu je potem kaj sfižilo?

Re: Novembra beremo

16.11.09 17:00

Elif Shafak: Pankrt iz Istanbula

Da ne bo pomote: tole je čisto prijetno branje, najbrž pa se bo nekoliko bolj prileglo damam kot gospodom. Štorija govori o nenavadni turški "ženski družini", katere usoda se prek sina izseljenca v ZDA oziroma njegove pastorke poveže z izseljensko armensko družino.


Glavna očitka knjigi se nanašata na tendencioznost in to, da je v njej preprosto preveč vsega.
Moti me, kadar je znameniti "kaj je avtor hotel povedati" preveč razviden. In v tem primeru bralcu skoraj ni treba brati podatkov z ovitka, da ugane, kaj je avtorica po poklicu. Skozi zgodbo preveč očitno presevajo teme, ki jih želi poudariti in s katerimi ni nič narobe, le da jih je preveč in da so oblačila, v katera jih odene, pretanka. To pa so: položaj žensk v sodobni Turčiji, medkulturni stereotipi in njihovo brisanje, genocid nad Armenci, težave odraščanja, razširjena družina ... in še bi se našlo

Ta prenapolnjenost je dodatno poudarjeno še s tem, da se E. Shafak nikakor ne more odločiti, ali naj bo to humorna knjiga o ekscentričnih, malo hecnih puncah različnih generacij, smrtno resen razmislek o zgodovinskih vprašanjih, družinska saga, bojna napoved medkulturnim stereotipom, predstavitev sodobnega Istanbula, s kuharskimi naslovi in kakim receptom pa prikliče v spomin še kulinarične romančke, v katerih se ves čas cedita oljčno olje in rdeče vino.
Enka 

Re: Novembra beremo

16.11.09 20:55

Navedeno
Toro

Sam sem omahoval med Kill Billom in Šundom, itak.

Itak, ja :-).

Si film gledal, Toro? Ti je bil všeč?
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

17.11.09 09:50

Šund sem gledal, Kill Bill pa je bil po kakšne pol ure za mojo nežno dušico preveč (medtem ko se je moja rahločutna ženka izborno zabavala).
Srđan Valjarević: Como

Hm, tale ne bo na vrhu mojih naj... v zbirki S poti (tam sta zaenkrat Kapuscinski in Nooteboom)
Sicer čisto v miru prebavljeno, pripovedovalec mi v glavnem ni preveč simpatičen, kaj pa vem ... pa ne zaradi njegovih navad/razvad, svet "intelektualnega" druženja Rockefellerjevih štipendistov pa tudi ne (opisan je precej verno, vsaj kolikor podobne zadeve poznam od drugje).
Enka 

Re: Novembra beremo

17.11.09 13:27

Navedeno
Toro

Šund sem gledal, Kill Bill pa je bil po kakšne pol ure za mojo nežno dušico preveč (medtem ko se je moja rahločutna ženka izborno zabavala).

V mislih sem imela film No country for old men (brata Coen). Da vem, če se mi splača naprezat z iskanjem (odkar so mi zaprli videoteka tam pri vas na Grbi, imam v življenju en problem več :-)).
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

17.11.09 13:48

Ups, spet sem žrtve lastne površnosti: ne, tega filma nisem videl in nimam neke globoke želje po njem. :-))))
SLAYER

Re: Novembra beremo

17.11.09 14:10

Enka, svetujem ti da probaš poiskati filme na spodnjih naslovih (Torrent)
http://www.mininova.org/
http://btjunkie.org/
http://www.torrentz.com/
http://thepiratebay.org/
Enka 

Re: Novembra beremo

17.11.09 20:46

Slayer, hvala. To bi bila res tista zadnja rešitev :-). Sem pogledala na Cobiss in ima dvd kar naša knjižnica. Carsko.
Brižinski

Re: Novembra beremo

18.11.09 11:43

Da dodam še svoje glede romana Konje krast. Po dolgem času odlično, potešujoče branje, ki pa ga tu in tam zmotijo začetniške napake, kar je res čudno glede na to, da je prevajalka menda predavateljica prevajalstva (glej predmetne odvisnike v preteklosti, ki so v prevodu velikokrat v pretekliku za istodobno dejanje). Prosim, ta kritika je izključno dobronamerna.
bralka 

Re: Novembra beremo

18.11.09 13:33

A.M. Homes: Knjiga, ki vam bo spremenila življenje
Naslov zavaja. To ni nobena new age bla bla bla knjiga. Precej posrečen romanček, kako se bogatašu s precej pustim (in očitno splaniranim) vsakdanom spremeni življenje.

Sicer pa se načrtno poglabljam v Dušana Jelinčiča in vsak dan bolj mi je všeč...
Enka 

Re: Novembra beremo

18.11.09 20:22

Navedeno
bralka

Sicer pa se načrtno poglabljam v Dušana Jelinčiča in vsak dan bolj mi je všeč...

Kaj pa si brala? Mene tudi mika njegova tematika: kriminalke v gorah. Prav zame :-).

Re: Novembra beremo

18.11.09 21:30

Navedeno
Enka

Navedeno
bralka

Sicer pa se načrtno poglabljam v Dušana Jelinčiča in vsak dan bolj mi je všeč...

Kaj pa si brala? Mene tudi mika njegova tematika: kriminalke v gorah. Prav zame :-).

Umor pod K2 se hitro in lepo prebere.

Re: Novembra beremo

18.11.09 23:50

Martin Suter: Small world
(v slovenščini)

Solidno branje, nekje med dramo in skoraj-krimičem.

Katja10, skozi Lepopis sem se grizla prejšnji mesec, si videla?

Brižinski, temu jaz pravim 'angleški preteklik' in se je hudo razpasel po novejših prevodih. Videti je, da tudi lektorji (hm) izgubljajo občutek za slovenski jezik.

Sicer pa zaključujem z Eno leto vdova, Irving. Takole bom rekla: če bi jo brala pred Garpovim svetom, bi mi bila bolj všeč; tako pa v prvi polovici deluje, kot da je avtor motive in teme, ki jih v Garpu ni do kraja razvil ali nadgradil, prenesel v drugo knjigo, kjer jim je dal več tkiva (pri tem pa niti ne vem, ali je Vdova mlajša ali starejša od Garpa - samo občutek je tak). Pri prevodu se kar nekajkrat spotakneš in padeš na nos, recimo tam, kjer je tipček zakajen in uči junakinjo nizozemščine, ona pa si lomi jezik. In njena izgovarjava se mu zdi - histerična.

K.

Re: Novembra beremo

19.11.09 02:20

>skozi Lepopis sem se grizla prejšnji mesec, si videla?
Septembra, septembra - kot kaže, tudi tebi čas kar leti ;-)
Carol Shields: Unless

O, tole je pa fino branje (I want more!) - in hvala moljem oz. moljicam (?) za namig.
Zadnje poglavje me sicer čisto ne prepriča: razlog za Norahin (a je to pravilno sklanjanje, hm?) umik, ki se razkrije po pol leta, in pozornost, ki jo založnik nameni Lois. No, ampak to mi ni okrnilo knjige.
Berejo Shieldsovo morda tudi moški molji in kaj menijo o njej?
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

19.11.09 14:46

Od Carol Shields sem prebral samo Unless, že pred časom. Ko berem spremno besedo na ovitku, imam sicer nekaj prebliskov, v resnici pa se ne spomnim čisto nič. Hm. Čas za ponovno branje?
Hm, ne vem ... Sicer pa sem sedaj že pri

Carol Shields: Larry's Party

(do te sem se ta hip lahko prikopala), ki ima pa moškega protagonista. Bomo videli, bomo videli ... Zaenkrat se mi še malo zatika, sem pa res še precej na začetku
Oja 

Re: Novembra beremo

20.11.09 09:26

@Dear Heather: jaz sem velika fenica Shieldsove, pohvale si verjetno slišala od mene. Že leta navijam za kakšen prevod, a me kdovezakaj nihče ne usliši. Sicer pa imam doma še Stone Diaries in Happenstance, tako da z veseljem posredujem, ako te bode zanimalo.

Bera zadnjega tedna:

Tadej Golob - Svinjske nogice. Se povsem strinjam s Torom glede plusov in minusov, glavni vtis jje vsekakor pozitiven.

Marc Vilrouge: Nemogoča knjiga. Prebrano dobesedno v pol ure, pozabljeno pa praktično prav tako hitro. Besedilo, ki ga kdovezakaj furajo pod oznako roman (pa je kvečjemu novela), govori o mladem geju, ki se bori z ustvarjalno krizo, iskanjem smisla in tem, kako bi homofobnemu očetu razkril svojo usmerjenost. Nič novega, prelomnega in udarnega, prej klišejsko. Sprašujem se, zakaj smo to knjigo sploh potrebovali v slovenščini - prepričana sem, da v Franciji (kamoli v svetu) vsako leto izide mnogo kvalitetnejših in izvirnejših del s homoseksualno tematiko.
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

20.11.09 12:14

Kar zadeva književnost, je paket z vsakoletnim bookerjem zame dan republike (božič, hanuka, praznik luči, dan montaže zimskih gum - vstavi po potrebi). Kapo dol pred poštarjem, ki mu uspe spraviti knjigo v skoraj identično velik poštni nabiralnik. Kolena se mi kar malo tresejo in branju se izogibam vsaj še nekaj tednov, dokler ne začutim, da sem intelektualno dozorel za spopad z največjim dosežkom angleške litereature v tem letu. Pretežno seveda zato ker ne bi rad pokazal svojega zakotnega hribovskega izvora in spet primitivno pljuval po nečem, kar je poleg Miloške Venere in lamborghini murciélaga edini splošno priznan umetniški izdelek. V nadaljevanju sledi ravno to, in sicer pljuvanje.

Hilary Mantel: Wolf Hall. Pretenciozen "zgodovinski" roman o Henriku VIII., kardinalu Wolseyu, ki je očitno zadnji modni krik letošnje sezone, Thomasu Moru in človeku, ki vleče niti, Thomasu Cromwellu. Knjiga se v največji žanrski maniri začne s seznamom protagonistov, urejenem po poglavjih, in družinskimi drevesi, kar je v dokajšnjo pomoč pri razvozlavanju kdo-koga-komu-kaj. Sledi literariziran opis znanega dogajanja okoli Henrika VIII. in njegovih zakonskih čeri z dokaj razvodenelim tokom pripovedi. Kot bralcu, fizično in čustveno oddaljenem od angleške notranje politike in zgodovine, me zgodba seveda ni niti najmanj potegnila, ob čemer se seveda vprašam, ali bi bilo kaj drugače, če bi bil Henrik rojen v Zgornji Kungoti. Najbrž ne. Roman ima občasne svetle točke, ki pa so redko posejane, preveva pa ga naravnost mojstrska sposobnost zreducirati like v nekakšne enodimezionalne vektorje brez čustev, stremenj in notranje tragike. Še večji flop je seveda v razmišljanjih, ki jih Mantelova krmi svojim likom: po eni strani se tukaj odlepi od zgodovinskega žanra, po drugi pa ustvari zgodbo, o kateri ne moreš stvarno razpravljati, ker je itak povsem subjektivna. Ne tič ne miš, skratka. Odloženo po kakšni tretjini.

Ko bom naslednje leto član komisije za nagrado Man Booker, se takšen flop z izbiro ne bo ponovil.

Re: Novembra beremo

20.11.09 12:34

Navedeno
Toro

Kar zadeva književnost, je paket z vsakoletnim bookerjem zame dan republike (božič, hanuka, praznik luči, dan montaže zimskih gum - vstavi po potrebi). Kapo dol pred poštarjem, ki mu uspe spraviti knjigo v skoraj identično velik poštni nabiralnik. Kolena se mi kar malo tresejo in branju se izogibam vsaj še nekaj tednov, dokler ne začutim, da sem intelektualno dozorel za spopad z največjim dosežkom angleške litereature v tem letu. Pretežno seveda zato ker ne bi rad pokazal svojega zakotnega hribovskega izvora in spet primitivno pljuval po nečem, kar je poleg Miloške Venere in lamborghini murciélaga edini splošno priznan umetniški izdelek. V nadaljevanju sledi ravno to, in sicer pljuvanje.

Hilary Mantel: Wolf Hall. Pretenciozen "zgodovinski" roman o Henriku VIII., kardinalu Wolseyu, ki je očitno zadnji modni krik letošnje sezone, Thomasu Moru in človeku, ki vleče niti, Thomasu Cromwellu. Knjiga se v največji žanrski maniri začne s seznamom protagonistov, urejenem po poglavjih, in družinskimi drevesi, kar je v dokajšnjo pomoč pri razvozlavanju kdo-koga-komu-kaj. Sledi literariziran opis znanega dogajanja okoli Henrika VIII. in njegovih zakonskih čeri z dokaj razvodenelim tokom pripovedi. Kot bralcu, fizično in čustveno oddaljenem od angleške notranje politike in zgodovine, me zgodba seveda ni niti najmanj potegnila, ob čemer se seveda vprašam, ali bi bilo kaj drugače, če bi bil Henrik rojen v Zgornji Kungoti. Najbrž ne. Roman ima občasne svetle točke, ki pa so redko posejane, preveva pa ga naravnost mojstrska sposobnost zreducirati like v nekakšne enodimezionalne vektorje brez čustev, stremenj in notranje tragike. Še večji flop je seveda v razmišljanjih, ki jih Mantelova krmi svojim likom: po eni strani se tukaj odlepi od zgodovinskega žanra, po drugi pa ustvari zgodbo, o kateri ne moreš stvarno razpravljati, ker je itak povsem subjektivna. Ne tič ne miš, skratka. Odloženo po kakšni tretjini.

Ko bom naslednje leto član komisije za nagrado Man Booker, se takšen flop z izbiro ne bo ponovil.

Super napisano. Ne morem, da se ne bi oglasila.
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

20.11.09 14:16

Hermiona, hvala, da mi ne bo nerodno ... Je pa zanimivo, kako človek v svojem umotvoru takoj opazi dve stilistična kiksa in eno tipkarsko, samo gumb "Oddaj" mora stisniti.
Oja 

Re: Novembra beremo

20.11.09 14:30

Navedeno
Toro

Ko bom naslednje leto član komisije za nagrado Man Booker, se takšen flop z izbiro ne bo ponovil.

Hehehe, zakon! :))))))))))

(Na priporočilo velškega kolega sem sicer nabavila njeno Beyond Black - sporočim vtise, ko bo na vrsti)

Re: Novembra beremo

20.11.09 16:31

Toro, mislim, da bi pri bookerju res lahko razmislili še o kakem nepristranskem članu žirije iz druge države, ki bi - ker njene odločitve pretresajo ves svet - imel na skrbi tudi dejavnik mednarodne prebavljivosti zmagovalnih del ;-)
Navedeno
Oja

@Dear Heather: jaz sem velika fenica Shieldsove, pohvale si verjetno slišala od mene. Že leta navijam za kakšen prevod, a me kdovezakaj nihče ne usliši. Sicer pa imam doma še Stone Diaries in Happenstance, tako da z veseljem posredujem, ako te bode zanimalo.

O, Oja, strašno prijazno, res. Ampak menda ne bo problem dobit še kaj (ali pač?).
Ja, najbrž sem pohvale slišala od tebe, priznam, da se mi ni dalo brskat nazaj, komu pripisat zasluge za to.
Sem pa vesela takih namigov/priporočil/odkritij.
Grem nazaj k Larryju ;-)
bralka 

Re: Novembra beremo

21.11.09 09:20

Navedeno
Enka

Navedeno
bralka

Sicer pa se načrtno poglabljam v Dušana Jelinčiča in vsak dan bolj mi je všeč...

Kaj pa si brala? Mene tudi mika njegova tematika: kriminalke v gorah. Prav zame :-).

Biseri pod snegom, Umor pod K2, Zvezdnate noči, Kam gre veter, ko ne piha...

Umor pod K2 sem že pred leti podarila svoji mami (čisto slučajno, verjetno po priporočilu v Bukli) in takrat sva obe postali veliki oboževalki Dušana Jelinčiča. Pa ne samo midve.
Enka 

Re: Novembra beremo

21.11.09 11:34

OK, K2 torej pod mus!

Re: Novembra beremo

22.11.09 01:15

Jakob Arjouni: Domače naloge

Ata, učitelj nemščine, je še dve uri pred podaljšanim koncem tedna, kdove zakaj prepričan, da je z njegovim lajfom vse približno v redu, no, ampak kocke se začnejo podirati in do ponedeljka se znajde v neverjetni štali, o kateri meni, da jo je vsaj delno postavil pokonci. Knjiga se ne more odločit, ali naj bo malo smešna ali malo resna, obojega ji pa ne uspe spojit v litino, ki bi držala skupaj.

Knjižica na 135 straneh je še eno od del, v katera avtor poskuša stlačiti skoraj vsa aktualna družbena vprašanja. Da je zadeva še bolj nastlana, je dogajalni čas omejen na en vikend in eno družino oz. očeta. Nema šta nema: spopadanje sodobne Nemčije z nacistično preteklostjo, najstniški poskus samomora, pedofilija, depresija, mrtvi zakoni, bežno še homoseksualnost ... Iz tega bi se dalo napisat lep kupček knjig - in morda bi se v tem primeru avtor temi celo posvetil in poskusil iz nje izčrpati kaj svežega.

Slovenska založba se je s knjigo modro prijavila za evropska sredstva iz programa Kultura 2000, saj ji ni bilo treba veliko ugibat, da bodo evropski odločevalci delo, ki obravnava te "žgoče teme" z veseljem podprli - in seveda so ga.

Nič nimam proti obravnavanju naštetih vprašanj, nasprotno, me pa v zadnjih nekaj letih poplava tovrstnih knjig, ki ne prinašajo ama nič novega, že krepko dolgočasi. To, da knjiga govori o njih, pač ni še nič.

Za en večer.

Re: Novembra beremo

24.11.09 09:29

Pa čeprav se Jančarjevih knjig vedno lotim z veseljem, optimizmom in navdušenjem, njegovo Drevo brez imena, diši po razočaranju. Sicer še nisem končala in še vedno upam, da se bo moj optimizem povrnil, pa vendar...
Zgodba je zanimiva in pretresljiva, osebe spet polno zaživijo pred mano, a kaj ko je toliko razlaganja, ponavljanja, da vse skupaj deluje razvlečeno. Pa imam rada, da so dogodki in ljudje predstavljeni iz različnih zornih kotov in da je mnenje o nečem izrečeno iz več različnih ust, a v tej knjigi se mi mestoma zdi, da je tega preveč.
Moje strogo laično mnenje. In še vedno sem optimist. Vsaj do konca knjige.

Re: Novembra beremo

25.11.09 16:15

Končno prebrala (po ponovni izposoji v knjižnici) Blatnikovi Spremeni me in Tao Ljubezni.
Spremeni me: ne morem se odločiti, ali me je knjiga pritegnila ali ne. Zdela se mi je naporno branje, niti približno je ne bi mogla prebrati "na dušek"; vendar me je zgodba vseeno vlekla naprej, ker me je zanimalo, kako se bo odvijala do konca. Glavni junak mi ni bil blizu - po svojih odločitvah in ravnanjih mi je deloval malo nor. Tolikšna doza življenjske odtujenosti, kot je orisana v knjigi, bi bilo verjetno treba podoživeti skozi vso simboliko, ki jo knjiga ponuja, a mi je vendarle učinkovala preveč skrajno.
Mimogrede: kar zadeva slogovno plat, ko se vsako poglavje začne kot ponovitev zaključka prejšnjega, je najbrž zelo domišljena, vendar je bilo zame moteče.
Tao ljubezni, ki je izšla že pred leti (l.95 ali 96?), mi je bila vsebinsko bližja in kot taka precej simpatično branje.
enkaena

Re: Novembra beremo

26.11.09 07:45

pravkar sem odložila Imprimatur (Monaldi, Sorti). Super knjiga, čisto me je potegnilo v dogajanje. Zdaj se moram zagrebst za obe nadaljevanji (Secretum in Veritas). Že kdo bral?
moj izbor...

Re: Novembra beremo

26.11.09 13:11

Novembra sem brala:

- Voltair: Filozofske zgodbe - nič kaj filozofsko, simpatično, lušno branje

- Shafak: Bolšja palača - palača Bonbon - zelo bogat jezik, zanimiva zgodba o preteklosti ene stavbe, njenih prebivalcih, njihovih usod... zanimiv stil, priporočam

cukrček za konec: V. Moderndofer: Odprla sem oči in šla k oknu - zelo aktualna tema - par po 20 letih ugotavlja, kako ima vse - ni pa srečen; zanimivo napisano, presenečena nad V.M, saj sem pred tem brala njegovo Nespečnost, ki me je od začetka silno pritegnila, potem se je pa vleklo in vleklo, čeprav je stil čisto ok, je na trenutke ponavljajoč in razteguje zgodbo kot elastiko...
Lidočka

Re: Novembra beremo

26.11.09 21:35

na dušek sem prebrala knjigo Zapoj mi avtorice Katarine Nzobandora.
Priporočam!

trenutno berem Pot Nejca Zaplotnika, prebrala pa sem še nekaj razvedrilnega od Suzanne Enoch, Mary Reed McCall, Kathleen Woodiwiss in Julie Garwood.
bralka-neprijavljena

Re: Novembra beremo

27.11.09 11:35

Navedeno
"moj izbor..."

Novembra sem brala:


cukrček za konec: V. Moderndofer: Odprla sem oči in šla k oknu - zelo aktualna tema - par po 20 letih ugotavlja, kako ima vse - ni pa srečen; zanimivo napisano, presenečena nad V.M, saj sem pred tem brala njegovo Nespečnost, ki me je od začetka silno pritegnila, potem se je pa vleklo in vleklo, čeprav je stil čisto ok, je na trenutke ponavljajoč in razteguje zgodbo kot elastiko...

Edino, kar me je pri Odprla sem oči... motilo, je naštevanje prestižnih blagovnih znamk. Ne vem, zakaj me to toliko moti (mislim, da se to pojavlja tudi pri drugih slo. in tujih avtorjih)...
Oja 

Re: Novembra beremo

27.11.09 12:36

Za mano je mini odmerek Nobelovcev. Najprej sem prebrala svojega prvega Coetzeeja, Mladost, ki me takole po splošnih potezah sploh ne bi smel navdušiti (suhoparen slog, formalen jezik, junak, s katerim nikoli ne bi šla na pivo) - pa me je, zelo. Sem že na lovu za naslednjimi deli, prva bo najbrž na vrsti Sramota.

Sledil je Garcia Marquez, prvi po kakih petnajstih letih, ko sem v šusu prebrala vsa njegova takrat prevedena dela. Žalostne kurbe mojega življenja se sicer tudi zaradi skope dolžine preberejo na dušek, kakšnega globljega vtisa pa ne zapustijo. Nedomiselno in ponavljajoče, bi rekla.
Rovtar

Re: Novembra beremo

27.11.09 13:55

France Bevk: Človek proti človeku
Sue Townsend: Adrian Mole: the prostrate years
J. Corsellis: Slovenia 1945
G. Grass: Mein Jahrhundert
Navedeno
Oja

Za mano je mini odmerek Nobelovcev. Najprej sem prebrala svojega prvega Coetzeeja, Mladost, ki me takole po splošnih potezah sploh ne bi smel navdušiti (suhoparen slog, formalen jezik, junak, s katerim nikoli ne bi šla na pivo) - pa me je, zelo. Sem že na lovu za naslednjimi deli, prva bo najbrž na vrsti Sramota.

Sledil je Garcia Marquez, prvi po kakih petnajstih letih, ko sem v šusu prebrala vsa njegova takrat prevedena dela. Žalostne kurbe mojega življenja se sicer tudi zaradi skope dolžine preberejo na dušek, kakšnega globljega vtisa pa ne zapustijo. Nedomiselno in ponavljajoče, bi rekla.

Oja, podobno stališče: sama sem začela z Deškimi leti - to je bil moj prvi Coetzee in me je tudi - nepričakovano, glede na to, da je občasno tudi "spljuvan" kot dolgočasen - navdušil (nadaljevala sem potem z Mladostjo) ...

Garcia Marquez - istooo, Kurbe - res, lahko samo ponovim: nedomiselno in ponavljajoče.

Re: Novembra beremo

27.11.09 18:05

Arijana Čulina: Vse uno, ki pupe rabimo znat o unih rečeh

Če človek zadevščino olupi učinkovitega jezika ki je pravzaprav njena edina odlika (v slovenščini je to pač primorščina, kaj če bit drugega) ostane s spoznanjem, da gre za topoumen čiklit par excellence s hudo hudo na redko posejanimi zabavnimi domislicami. Petdeset strani razlaganja, zakaj mora bit punca, če hoče uspet v življenju, malček butasta in v modne cunjice odeta bjondina, ki peca fuzbalerje ...??? Čiklit se je v vseh letih svojega obstoja vendarle razvil v čisto pravo zvrst, ki že premore presežke, pa tudi povprečje je kar spodobno. In tale knjiga je od tega hudo daleč. Jezik lahko nekaj časa vleče, ampak če pod njim ni nič, knjigi ni pomoči.
En dva tri odloženo.
moj izbor

Re: Novembra beremo

27.11.09 20:21

Navedeno
bralka-neprijavljena

Navedeno
"moj izbor..."

Novembra sem brala:


cukrček za konec: V. Moderndofer: Odprla sem oči in šla k oknu - zelo aktualna tema - par po 20 letih ugotavlja, kako ima vse - ni pa srečen; zanimivo napisano, presenečena nad V.M, saj sem pred tem brala njegovo Nespečnost, ki me je od začetka silno pritegnila, potem se je pa vleklo in vleklo, čeprav je stil čisto ok, je na trenutke ponavljajoč in razteguje zgodbo kot elastiko...

Edino, kar me je pri Odprla sem oči... motilo, je naštevanje prestižnih blagovnih znamk. Ne vem, zakaj me to toliko moti (mislim, da se to pojavlja tudi pri drugih slo. in tujih avtorjih)...

Ja, prav imaš, skoraj na vsaki drugi strani je omenjena neka ultra draga blagovna znamka....ena pa je zagotovo zapisana narobe (Jimmy Cowa namesto Jimmy Choo... hi hi hi.....)
No, če končam štorijo o:

Carol Shields: Larry's Party

Spet fino branje, ki me čisto na začetku ni preveč potegnilo, ampak po moje zato, ker sem na Larryja štartala takoj po Unless. Sicer pa imenitno, takole malce epsko (po razponu) popotovanje skozi Larryjevo življenje, ki tu in tam deluje kar malce terapevtsko - tj. za vse tiste nas, ki nismo več v dvajsetih letih. Konec - spet malce zacincam, čisto me ne prepriča, ampak morda imam pa jaz s tem probleme (???)


Nick Hornby (ur.): Speaking with the Angel

Zbirka kratkih zgodb, del od prodaje katere je namenjen organizaciji, ki skrbi za šolanje avtističnih otrok. Zgodbe so različne, nekatere meni manj všečne, druge bolj. No, med slednjimi je tudi zgodba Colina Firtha - in ja, to je Mr. Darcy Colin Firth (najprej sem mislila, da gre morda za nekoga drugega z istim imenom), Wikipedia pravi, da je to (tj. The Department of Nothing) njegova prva literarna objava. Kot rečeno, sploh ne slabo, sploh ne slabo - in to med imeni, kot so Helen Fielding, Zadie Smith, Roddy Doyle, urednik sam, Irvine Welsh.
avatar Toro 

Re: Novembra beremo

30.11.09 10:55

Navedeno
Oja

... junak, s katerim nikoli ne bi šla na pivo ...

Jeeej, krasna definicija. Takšnega junaka se že dolgo ne spomnim, žal.

Re: Novembra beremo

01.12.09 08:34

Andrej Blatnik Obvoznica

Poleg vsakoletnega strokovnega predavanja v njegov spomin je to najlepša počastitev spomina na super zdravnika in še boljšega človeka.
Od zdaj naprej verjamem, da je tudi z malo besedami mogoče vse povedati.
bralka 

Re: Novembra beremo

01.12.09 09:05

Navedeno
"dear heather"




Nick Hornby (ur.): Speaking with the Angel

Kot rečeno, sploh ne slabo, sploh ne slabo - in to med imeni, kot so Helen Fielding, Zadie Smith, Roddy Doyle, urednik sam, Irvine Welsh.

A se to dobi pri nas?
Enka 

Re: Novembra beremo

01.12.09 11:28

Navedeno
Katja10

Arijana Čulina: Vse uno, ki pupe rabimo znat o unih rečeh

Če človek zadevščino olupi učinkovitega jezika ki je pravzaprav njena edina odlika (v slovenščini je to pač primorščina, kaj če bit drugega) ostane s spoznanjem, da gre za topoumen čiklit par excellence s hudo hudo na redko posejanimi zabavnimi domislicami. Petdeset strani razlaganja, zakaj mora bit punca, če hoče uspet v življenju, malček butasta in v modne cunjice odeta bjondina, ki peca fuzbalerje ...??? Čiklit se je v vseh letih svojega obstoja vendarle razvil v čisto pravo zvrst, ki že premore presežke, pa tudi povprečje je kar spodobno. In tale knjiga je od tega hudo daleč. Jezik lahko nekaj časa vleče, ampak če pod njim ni nič, knjigi ni pomoči.
En dva tri odloženo.

Katja, kaj bi jaz brez tebe?! Ta knjiga me je že lep čas vabila s knjižničnih polic. Sploh, ker je bila tudi tu gor že pohvaljena. Ampak vsakič, ko sem malo pokukala vanjo in prebrala sem ter tja kak odstavčič, sem dobila točno takle vtis kot ga navajaš - učinkovit jezik kot kamuflaža za floskule iz ženskih revij. In tako sem knjigo vsakič pustila v knjižnici...na srečo ;-).
Oja 

Re: Novembra beremo

01.12.09 11:50

J. M. Coetzee: Sramota.

Evo, par postov više sem napovedovala, da bo naslednja na vrsti - no, nisem pa si mislila, da tako hitro. Imam bizarno navado, da se izogibam serijskemu branju istega avtorja, še zlasti, kadar me njegova prva knjiga navduši - bržkone iz strahu pred razočaranjem ali v najboljšem primeru zasičenostjo. Pa so jo imeli ravno v knjižnici, Alenka Moder Saje je bila garancija za neoporečen prevod, preletela sem še prvo stran in eto, že je šla z mano domov in nemudoma v branje. Neustavljivo branje, iz katerega je brž zraslo občudovanje, zadrževanje sape, pospešen utrip in kar je še takih ekstatičnih moljevskih občutkov. Vsaj za zdaj knjiga leta in Booker vseh Bookerjev.
Navedeno
bralka

Navedeno
"dear heather"




Nick Hornby (ur.): Speaking with the Angel

Kot rečeno, sploh ne slabo, sploh ne slabo - in to med imeni, kot so Helen Fielding, Zadie Smith, Roddy Doyle, urednik sam, Irvine Welsh.

A se to dobi pri nas?

bralka, ne vem, če se dobi pri nas, sama sem jo naročila preko amazona (najbrž je bila med priporočili, saj veš, naročiš enega Hornbyja in ti nemudoma priporočijo še vse druge).
moje mnenje

Re: Novembra beremo

01.12.09 13:16

Navedeno
Enka

Navedeno
Katja10

Arijana Čulina: Vse uno, ki pupe rabimo znat o unih rečeh

Če človek zadevščino olupi učinkovitega jezika ki je pravzaprav njena edina odlika (v slovenščini je to pač primorščina, kaj če bit drugega) ostane s spoznanjem, da gre za topoumen čiklit par excellence s hudo hudo na redko posejanimi zabavnimi domislicami. Petdeset strani razlaganja, zakaj mora bit punca, če hoče uspet v življenju, malček butasta in v modne cunjice odeta bjondina, ki peca fuzbalerje ...??? Čiklit se je v vseh letih svojega obstoja vendarle razvil v čisto pravo zvrst, ki že premore presežke, pa tudi povprečje je kar spodobno. In tale knjiga je od tega hudo daleč. Jezik lahko nekaj časa vleče, ampak če pod njim ni nič, knjigi ni pomoči.
En dva tri odloženo.

Katja, kaj bi jaz brez tebe?! Ta knjiga me je že lep čas vabila s knjižničnih polic. Sploh, ker je bila tudi tu gor že pohvaljena. Ampak vsakič, ko sem malo pokukala vanjo in prebrala sem ter tja kak odstavčič, sem dobila točno takle vtis kot ga navajaš - učinkovit jezik kot kamuflaža za floskule iz ženskih revij. In tako sem knjigo vsakič pustila v knjižnici...na srečo ;-).




Moram dodati svoj piskrček k tem mnenju, ker sem po rodu Hrvatica, sem brala original in ta prevod. Moram reči, da je prevod (kljub vsestranskem pozitivnem mnenju, ki ga gojim do Tič Ralijanove...) zelo zelo slab, saj povzema dobesedno slovensko - primorsko govorico in tudi slučajno ne zadane pravega, hrvaškega, dalmatinskega vzdušja.... ki je v originalu domiseln, svež in silno zabaven...


Original je čudovit, prevod sem po 1/3 branja enostavno nehala brat, saj je v njem čutiti premočno "duh" prevoda TIč Ralijanove in ne Čuline, ki je fenomenalna!.
Enka 

Re: Novembra beremo

01.12.09 23:02

Navedeno
"moje mnenje"

Moram dodati svoj piskrček k tem mnenju, ker sem po rodu Hrvatica, sem brala original in ta prevod. Moram reči, da je prevod (kljub vsestranskem pozitivnem mnenju, ki ga gojim do Tič Ralijanove...) zelo zelo slab, saj povzema dobesedno slovensko - primorsko govorico in tudi slučajno ne zadane pravega, hrvaškega, dalmatinskega vzdušja.... ki je v originalu domiseln, svež in silno zabaven...


Original je čudovit, prevod sem po 1/3 branja enostavno nehala brat, saj je v njem čutiti premočno "duh" prevoda TIč Ralijanove in ne Čuline, ki je fenomenalna!.

No, brat bratu, zadeva dejansko ni v nulo prevedljiva, verjamem pa, da je originalni jezik boljši. Ampak tako je s takimi "dialektičnimi" zadevami. Tudi v Osmem poverjeniku je v slovenskem prevodu govor od onega Bosanca dejansko "slovenska čefurščina", pa dvomim, da je v originalu tudi. Predvidevam, da se prevajalec pač za nekaj odloči, prav prevesti pa se takšnih zadev ne da. Btw, knjigo je prevedel Gašper Tič.

Re: Novembra beremo

01.12.09 23:43

Slovenskemu prevajalcu itak ne ostane drugega, kot da stvar vrže v primorščino ... Navsezadnje je to edina opcija, povrhu pa ponuja še to srečo, da, podobno kot dalmatinščina, vsebuje na kupe besed, prevzetih iz italijanščine.
Kot še ena dvojezičnica ti seveda pritrjujem, da je včasih prav mučno, ko človek vidi, kaj vse se lahko izgubi s prevodom (celo z dobrim). Je pa tudi res - sploh če gre za narečno/slengovsko govorico - da se temu marsikdaj preprosto ne da izogniti.
Kakorkoli, pri branju prevoda se mi je jezik, četudi očitno manj zabaven, res ni zdel problem. Verjamem tudi, da se izvirnik bolje bere. Ampak vsebina pa v izvirniku najbrž le ne more biti drugačna, je pa najbrž bolj(e) zakamuflirana.
 

Avtor: Naslov teme:
Zaščita proti e-slami:
Prosimo, rešite matematično vprašanje in vpišite odgovor v polje. Ta mehanizem je namenjen blokiranju programov, ki poskušajo samodejno izpolnjevati obrazce.
Vprašanje: koliko je 11 plus 12?