Verjetno ni tako redka kombinacija: oba poročena, zelo dolgo poročena, nikoli nezvesta do takrat, kljub nezadovoljstvu s svojima partnerjema. Po nekem čudnem naključju se znajdeta v pravem trenutku, na pravem mestu...in huda vzajemna privlačnost naredi svoje... nepremišljeno se zapleteta v razmerje.

Zanima me ali se je komu od vas zgodilo da se je iz afere, ki bi morala ostati afera dveh ljudi za eno noč razvila velika zaljubljenost? Koliko časa lahko taka zaljubljenost traja? Ima kdo izkušnjo s koncem?

Hvala za konstruktivne misli...

dvakrat sta se dala dol, ti bi pa rada, da ti nekdo pove rezultat s srečnim koncem?
Tole je začetek ene velike muke, dogaja se mnogokrat, razvija na milijon možnih načinov in kako naj kdo ve, kako se bo končalo? Ti si sedajle čisto v luftu od adrenalina in frišne zaljubljenosti, sama veš, da to ni večno, kaj bo pa sledilo boš pa videla. Verjetnost, da se oba mirno razideta, da obdržiš pridobljeno premoženje in otroke in da srečno živita do konca svojih dni kot ena velika srečna družina, so minimalne. poznam en tak par, pa po parih letih nista nič bolj srečna (sta spet nesrečna) kot sta bila prej.

Hja, imam dolgo zanimivo izkušnjo s tem, prav tako se je začela kot ti opisuješ v prvem odstavku.
Zdelo se je nemogoče, vendar, danes sva skupaj, zaljubljenost je prešla v res lepo ljubezen in danes nama teče življenje po novih tirnicah. Vendar pot je pa trnova, ne vem če bi imela še enkrat pogum za to. Vendar so čustva res "težka stvar", veliko je lažje tistim, ki varajo zgolj zaradi seksa...
Zaljubljenost lahko traja kolikor ji dasta možnosti. Če se bosta srečevala še naprej, ne bo kmalu odšla. Če pa se ne bosta videla, bo vsak dan lažje. Saj veš - daleč od oči, daleč od srca... Enostavno se bosta morala odločiti, kaj želita za naprej. Če se vidita skupaj, morata zbrati dovolj poguma in potrpljenja, da bosta zmogla čez vse ovire (ločitev, otroci, razdelitev premoženja...). Vsedi se in na list papirja napiši vse pluse in minuse. Čeprav je v času zaljubljenosti težko biti objektiven oz. takrat misliš, da zmoreš prek vsega. Tako, da je samo od vaju odvisno, koliko sta pripravljena "žrtvovati"... te pa razumem, o ja, zelo razumem...

Preberi si sosednji prispevk pod naslovom Odhajam pa boš videla kakšne muke te čez nekaj časa čakajo če se bo ta tvoja afera "razvijala". Tako se namreč večina afer začne. Predvidevam pa, da si se že zaljubila in sedaj te zanima, kaj te v nadaljevanju čaka in če lahko pričakuješ kaj več. Vedi, da te ne čaka nič kaj obetavnega, seveda bo veliko odvisno od tvojega ljubimca, koliko se bo pustil osvojiti in kakšne poteze bo on ubral in kako spretno te bo motal okoli prsta. Vendar se večina teh navez odvija po ustaljenih scenarijih in to predvsem zaradi ljubimcev, ki zelo udobno sedijo na dveh stolih, ženske (ljubice) povečini padejo na tla, ker so drugačne in si želijo kaj več, so tudi pripravljene tvegati in začeti na novo. Ljubimci imajo povečini drugačne motive, pa naj še v tistem trenutku ko sta skupaj zgleda še tako iskreno oziroma pristno. In potem se zgodi, da čakajo in čakajo in čakajo in nikoli ne dočakajo. Kakorlkoli že, te nedvomno in neizogibno čaka naslednje: skrivanje, prikrivanje, sprenevedanje, odmerjene minutke, laži, neskončno hrepenenje po nekom, ki ti je nedosegljiv in se ne moreš z njim pokazati v javnosti, eno samo trpinčenje) in vse to se lahko vleče leta dolgo za bore malo dejanskih srečanj, pa še takrat si ves čas na preži, da te nekdo ne vidi. Seveda si sedaj vznesena (predvsem zaradi podivjanih hormonov). Takšno stanje lahko traja kar lep čas, tudi več let, vendar vedi, da boš globoko v notranjosti, ko ne boš z njim nesrečna,saj te bo vleklo k njemu, saj bi želela biti samo z njim, venar bo on še vedno pri ženi in ti pri svojem možu. Neuresničena ljubezen boli in peče, pa če si še tako dopoveduješ.
Sedaj si vznemirjena in vznesena ter ti pozornost nekoga godi, vendar pazi, čedalje bolj se boš navezovala nanj, čedalje bolj ga boš pogrešala,.......pravi labirint brez pravega izhoda. Zato ti svetujem, zberi vse svoje moči in takoj prekini in ne nasedaj na njegove provokacije ter laži, da se z ženo slabo razume, o tem bi se dalo napisati za cel roman. Takšen odnos kot ga imaš pa z možem pa je bolj ali manj klasika, tako je po dolgih letih zakona, pa kljub temu ni tako slabo, razmisli, on pozna tebe ti njega, če te ne vara in je drugače kolikor toliko normalen, pa je itak pravi biser. Duševni mir, brez zgoraj navedenega balasta je neprecenljive vrednosti. Zatorej še enkrat ti polagam na srce, ne čakaj, kaj bi se naj morebiti izcimilo iz tega, ker boš čakala in nikoli dočakala, vmes pa te bo trgalo na vse strani. Pa še nekaj, razne, ki po tem forumu pišejo, da gurajo vzporedno vezo in da jim to uspeva ter da so srečne in zadovoljne pa ne vedo, kaj je pristna ljubezen, po moje so prave možače, teh še ljubezen oziroma medsebojno dajanje dveh ni niti oplazilo.

Se je razvila velika zaljubljenost, pa tudi odvila. Vse skupaj je trajalo skoraj 2 leti, od tega z glavo v oblakih kake 3 - 4 mesece, potem pa malo pod oblaki. Po enem letu se je čisto umaknil in prekinil stike (me spravil v težke psihične težave), po parih mesecih prišel nazaj s prisegami, da tega ne bo več naredil, me prizadel, bla bla bla. Po pol leta 'normalnosti' so bile spet druge stvari na prvem mestu (pa ne mislim njegove družine), jaz nekje na 350-em. No, enkrat sem se odločila, da je tega dost, povedala po telefonu, on bi se pogovoril v živo, pa sem rekla, da ne bom čakala, da bo našel čas zame. No, potem ni več poklical, jaz pa tudi ne. Takrat se nisem več psihirala, ampak mi je odleglo, da je to za mano.
Če pomislim na skrivanje, prikrivanje in živce, ki mi jih je požrl kasneje, tistih par mesecev ni bilo vrednih. Ve pa za to afero nihče, čeprav se najini družini včasih obiščeta, niti ni bilo nikoli nobenega suma.

Navedeno

med-in-mleko
Verjetno ni tako redka kombinacija: oba poročena, zelo dolgo poročena, nikoli nezvesta do takrat, kljub nezadovoljstvu s svojima partnerjema. Po nekem čudnem naključju se znajdeta v pravem trenutku, na pravem mestu...in huda vzajemna privlačnost naredi svoje... nepremišljeno se zapleteta v razmerje.

Zanima me ali se je komu od vas zgodilo da se je iz afere, ki bi morala ostati afera dveh ljudi za eno noč razvila velika zaljubljenost? Koliko časa lahko taka zaljubljenost traja? Ima kdo izkušnjo s koncem?

Hvala za konstruktivne misli...

Mene čudi naslednje;

da kljub letom, izkušnjam in dolgotrajnemu zakonskemu stažu, sprašuješ na Monu reči, ki bi jih morali poznati že najstniki stari 16 let. Mislim, da se malček hecaš ali pa se delaš nevedno.

Če pa se ne, potem ti povem, kar bi morala že itak vedeti. Spolni privlak je past, ki dva potegne v posteljo. Ni nujno, da se iz tega sploh razvije kaj več. Nekateri plitki ljudje feromone in njim seksualno privlačen izgled zunanji osebkov nasprotnega spola, zamenjajo za zaljubljenost ali celo za ljubezen, a gre še vedno zgolj za spolni privlak in nagon in taki zlahka terajo plitek in površen odnos, temelječ zgolj na fizičnemu privlaku, nagonu in seksu, kar se da da dolgo. Neke sorte cenena droga jim je seks.

Spolni privlak je pogoj za zaljubljenost, a ta zahteva nekaj več medsebojnega ujemanja na večih drugih nivojih, ne zadošča zgolj všečnost feromonov in simpatičen zunanji izgled. Ko se ti zdi, ko misliš, ko nekako začutiš sorodnost, ujemanje, kot da nekoga že od nekdaj poznaš, ko si ob njem lahko povsem sproščen, domač, ko te zalije hormon sreče in se počutiš kot v rožcah in na oblakih in totalno zmetuljčana in mehka in zadrogirana..., tedaj si zaljubljena. Vidiš megleno in na človeku ne vidiš slabosti, napak, slabih lastnosti, nimaš stika z realnostjo, ampak potenciraš njegovo eno, dve, tri dobre lastnosti in na njih letiš visoko nad oblaki... Lahko traja pol leta, leto, dve, tri..., a vedno mine. Pristaneš na trdo. Razkadi se. Prav počasi ti gredo lahko nekatere njegove lastnosti, napake, navade, razvade, neodločnost, grobost, grdo govorjenje, potuhnjenost, neodkritost, razmišljanja, lenoba, karkoli..., na jetra in to včasih tako zelo, da te vse mine. Človek postopno pokaže svoj pravi obraz, svoj pravi jaz, nekaj, kar prej nisi opazil, ker si ga preveč megleno zaljubljeno gledal. E, to je faza streznitve. Vedno pride za metuljčki. Košiček je rekel, počakati, da se zaljubljenost razkadi, potem ugotovita, ali sta za skupaj in ali se imata zares rada. Šele takrat si namreč sposoben realno dojemati in ocenjevati človeka in zatečeno situacijo... Človek bi storil napako, če bi že v stanju zadogiranosti in zaljubljenosti karkoli šlogal in planiral, vlekel dolgoročne poteze, se šel obljube večne zvestobe, se šel poroko, družino in ostalo, kar zahteva neke mnogo globlje temelje od čustev. Fatamorgana zaljubljenosti ni temelj za nič od tega. Vedno namreč enkrat preprosto - izgine v nič. Prej je je vse povsod polno, potem je ni nikjer več. Tudi učinek droge se prej ali slej razkadi, mar ne? Gre za povsem enake substance v krvi. Enake. Povzroča odvisnost od ponavljanja drogiranja. Nekateri to non stop počnejo, ponavljajo vzorec zaljubljanja, enkrat z enim, drugič z drugim. Res hecna zadeva, ta zaljubljenost.

Če se zgodi, da ugotoviš tedaj, ko te zaljubljenost povsem mine, da dobre lastnosti na človeku daleč prekašajo vse njegove slabe lastnosti, ki jih sedaj jasno in brez meglenega pogleda zaradi zaljubljenosti vidiš na njemu, da je ujemanje interesov, želja, hotenj, ciljev..., obojestransko, da je oseba resnično taka, da ti bo znala biti zvesta, da je odkrita in poštena, zaupanja vredna, da bo ostala s tabo v vseh težavah in nesrečah, ki jih lahko naplavi življenje, tudi tedaj, ko boš star in betežen, ko ne bo več koža napeta, ko boš morda bolan in boš potreboval pomoč in nego in boš morda kakal v plenice in ne v školjko, ker ne boš mogel več vstati iz postelje /to je realna opcija/..., da te bo podpirala v odločitvah, ti znala prisluhniti in svetovati in da je pripravljena iti skupaj s tabo, z roko v roki in ramo ob rami, čez vse prepreke v življenju do konca, da te je resnično vzljubila, te zares ljubi in ima rada, da te spoštuje, da te zna bodriti, opozarjati, se s tabo odkrito pogovarjati, se s tabo ljubiti kot v sanjah, se veseliti, smejati in jokati, se s tabo spreti in pobotati, da zna odpuščati, da je v tebi našla prijateljstvo, ramo za naslonit in tolažbo, ko je žalostna in roko, ki jo dvigne, ko pade ali klecne, da je našla ljubezen in vse, kar je iskala in po čemer je od nekdaj hrepenela in da ti čutiš v vsem povsem enako do nje, tedaj se odločiš ostati z njo za vedno, ji ostati zvest, vedno in povsod, v dobrem in slabem /tudi v slabem in seveda tudi tedaj, ko primiga mimo ena taka, kot si ti, oblinasta in strupeno čedna, ki jo malček razganjajo hormončki in daje pomlad, ki omamno diši in se zapeljivo ziblje v bokih in je takoj za/ in se obenem zavedaš, da bo včasih to težko in naporno, a veš, da bo tisti mogočni plamen ljubezni v tebi premagal vse te težave in ne bo nikoli presahnil, če ga boš družno z njo negoval in se trudil, da ne ugasne, tedaj je to prava - Ljubezen. Kar je manj od tega, ni Ljubezen in to morda tudi nikoli ne bo postala. Kjer je Ljubezen, ni prostora za nezvestobo in za tretjega.

Nagon in spolni privlak, zaljubljenost in feromoni... in Ljubezen.
Občutiš kakšno razliko med prvim, drugim in tretjim?

Praviš, oba poročena, nekaj feromonov, pomigam z ritko, se izprsim in ga hudo globoko pogledam in hop v posteljo. Gre zgolj za nagon in spolni privlak. Seks. Vznemirjenje. Adrenalin. To, da sta oba poročena, vama ne pomeni čisto nič. Najmanj pa to pomeni, da vesta, kaj je to ljubezen, niti je ne živita. Ta namreč vključuje tudi zvestobo. Vama zvestoba ne pomeni nič, v tem sta si podobna in enaka. Sta poročena, a vprašanje je, kaj vaju zadržuje tam, kjer sta privezana. Ljubezen zagotovo ne.

Vsak se mora v življenju neprestano in sam odločati med dobrim in slabim. Vse, kar človek slabega v življenju stori, ima posledice in vpliva na njegovo prihodnjost, četudi si človek zatiska pred tem oči in to zanika. Je po tvojem prepričanju obojestranska nezvestoba nekaj dobrega, nekaj, kar je krasen temelj za kaj več od hopvposteljo, da te zanima prerokovanje konca? Ne skrbi, konec bo prej ali slej prišel sam od sebe, tak ali drugačen. Verjetnost, da bo nesrečen, je mnogo večja, kot da bo srečen. Pravkar sta drug drugemu pokazala in spoznala svojo temno plat. Nezvesta, nepoštena in nezanesljiva partnerja sta in ti se sprašuješ o koncu. Ugani ga. Poti nazaj ni več in vsakdo je sam svoje jame kopač.

Evo ti nekaj konstruktivnih misli... Malček se zamisli nad sabo. Misliš, da je potrebno dodati še kaj? Dodaj sama.

marinec.si - BRAVO za napisano, lepo in odkrito, brez ovinkarjenja. BRAVO! Marsikomu v razmislek in poduk!

marinec,kapo dol,.Bravo

Marinec.si ti si tako krasen človek, da bi se človek kar omožil s tabo, če si seveda sploh moški... no ja, malo heca :-).
Res je vse kar pišeš, imaš moj podpis in razložil si tako nazorno, preprosto in življenjsko, da, če pa sedaj VSEM, ki hodijo-mo na ta forum še kaj ni jasno, pa samo bog pomagaj...

Marinec, ti pravzaprav negiraš fenomen stvarstva, ki je človeku položen v zibko. Negiraš naravno magnetno silo dveh, ki sta si všeč, se na osnovi tega postopoma zbližata in tudi zaljubita. Če ne bi bilo tega naravnega prirojenega fenomena, te edinstvene danosti, bi človeška rasa izumrla.
Govorš o spolnem nagonu, poslušaj to nam je prirojeno. Da se hormoni sproščajo ob spolni združitvi tudi to nam je prirojeno.
Odnos, ki si ga ti opisal temelji na prijateljstvu, kako je lahko seks s takšno osebo kot v sanjah, kot temu ti praviš, razen če ne vklopiš svoje fantazije, ki te v tistih nekaj minutah ponese kdo ve kam.
Veš, ti se meni zdiš posebnež, predlagaš, da bi se naj ženili šele takrat ko ves začetni čar mine, pa dobro veš, da temu povečini ni tako, da človeštvo na takšen način ne deluje. Mladi se spoznavajo, privlačijo, zaljubljajo in nato poročajo itd., enako velja tudi za starejšo populacijo. Tako je bilo nekoč in tako je danes in tako bo v prihodnosti, pa če je to tebi všeč ali ne. Tako je in nič drugače. K vsemu temu spada spolni nagon in podivjani hormoni, kot to prezentiraš ti.
Vsaka stvar v tem našem stvarstvu ima svoj namen in svoj pomen in enako je z zaljubljanjem, s spolnostjo in hormoni. Ti pa to razstavljaš na prafaktorje, glancaš in skušaš na novo sestaviti. Žal tako zadeve ne delujejo. Oh, če bi bilo vse tako preprosto.....
Marinec nekako slutim dvoje, in sicer, da je tebe zadel en tak podivjani hormonski cunami (?!) in izgleda, da te je močno premaknil ter ga sedaj skušaš "znanstveno" analizirati ali da s stvarnim življenjem nimaš kaj dosti skupnega.
Ploskajo pa ti predvsem tisti, ki ne znajo misliti s svojo glavo. Zapomni si, naravnih zakonitosti se ne da spremeniti. Pa še nekaj spolne zasvojenosti, ki je bolezensko stanje, pa ne smeš enačiti z zgoraj npisanim.

Marinec, plosk plosk. Dobro si tole spisal, res. Pa še vse drži...

Navedeno

med-in-mleko
Verjetno ni tako redka kombinacija: oba poročena, zelo dolgo poročena, nikoli nezvesta do takrat, kljub nezadovoljstvu s svojima partnerjema. Po nekem čudnem naključju se znajdeta v pravem trenutku, na pravem mestu...in huda vzajemna privlačnost naredi svoje... nepremišljeno se zapleteta v razmerje.

Zanima me ali se je komu od vas zgodilo da se je iz afere, ki bi morala ostati afera dveh ljudi za eno noč razvila velika zaljubljenost? Koliko časa lahko taka zaljubljenost traja? Ima kdo izkušnjo s koncem?

Hvala za konstruktivne misli...

Pri meni traja par let. Ko bo konec, bo pač konec. O tem bom razglabljala takrat. Lepi spomini bodo ostali.

Marinec, od kje ti toliko teoretskih znanj o pravi ljubezni ? Precej pretirano in skrajno egoistično dojemanje potrebe po varnosti lastne samopodobe zavijaš v celofan ljubezni drugih do tebe. To je pristop Kalimero ( ajde, marinci niso prav daleč stran)

Navedeno

poročena ljubica

Navedeno

med-in-mleko
Verjetno ni tako redka kombinacija: oba poročena, zelo dolgo poročena, nikoli nezvesta do takrat, kljub nezadovoljstvu s svojima partnerjema. Po nekem čudnem naključju se znajdeta v pravem trenutku, na pravem mestu...in huda vzajemna privlačnost naredi svoje... nepremišljeno se zapleteta v razmerje.

Zanima me ali se je komu od vas zgodilo da se je iz afere, ki bi morala ostati afera dveh ljudi za eno noč razvila velika zaljubljenost? Koliko časa lahko taka zaljubljenost traja? Ima kdo izkušnjo s koncem?

Hvala za konstruktivne misli...

Pri meni traja par let. Ko bo konec, bo pač konec. O tem bom razglabljala takrat. Lepi spomini bodo ostali.

Marinec, od kje ti toliko teoretskih znanj o pravi ljubezni ? Precej pretirano in skrajno egoistično dojemanje potrebe po varnosti lastne samopodobe zavijaš v celofan ljubezni drugih do tebe. To je pristop Kalimero ( ajde, marinci niso prav daleč stran)

O, poročena se je oglasila. A ti si tista čez plot skačica, ki zamenjuje prvinski nagon in cca. enourno mečkanje med rjuhami na mesec z drugim čez plot skakačem za pravo ljubezen?

Ko ravno vprašaš, moja teoretska znanja so od povsod, tudi iz prakse in tudi iz, recimo, preučevanja tebe kot primera popolnega nasprotja prave ljubezni. Kakšne teorije si pa ti sposobna vkup znesti o marincih! Nekaj neverjetnega, da človeka kar nekam tja na stran prime.

Še jaz tebe vprašam; od kje pa izvira neskončna globina tvojega neznanja, pa tudi strahopetnosti, nemoralnosti in pokvarjenosti, slabo_poročena_ki_najbolj_vara_sebe in ki sama sebe uvršča med prave, pristne ljubice, čeprav za take sorte poročenih čez plot skakačic obstaja obstaja pravilen, lep in prav prisrčen slovenski izraz, ki je tudi na k, ki lepo opiše tvojo dejavnost in ni Kalimero, ajde?

Navedeno

Zakonitosti življenja
Marinec, ti pravzaprav negiraš fenomen stvarstva, ki je človeku položen v zibko. Negiraš naravno magnetno silo dveh, ki sta si všeč, se na osnovi tega postopoma zbližata in tudi zaljubita. Če ne bi bilo tega naravnega prirojenega fenomena, te edinstvene danosti, bi človeška rasa izumrla.
Govorš o spolnem nagonu, poslušaj to nam je prirojeno. Da se hormoni sproščajo ob spolni združitvi tudi to nam je prirojeno.
Odnos, ki si ga ti opisal temelji na prijateljstvu, kako je lahko seks s takšno osebo kot v sanjah, kot temu ti praviš, razen če ne vklopiš svoje fantazije, ki te v tistih nekaj minutah ponese kdo ve kam.
Veš, ti se meni zdiš posebnež, predlagaš, da bi se naj ženili šele takrat ko ves začetni čar mine, pa dobro veš, da temu povečini ni tako, da človeštvo na takšen način ne deluje. Mladi se spoznavajo, privlačijo, zaljubljajo in nato poročajo itd., enako velja tudi za starejšo populacijo. Tako je bilo nekoč in tako je danes in tako bo v prihodnosti, pa če je to tebi všeč ali ne. Tako je in nič drugače. K vsemu temu spada spolni nagon in podivjani hormoni, kot to prezentiraš ti.
Vsaka stvar v tem našem stvarstvu ima svoj namen in svoj pomen in enako je z zaljubljanjem, s spolnostjo in hormoni. Ti pa to razstavljaš na prafaktorje, glancaš in skušaš na novo sestaviti. Žal tako zadeve ne delujejo. Oh, če bi bilo vse tako preprosto.....
Marinec nekako slutim dvoje, in sicer, da je tebe zadel en tak podivjani hormonski cunami (?!) in izgleda, da te je močno premaknil ter ga sedaj skušaš "znanstveno" analizirati ali da s stvarnim življenjem nimaš kaj dosti skupnega.
Ploskajo pa ti predvsem tisti, ki ne znajo misliti s svojo glavo. Zapomni si, naravnih zakonitosti se ne da spremeniti. Pa še nekaj spolne zasvojenosti, ki je bolezensko stanje, pa ne smeš enačiti z zgoraj npisanim.

Ja, kje si pa ti zasledila, da marinec negira magnetno silo dveh? Celo izrecno in nedvoumno sem zapisal, da je ta najmočnejša sila v vesolju lahko osnova za ljubezen. Lahko, ni pa nujno. Odnos, ki sem ga jaz opisal, ne temelji na prijateljstvu, ampak na ljubezni. Kaj to je, ljubezen, tudi piše. To ni zgolj tista magnetna sila. Je mnogo več od tega in tisto je manjši del nje. Tudi to je res, da je za tiste, ki pridejo v razvoju samega sebe zgolj do stopnje magnetne sile spolnega nagona in podivjanih hormonov in nič dlje, samo to in zgolj to slab temelj za karkoli več od hopacupa, nikakor pa ne za dolgoročno trden zakon.

Ni moja ideja, da bi se ženili šele takrat, ko ves čar mine /kot si narobe razumela ti in kot narobe pripisuješ izjavo meni/, ampak takrat, ko bi vedeli, da resnično ljubimo /torej, ko nas v to ne sili zgolj prvinski nagon ali morda metuljčkasta zaljubljenost, ki mine/. Treba si je vzeti čas. Tako je govoril M. Košiček, jaz ga le povzemam, ker se z njim povsem strinjam in sem vir tudi navedel. Ne glede nato, kaj počne ves svet, kot se tebi dozdeva, to ni pravilno. Tak zakon je loterija ali pa ruska ruleta. Zaljubljenost mine, kot ugotavljaš tudi ti, nakar sledi streznitev, ko se naenkrat zbudiš ob tujcu in sledi ali ločitev ali pa životarjenje v zaporu, ki se mu reče zakon brez ljubezni in občasno skakanje čez plot za popestritev. Zakaj misliš, da gre pol zakonov narazen, druga polovica pa jih životari? Odločajo se za zakon na podlagi začetnega čara. To je torej po tvoje v redu? Ni bolje malček počakati, spoznati človeka in ugotoviti, kaj bo ostalo po letu dveh ali treh, če bo sploh kaj in ali bo vzvetelo vse tisto, kar spada pod ljubezen ali bo začetni čar minil? Včasih pač mine in če mine, naj mine prej, ne potem.

Tudi nikjer ne spreminjam naravnih zakonitosti, od kje ti ta ideja? Ne razstavljam ničesar na prafaktorje, ampak postopno združujem in nadgrajujem od osnove v končno celoto, zato tudi moj prejšnji sestavek beri kot celoto. Vendar se mi zdi, da ne boš razumela predvsem tretjega dela in tega, kaj je ljubezen. Ploskajo tisti, ki tretji del razumejo, ker mislijo s vojo glavo in ne obratno. Vendar ne pišem zato, da bi kdorkoli na to ploskal. Pišem zato, ker tako mislim, ne glede nato, če ves svet misli drugače. Da, prav imaš, v tem sem posebnež. Kateri marinec pa to ni?

Navedeno

Zakonitosti življenja
Marinec, ti pravzaprav negiraš fenomen stvarstva, ki je človeku položen v zibko. Negiraš naravno magnetno silo dveh, ki sta si všeč, se na osnovi tega postopoma zbližata in tudi zaljubita. Če ne bi bilo tega naravnega prirojenega fenomena, te edinstvene danosti, bi človeška rasa izumrla.
Govorš o spolnem nagonu, poslušaj to nam je prirojeno. Da se hormoni sproščajo ob spolni združitvi tudi to nam je prirojeno.
Odnos, ki si ga ti opisal temelji na prijateljstvu, kako je lahko seks s takšno osebo kot v sanjah, kot temu ti praviš, razen če ne vklopiš svoje fantazije, ki te v tistih nekaj minutah ponese kdo ve kam.
Veš, ti se meni zdiš posebnež, predlagaš, da bi se naj ženili šele takrat ko ves začetni čar mine, pa dobro veš, da temu povečini ni tako, da človeštvo na takšen način ne deluje. Mladi se spoznavajo, privlačijo, zaljubljajo in nato poročajo itd., enako velja tudi za starejšo populacijo. Tako je bilo nekoč in tako je danes in tako bo v prihodnosti, pa če je to tebi všeč ali ne. Tako je in nič drugače. K vsemu temu spada spolni nagon in podivjani hormoni, kot to prezentiraš ti.
Vsaka stvar v tem našem stvarstvu ima svoj namen in svoj pomen in enako je z zaljubljanjem, s spolnostjo in hormoni. Ti pa to razstavljaš na prafaktorje, glancaš in skušaš na novo sestaviti. Žal tako zadeve ne delujejo. Oh, če bi bilo vse tako preprosto.....
Marinec nekako slutim dvoje, in sicer, da je tebe zadel en tak podivjani hormonski cunami (?!) in izgleda, da te je močno premaknil ter ga sedaj skušaš "znanstveno" analizirati ali da s stvarnim življenjem nimaš kaj dosti skupnega.
Ploskajo pa ti predvsem tisti, ki ne znajo misliti s svojo glavo. Zapomni si, naravnih zakonitosti se ne da spremeniti. Pa še nekaj spolne zasvojenosti, ki je bolezensko stanje, pa ne smeš enačiti z zgoraj npisanim.

popolnoma se strinjam s tabo...iz lastnih izkušenj vem, da kljub temu da imamo nekoga radi in ga ljubimo obstaja možnost, da do nekoga drugega čutimo popolnoma enako ali pa še močneje

popolnoma se strinjam s tabo, da se da do večih čutiti nekaj istočasno in še močneje, kot do prvega. Le da tisto, kar čutimo popolnoma enako ali še močneje do prvega, nekoga drugega ali celo še tretjega..,

NI ljubezen. Ni. Če to enačiš z ljubeznijo, ne veš, kaj to je. Je karkoli drugega. Prvinski privlak. Strast. Zaljubljenost. Le ljubezen to ni, čeprav so sposobni nekateri strokovno izjaviti, da vse ljubice ljubijo enako močno ali še močneje, kot ženo, a nde?

Ljubezen, ta je zgolj za dva istočasno. Ni je za tri, štiri in več istočasno. Je pa to komot grupni seks, brez kančka ljubezni, kjer vsi močno nekaj čutijo istočasno. Seveda ne ljubezni.

Spolni privlak je pogoj za zaljubljenost, a ta zahteva nekaj več medsebojnega ujemanja na večih drugih nivojih, ne zadošča zgolj všečnost feromonov in simpatičen zunanji izgled. Ko se ti zdi, ko misliš, ko nekako začutiš sorodnost, ujemanje, kot da nekoga že od nekdaj poznaš, ko si ob njem lahko povsem sproščen, domač, ko te zalije hormon sreče in se počutiš kot v rožcah in na oblakih in totalno zmetuljčana in mehka in zadrogirana..., tedaj si zaljubljena. Vidiš megleno in na človeku ne vidiš slabosti, napak, slabih lastnosti, nimaš stika z realnostjo, ampak potenciraš njegovo eno, dve, tri dobre lastnosti in na njih letiš visoko nad oblaki... Lahko traja pol leta, leto, dve, tri..., a vedno mine. Pristaneš na trdo. Razkadi se. Prav počasi ti gredo lahko nekatere njegove lastnosti, napake, navade, razvade, neodločnost, grobost, grdo govorjenje, potuhnjenost, neodkritost, razmišljanja, lenoba, karkoli..., na jetra in to včasih tako zelo, da te vse mine. Človek postopno pokaže svoj pravi obraz, svoj pravi jaz, nekaj, kar prej nisi opazil, ker si ga preveč megleno zaljubljeno gledal. E, to je faza streznitve. Vedno pride za metuljčki. Košiček je rekel, počakati, da se zaljubljenost razkadi, potem ugotovita, ali sta za skupaj in ali se imata zares rada. Šele takrat si namreč sposoben realno dojemati in ocenjevati človeka in zatečeno situacijo... Človek bi storil napako, če bi že v stanju zadogiranosti in zaljubljenosti karkoli šlogal in planiral, vlekel dolgoročne poteze, se šel obljube večne zvestobe, se šel poroko, družino in ostalo, kar zahteva neke mnogo globlje temelje od čustev. Fatamorgana zaljubljenosti ni temelj za nič od tega. Vedno namreč enkrat preprosto - izgine v nič. Prej je je vse povsod polno, potem je ni nikjer več. Tudi učinek droge se prej ali slej razkadi, mar ne? Gre za povsem enake substance v krvi. Enake. Povzroča odvisnost od ponavljanja drogiranja. Nekateri to non stop počnejo, ponavljajo vzorec zaljubljanja, enkrat z enim, drugič z drugim. Res hecna zadeva, ta zaljubljenost.

Opisuješ nekaj kar si vsi z lahkoto predstavljamo. Mislim pa, da nisi nečesa upošteval:ne vidim kako naj bi mladi, ki se odločijo za skupno življenje prej VEDELI vse to o čemer pišeš in predvsem ne bili zaljubljeni? Razlogi za poroko so najbrž veliko bolj skromni od teh o katerih pišeš...največkrat se imata mladoporočenca RADA in sta ZALJUBLJENA, in taki so nam najbolj simpatični. Zato se največkrat poročamo/ jo relativno mladi. Ker nimamo pojma kaj nas čaka... ker smo zaljubljeni. Kaj bi ti storil, če bi do teh spoznanj o katerih pišeš prišel po dolgih letih zakona? Ker bi pač nesrečnik vsa ta leta verjel, da je podlaga tvojega zakona nekaj čemur pravimo ljubezen, spoštovanje, družina? Kljub poroki, otrocih, popolnem zaupanju s svoje strani bi spoznal, da te je partner v resnici RABIL za izpolnitev svojih socialnih potreb, svoje podobe... in da te celo ne spoštuje, kaj šele ljubi v takem smislu kot ti njega ?

Meni je tale marinec.si prav všeč. V bistvu fajn napisano, recimo temu teorija, praksa pa žal čisto nasprotje.
Ok, ne bom rekla, da se mi ni nikoli zgodilo - ja, kot pravi marinec.si, prvinski navlak. Pa sem se zelo matrala, da sem "spregledala", da če sva oba poročena, da pa mogoče to ravno ne pelje ne vem kam. V bistvu sem se vprašala o SMISLU. in ga nisem našla. In se prekinila. No, ta prvinski navlak me je hudo matral kar nekaj časa in škoda, ker nisem te definicije od marinec.si našla prej. Oziroma našla kje napisano.
Ampak situacija ZDAJ je čudna. Sem v odnosu, ki ga primerjam s tistim ta strastnim, pa kdaj se potem trudim, pa je celo malo bolje, skratka, zdaj se spet sprašujem po SMISLU odnosa, ki ga imam s partnerjem, s katerim imava otroke.. Šmentana stvar a,ne?
In potem delam na sebi, pa sem ful zadovoljna sama s seboj in z mojim življenjem, ampak tistega "pravega" pa vseeno nimam ob sebi... ob tistih momentih, ki bi ga pač imela...
Hja, evo... verjetno sem v tistem odnosu, ki ga marinec.si tudi omenja - neki mrtvi vezi zaradi otrok.
Ok. Ampak vsak dan mi prinese nekaj novega in tudi to se bo razrešilo, v eno ali drugo smer. Cilje, kaj hočem, imam postavljene....
Marinec.si - pohvalno in še več komentarjev.... pa lep večer! Najbolj cvetoča rožica

Če se zgodi, da ugotoviš tedaj, ko te zaljubljenost povsem mine, da dobre lastnosti na človeku daleč prekašajo vse njegove slabe lastnosti, ki jih sedaj jasno in brez meglenega pogleda zaradi zaljubljenosti vidiš na njemu, da je ujemanje interesov, želja, hotenj, ciljev..., obojestransko, da je oseba resnično taka, da ti bo znala biti zvesta, da je odkrita in poštena, zaupanja vredna, da bo ostala s tabo v vseh težavah in nesrečah, ki jih lahko naplavi življenje, tudi tedaj, ko boš star in betežen, ko ne bo več koža napeta, ko boš morda bolan in boš potreboval pomoč in nego in boš morda kakal v plenice in ne v školjko, ker ne boš mogel več vstati iz postelje /to je realna opcija/..., da te bo podpirala v odločitvah, ti znala prisluhniti in svetovati in da je pripravljena iti skupaj s tabo, z roko v roki in ramo ob rami, čez vse prepreke v življenju do konca, da te je resnično vzljubila, te zares ljubi in ima rada, da te spoštuje, da te zna bodriti, opozarjati, se s tabo odkrito pogovarjati, se s tabo ljubiti kot v sanjah, se veseliti, smejati in jokati, se s tabo spreti in pobotati, da zna odpuščati, da je v tebi našla prijateljstvo, ramo za naslonit in tolažbo, ko je žalostna in roko, ki jo dvigne, ko pade ali klecne, da je našla ljubezen in vse, kar je iskala in po čemer je od nekdaj hrepenela in da ti čutiš v vsem povsem enako do nje, tedaj se odločiš ostati z njo za vedno, ji ostati zvest, vedno in povsod, v dobrem in slabem /tudi v slabem in seveda tudi tedaj, ko primiga mimo ena taka, kot si ti, oblinasta in strupeno čedna, ki jo malček razganjajo hormončki in daje pomlad, ki omamno diši in se zapeljivo ziblje v bokih in je takoj za/ in se obenem zavedaš, da bo včasih to težko in naporno, a veš, da bo tisti mogočni plamen ljubezni v tebi premagal vse te težave in ne bo nikoli presahnil, če ga boš družno z njo negoval in se trudil, da ne ugasne, tedaj je to prava - Ljubezen. Kar je manj od tega, ni Ljubezen in to morda tudi nikoli ne bo postala. Kjer je Ljubezen, ni prostora za nezvestobo in za tretjega.

Veš kaj marinec? Mislim, da v nekterih stvareh vendarle nimaš prav....
Zelo rada bi naredila raziskavo v domu za ostarele koliko takih zakonov je bilo med njihovimi "gojenci"... kaj porečeš na izjavo starejše dame kaj je srečen zakon: da je imela zelo v redu moža, ki ni ne popival in jo celo ni tepel?

Ne razumem zakaj je zvestoba tako cenjena kot neka vrednota? Kar slabo mi postane, ko nekdo izjavi: prevaral/a si me, jaz sem ti pa bil ves čas popolnoma zvest ... z obžalovanjem. A ni to butasto? A potem to pomeni, da se je ves ta čas v resnici samo špekulativno nazaj držal? In mu je v resnici ta zvestoba bila v breme? Če zares ljubiš nekoga, potem je zvestoba samo simptom ali stranski učinek ljubezni, kar vam je ljubše. Ali mogoče kdo trpi zaradi tega ker je zvest, če ima nekoga res rad? Vrednota je ljubezen, ne zvestoba. Kakšna je to ljubezen, če za ljubljenega ne poskrbiš?

Poleg tega vas prosim, da se ozrete okoli sebe in pogledate pare pri recimo 60, 70 ali se res tako zelo dobro razumejo ali gre le za strah enega ali obeh kaj bo, če bo ostal sam... prav malo razlogov je takih kot jih ti navajaš.... največkrat se jim ne da, ker jih je strah sprememb, ker jih niso vajeni, poleg tega, bi lahko dobili slabšega partnerja, premoženje je v tej dobi tako veliko, da ti tudi da misliti....in ker večna lovišča niso več daleč, dobiš noro ljubeč in skladen par na stara leta, ki leta vsakih 5 minut k zdravniku po nove izvide in jih s strahom ogleduje...Seveda si je pa povsem iskreno v oporo, ker se vendar ja ljubi? Na stara leta je najbolj pomembno ali žena dobro kuha, skrbi za gospodinjstvo.... osamljenost je pa tako ena najhujših zadev, ki starce prej ali slej doleti.. Mislim, da egoizem naredi svoje v odnosu tudi na koncu in ne samo na začetku...so pa neke vrednote, o katerih sanjamo vsi in o katerih pišeš ti. Kar pojdite v domove za ostarele, pa boste izvedeli kako klavrno se končajo silne ljubezni in spoštovanja za večno, po recimo 60, 70 letih skupnega življenja....Ljubezen obstaja z namenom. In neverjetno je kako se ljudje sprenevedamo glede tega.

Navedeno

medinmleko
Opisuješ nekaj kar si vsi z lahkoto predstavljamo. Mislim pa, da nisi nečesa upošteval:ne vidim kako naj bi mladi, ki se odločijo za skupno življenje prej VEDELI vse to o čemer pišeš in predvsem ne bili zaljubljeni? Razlogi za poroko so najbrž veliko bolj skromni od teh o katerih pišeš...največkrat se imata mladoporočenca RADA in sta ZALJUBLJENA, in taki so nam najbolj simpatični. Zato se največkrat poročamo/ jo relativno mladi. Ker nimamo pojma kaj nas čaka... ker smo zaljubljeni. Kaj bi ti storil, če bi do teh spoznanj o katerih pišeš prišel po dolgih letih zakona? Ker bi pač nesrečnik vsa ta leta verjel, da je podlaga tvojega zakona nekaj čemur pravimo ljubezen, spoštovanje, družina? Kljub poroki, otrocih, popolnem zaupanju s svoje strani bi spoznal, da te je partner v resnici RABIL za izpolnitev svojih socialnih potreb, svoje podobe... in da te celo ne spoštuje, kaj šele ljubi v takem smislu kot ti njega ?

Nihče jim vsega tega ne pove. Potem, ko zagazijo v nezvetobo, varanja, ločitve, šele potem sprašujejo po forumuh, tudi na temu. Berejo, se izobražijejo, se gredo terapije razne.

Nihče jim tega ne pove dovolj zgodaj, ne vidijo pravega zgleda in komaj kdo jih pripravi na življenje. Dva mlada in rosno zaljubljena se gresta loterijo, ki se ji reče zakon. Rezultat tega je...? Ena polovica je uspešna, druga polovica neuspešna. V povprečju še kar v redu, a nde? Govori to, da je glede priprav na ta korak pri mladih ljudeh vse v redu? Krasen vzgled so mladim tudi starši v vlogi čez plot skakalcev in kot strokovnjaki za varanje, nezvestobo in ločitve. Se upa kdo trditi, da to na mlade nič ne vpliva? Seveda se, tud na teh forumih so take perle. Kako naj polovica od vseh parov, to je ločeni, vzgaja svoje otroke, če varajo in se ločujejo? NAJ JIM GOVORI, NE GLEJ TI MENE, KAJ JAZ POČNEM, TI MENE POSLUŠAJ, KAJ TI GOVORIM IN DELAJ RAVNO NASPROTNO OD TEGA, KAR POČNEM JAZ, OK? Ima vzgoja brez zgleda sploh kak učinek? Človeštvo koplje samo sebi jamo. Pol se jih loči. Otroci to tradicijo samo nadaljujejo in so v tem še uspešnejši od starih. Skakanje čez plot, to jim je postalo takooo domače in povsem običajno, a nde?

Prepozno je ugotavljati vse to v domu za ostarele. Pravi čas je osnovna in srednja šola. To bi moral biti obvezni predmet - šola za življenje, tako mislim in v to sem trdno prepričan. Orkaflek, kje sem pa rekel, da naj se ljudje ne zaljubljajo???? Nikjer!! Rekel sem, da zaljubljenost ni temelj za zakon, ker mine. To sem pa res rekel, ker drži. Kaj ostane po tem, ko iluzija izpouhti, kot temelj za 50 let zakona? Včasih, v polovici primerov - očitno nič. Je lažje počakati na ta nič v zakonu ali pred njim, leto, dve, kvečjemu tri...? Se mi zdi, da bi bilo nekaj manj ločitev.

Ljudje se v vse drugo bolj poglabljajo, le v sami vase in v te pomembne reči se ne. Kriv je sistem izobraževanja in izginotje vseh moralnih vrednost. Tedaj je seveda vse dovoljeno. Neka pesem pravi takole; včasih bilo je drugače, pravijo stari ljudje... Prav so imeli in še imajo. Mladi se morajo do teh spoznanj dokopati sami, če jim nihče tega ne pove. V polovici primerov preko trpljenja in ločitve, tako pravi statistika. Se bo človeštvo, kot celota, iz tega kaj naučilo? Bo, le malček dlje bo trajalo.

medinmleko, v katerih rečeh po tvoje nimam prav, če si lahko malček bolj precizna v navedbah.
Bi šlo?

Navedeno

cvetoča rožica
Meni je tale marinec.si prav všeč. V bistvu fajn napisano, recimo temu teorija, praksa pa žal čisto nasprotje.
Ok, ne bom rekla, da se mi ni nikoli zgodilo - ja, kot pravi marinec.si, prvinski navlak. Pa sem se zelo matrala, da sem "spregledala", da če sva oba poročena, da pa mogoče to ravno ne pelje ne vem kam. V bistvu sem se vprašala o SMISLU. in ga nisem našla. In se prekinila. No, ta prvinski navlak me je hudo matral kar nekaj časa in škoda, ker nisem te definicije od marinec.si našla prej. Oziroma našla kje napisano.
Ampak situacija ZDAJ je čudna. Sem v odnosu, ki ga primerjam s tistim ta strastnim, pa kdaj se potem trudim, pa je celo malo bolje, skratka, zdaj se spet sprašujem po SMISLU odnosa, ki ga imam s partnerjem, s katerim imava otroke.. Šmentana stvar a,ne?
In potem delam na sebi, pa sem ful zadovoljna sama s seboj in z mojim življenjem, ampak tistega "pravega" pa vseeno nimam ob sebi... ob tistih momentih, ki bi ga pač imela...
Hja, evo... verjetno sem v tistem odnosu, ki ga marinec.si tudi omenja - neki mrtvi vezi zaradi otrok.
Ok. Ampak vsak dan mi prinese nekaj novega in tudi to se bo razrešilo, v eno ali drugo smer. Cilje, kaj hočem, imam postavljene....
Marinec.si - pohvalno in še več komentarjev.... pa lep večer! Najbolj cvetoča rožica

Meni se ne zdi šmentana stvar. Sprašuješ se o tistem, kar se ti dogaja in kar doživljaš, če pa bi začela varat, bi samo zameglila jedro problema. Pri 60, ko tudi za varanje morda ne boš niti zanimiva, niti ne boš imela več energije, boš pa kaj? Životarila nadaljnjih 20 let ob vse bolj tečnem možu in upala, da bo umrl pred tabo, da boš vsaj zadnja leta užila v miru?

Ob teh raznoraznih temah o varanju se predvsem čudim, kako različno jemljemo seks in medsebojne odnose. Meni bi se ukradene urice zdele nekaj podobnega kot kos suhega kruha, ki bi ga odrezala samo zato, ker se mi ne ljubi skuhat kaj boljšega. In ker suhega kruha ne maram kaj preveč, bi si veliko raje kljub napadu lenobe kaj dobrega skuhala. Magari čez par ur, ko bi me lenoba minila.Skratka, mene takšen odnos, kot ga pač lahko da varanje, ne bi mogel zadovoljiti nikakor in nikoli. Če se omejim zgolj na to in pustim vsa čustva, poštenost, fair play, spoštovanje do uradnega partnerja ob strani.
So varajoči tako nezahtevni, tako strastni, tako površinski, toliko bolj flegma ali kaj?

po tvoje sta zvestoba in ljubezen nekako nasprotna pojma, kjer je ta nebodigatreba zvestoba napoti veliki ljubezni. Ni čisto tako, ti se lahko čisto mirno razideš s tem veliko precenjenim možem in njegovo zvestobo in užiješ ljubezen s tem krasnim ljubimcem. Sploh ne vem, kaj te pri tem zadržuje?

Ko začne eden varati, bi se moral vprašati:" Kdo za vraga mi bo stal ob strani, kadar bom doživljala hude trenutke v življenju. Ko bodo otroci zboleli, morda jaz?. Kaj bo storil vroč ljubimec in kaj mož ( malo manj vroč), ki je vedno pripravljen pomagati. Ljubimec se bo izgovoril na svojo družino, na svoje težave, kaj da bi reševal tvoje probleme. Saj končno si dobra le za strasten sex, mar ne?V težavah spoznaš prijatelja oziroma ljubimca po drugi strani pa moža. Preizkusi ju!!

Navedeno

Fujda
Ko začne eden varati, bi se moral vprašati:" Kdo za vraga mi bo stal ob strani, kadar bom doživljala hude trenutke v življenju. Ko bodo otroci zboleli, morda jaz?. Kaj bo storil vroč ljubimec in kaj mož ( malo manj vroč), ki je vedno pripravljen pomagati. Ljubimec se bo izgovoril na svojo družino, na svoje težave, kaj da bi reševal tvoje probleme. Saj končno si dobra le za strasten sex, mar ne?V težavah spoznaš prijatelja oziroma ljubimca po drugi strani pa moža. Preizkusi ju!!

seveda je v življenju temeljno vprašanje "kdo mi bo stal ob strani ko bom doživljala hude trenutke v življenju? " očitno najbolj bistveno vprašanje ko nekoga ljubimo.... kdo ti garantira, da ti bo mož, ki mu pereš umazano perilo, kuhaš, prijazno pospravljaš in z njim nabavljaš lepe rožice za okrasitev okolice doma stal ob strani, ko bo hudo? Ne me farbat.... polno se jih ob prvih resnih znakih bolezni partnerice prav strahopetno umakne na varno....in prepusti negovalkam težji del izkazovanja obljub ljubezni. Poleg tega pa po tvoje menda živimo celo življenje z nekom zato da bi nam ob hudih trenutkih stal ob stani...ne pozabimo, da smo očitno celo življenje z nekom živeli zato, da bi nam ob hudih trenutkih stal ob strani? Je to razlog za skupno življenje?... Kdo pravi, da lahko kdorkoli na kogarkoli računa? Kaj naj bi bilo garancija za to kar trdiš pri partnerju s katerim preživiš večino življenja? Ne vem zakaj si veliko ljudi predstavlja, da bi nekdo želel z ljubimcem na vsak način deliti prav vse življenjske zadeve?Dober seks nima popolonoma nič opraviti z n.pr. pokvarjenim hladilnikom...ali prihrankih na banki za varnejšo starost. In prepričana sem da velikokrat končamo ob ljudeh na katere nismo nikoli računali, zato je neumno z nekom preživeti z nekom celotno življenje samo zato, ker mislimo, da s tem sebi zagotovimo osebo, ki bo ob hudih trenutkih z nami... Možno pa je da sta mož in ljubimec osebi, ki bi obe želeli biti ob nas v hudih trenutkih. Vse je odvisno od tega v koga se zaljubimo in s kom poročimo.

Navedeno

marinec.si
medinmleko, v katerih rečeh po tvoje nimam prav, če si lahko malček bolj precizna v navedbah.
Bi šlo?

Zelo lahko je. Ti v svojem prispevku pišeš tako, kot da nas ob partnerjih po pravilu ob težavah čaka neka ZANESLJIVA opora.... to je samo špekulacija... Si že slišal tisto, da ena mati poskrbi za pet otrok, da pa velikokrat pet otrok ne zna poskrbeti za taisto mater na stara leta?

Zanesljivo je samo tisto, kar sami damo ali doživimo... in če se zaljubiš tudi ko si poročen, najbrž ni tako redko. Si pač še živ, četudi poročen. Včasih se zaljubi tudi tisti v katerega se zagledaš. .... redko, a se zgodi. In včasih se zgodi, da ti je ta oseba všeč tudi duhovno in ne samo kot telesno bitje... Glede ljubljenja "kot v sanjah" pa ne vem kdaj sva se s partnerjem nazadanje tako ljubila.... Najbrž bo ene 12 let.... mislim da se je zelo težko z nekom, ki ga tako poznaš kot dele svojega telesa "ljubiti kot v sanjah"....enostavno se predobro poznata, da bi to tako delovalo... vsaj pri meni je tako...Ne rečem, da ni prijetno, a do "kot v sanjah" manjka še kar precej....je katera tukaj poročena ene 20 let in se z možem "ljubi kot v sanjah"?

Glede tega da pišeš, da bi bilo treba v OŠ in srednjih šolah imeti predmet o partnerstvu... se pa strinjam. Se pa nikakor ne strinjam, da zaljubljenost ni razlog za poroko. Ker je. In ker nikjer ne piše, da se moramo vsi poročiti z idealnim partnerjem.. Ni nujno da na njega sploh naletimo ob pravem času za poroko, ustvarjanje družine. Koliko primernih predstavnikov nasprotnega spola ste pa imeli čas spoznati v svojem samskem obdobju življenja? Ponavadi si mislimo, da je dovolj nekdo, ki ima podobne načrte za prihodnost, nekdo, ki je prijetnega videza in nekdo, ki smo mu tudi mi všeč... navadno tu paše še zaljubljenost, če je zadeva res vrhunska....mislim, da je poroka zato, da lažje speljemo vse tisto, kar od nas družba pričakuje. In ne zato, da bi bili res varni ali srečni mi, kot posamezniki.

Če se zares in nenačrtovano noro zaljubiš po dolgih letih otopelosti, občutka odtujenosti s partnerjem, je to seveda svetovna sprememba v življenju. Mislim da je škoda, da bi se nam take vrste dogodki dogajali samo v mladosti zaradi podpisa v matičnem uradu in obljub o spoštovanju, katerih se partner že zelo dolgo ne drži.... sigurno pa je da je med ljubimci tudi veliko trpljenja in obupa zaradi omejitev, ki jih taka zveza prinaša. Verjetno je čas trajanja takih zvez določen ravno s tem koliko in ali prekašata strast, vznemirjenje, vzajemna pozornost zaljubljencev na eni strani vse tisto trpljenje in obup na drugi strani zaradi omejitev in dognanj o smiselnosti take zveze.... Taka zveza navadno nima nobene prihodnosti za razliko od partnerske. No, pa tudi to ni vedno res.

Ni mi jasno zakaj pišeš o tem, da bi se človeštvo moralo nekaj naučiti o vrednotah o katerih pišeš? Saj to je smešno... Ne vem kaj bi rekla milijarda Indijcev o naših vrednotah? Kje na lestvici naših življenjskih uspehov bi se znašla za njih samoumevna dogovorjena poroka? Ali kakšen gospod iz Emiratov, ki je svojo ženo številka 5. ali 7. kupil za 40 kamel? Verjetno ga je ona prej vprašala o njegovi lestvici moralnih vrednot? Mogoče ji je začel pisati seznam, a se revež pri svojih rosnih 75. letih ni mogel prav vseh spomniti... in revica, ki seveda še ne nosi očal zaradi starosti, ker je pač stara samo 16. let je bila naravnost vzhičena? ... pa sem verjetno še marsikaj spregledala...Poroka je človeški konstrukt. In na njej ni nič naravnega in posebnega čaščenja vrednega razen morda res dobre žurke za povabljene ob dogodku samem. Ustvarjena je zato, da nam je v življenju lažje. Da nam ni treba preveč razmišljati o seksu, ker naj bi ga poroka s primernim partnerjem zagotavljala doma. Da mož ne bi tako skrbelo ali ni morda dete, ki ga je rodila žena povsem podobno poštarju.... In da bi doma lahko ob nedeljah cela družina sedela ob dobrotah, ki jih je skuhala mama in se počutila skupaj res dobro, kot del nečesa res pomembnega, varnega..brez nerganja očeta ali mame ali koga drugega, ki je povabljen.

Navedeno

Srečnega konca ni
Preberi si sosednji prispevk pod naslovom Odhajam pa boš videla kakšne muke te čez nekaj časa čakajo če se bo ta tvoja afera "razvijala". Tako se namreč večina afer začne. Predvidevam pa, da si se že zaljubila in sedaj te zanima, kaj te v nadaljevanju čaka in če lahko pričakuješ kaj več. Vedi, da te ne čaka nič kaj obetavnega, seveda bo veliko odvisno od tvojega ljubimca, koliko se bo pustil osvojiti in kakšne poteze bo on ubral in kako spretno te bo motal okoli prsta. Vendar se večina teh navez odvija po ustaljenih scenarijih in to predvsem zaradi ljubimcev, ki zelo udobno sedijo na dveh stolih, ženske (ljubice) povečini padejo na tla, ker so drugačne in si želijo kaj več, so tudi pripravljene tvegati in začeti na novo. Ljubimci imajo povečini drugačne motive, pa naj še v tistem trenutku ko sta skupaj zgleda še tako iskreno oziroma pristno. In potem se zgodi, da čakajo in čakajo in čakajo in nikoli ne dočakajo. Kakorlkoli že, te nedvomno in neizogibno čaka naslednje: skrivanje, prikrivanje, sprenevedanje, odmerjene minutke, laži, neskončno hrepenenje po nekom, ki ti je nedosegljiv in se ne moreš z njim pokazati v javnosti, eno samo trpinčenje) in vse to se lahko vleče leta dolgo za bore malo dejanskih srečanj, pa še takrat si ves čas na preži, da te nekdo ne vidi. Seveda si sedaj vznesena (predvsem zaradi podivjanih hormonov). Takšno stanje lahko traja kar lep čas, tudi več let, vendar vedi, da boš globoko v notranjosti, ko ne boš z njim nesrečna,saj te bo vleklo k njemu, saj bi želela biti samo z njim, venar bo on še vedno pri ženi in ti pri svojem možu. Neuresničena ljubezen boli in peče, pa če si še tako dopoveduješ.
Sedaj si vznemirjena in vznesena ter ti pozornost nekoga godi, vendar pazi, čedalje bolj se boš navezovala nanj, čedalje bolj ga boš pogrešala,.......pravi labirint brez pravega izhoda. Zato ti svetujem, zberi vse svoje moči in takoj prekini in ne nasedaj na njegove provokacije ter laži, da se z ženo slabo razume, o tem bi se dalo napisati za cel roman. Takšen odnos kot ga imaš pa z možem pa je bolj ali manj klasika, tako je po dolgih letih zakona, pa kljub temu ni tako slabo, razmisli, on pozna tebe ti njega, če te ne vara in je drugače kolikor toliko normalen, pa je itak pravi biser. Duševni mir, brez zgoraj navedenega balasta je neprecenljive vrednosti. Zatorej še enkrat ti polagam na srce, ne čakaj, kaj bi se naj morebiti izcimilo iz tega, ker boš čakala in nikoli dočakala, vmes pa te bo trgalo na vse strani. Pa še nekaj, razne, ki po tem forumu pišejo, da gurajo vzporedno vezo in da jim to uspeva ter da so srečne in zadovoljne pa ne vedo, kaj je pristna ljubezen, po moje so prave možače, teh še ljubezen oziroma medsebojno dajanje dveh ni niti oplazilo.

Se mi zdi da je tvoj nasvet kar pravi... zelo lepo si opisala tudi dejstva. Pri meni je nekako tako, da razmišljam, da je bolje, da čas razvodeni zadevo v neko prijateljstvo, ker za skupno prihodnost ni možnosti. Čutim da verjetno tudi bo, ker mislim, da mi ljubimec v bistvu ne bo mogel ponuditi tistega kar bom rabila in tudi dati ne bom mogla tistega kar rabi on. Poleg tega je občutek, da ne moreva skoraj nikjer ničesar skupaj početi tako beden, da bo enkrat premagal navdušenje nad sorodno dušo. Si pač ne bova mogla biti v ničemer bolj sorodna....in potem bo tudi navdušenje vzel čas....

Si pa res precizna, medinmleko.

Da, ob partnerju, ne kateremkoli, ampak tistemu, ki nas ljubi, nas čaka zanesljiva opora. To drži. Izpustila si iz stavka tole; "ki nas ljubi". Ljubezen vsebuje tudi oporo, da. Če ni ljubezni, seveda ni opore, logično. Poleg tega tega mešaš odnos petih otrok do matere in odnos partnerja do iste osebe. Otroci ravnajo tako, kot so bili vzgojeni, tudi z vzgledom staršev. Partner pa ravna v skladu s tem, ali zares ljubi ali blefira.

Če se zaljubiš, ko si že poročen, si pač živ in krvav pod kožo ... in to je po tvoje opravičilo za vse, kar lahko potem počneš? Očitno pri tebi zaljubljenost poganja celo zadevo, poganjala je tudi tvoj "zakon" par let, dokler ni izpuhtela. Potem ni poganjala ničesar več. In iščeš novo vznemirjenje v obliki varanja, ki te "dela živo". Vse kar izjaviš, to potrjuje.

Prav. Naj ostane zate še naprej zaljubljenost vzrok in povod za poroke razne, ločitve, skoke čez plot in seks, ki traja, dokler človeka po 12 letih v detajle ne spoznaš in ugotoviš, da prijeten videz ni nikakršna osnova za zakon, niti za nič drugega. Nekam plitko mi deljuješ, medinmleko. Nekatere pojme si boš morala še razčisti sama pri sebi. V to te bo prisililo življenje in lastno spoznanje, da nimaš prav. Se ti po tem, kar izjavljaš o poroki in povodih zanjo, še vedno ne zdi čudno, da ti gre vse nekam v franže in v maloro ali se ti zdi, da je v tvojem življenju vse lepo in prav in čudovito urejeno?

Glede učenja o vrednotah pri drugih ljudstvih... Zadnjič sem gledal oddajo o Beduinih. Živijo tradicionalno in na rob civilizacije odmaknjeno življenje v puščavi. Drži tista tvoja o 40 kamelah za ceno ženske. Ženske nimajo osnovnih človečanskih pravic. Vse to ni prav, vendar, nekaj se premika v pravo smer, gledano s človekovimi očmi počasi, a se. Neka mladenska, zakrita v celoti, le oči so se videle, je dobila dovoljenje od svojega očeta, da je za televizijo podala izjavo in sicer vprašali so jo, kaj misli o družini, v kateri živi. Izjavila je, da je izredno srečna, ker ima njegov oče eno samo ženo, čeprav bi jih lahko imel več. Morda tebi to kaj pove o premiku pri vrednotah tudi tam, v puščavi?

Tvoje razmišljanje je zelo plitko in površno, dojemaš zgolj na ravni čutov, preberi svoj zadnji odstavek. Ne veš, kaj ljubezen je. Nisi je še doživela. Zadošča ti simpatija, všečnost zunanjosti, vznemirjenje, zaljubljenost, adrenalinska bomba in dober seks, a vse to pa prej ali slej mine. Ja, poroka je res zgolj žurka. Brez ljubezni poroka ne pomeni čisto nič, poglej in preveri to kar pri sama na svojem primeru. Bistveno se zgodi v dveh srcih in je očem nevidno, če je ljubezen med njima. Če je ni, se ne zgodi nič posebnega, razen žurke. Do tu je tvoj domet dojemanja.

Morda so moje želje, da bi se človeštvo na svojih napakah kaj naučilo, prevelike. Vendar se nekoč bo. Tudi ti se boš, brez skrbi. Nadaljuj s skakanjem čez plot. Kmalu ne boš imela ničesar več, kar bi lahko nazaj vkup sestavila - pravzaprav nikdar ničesar trdnega niti nisi imela. S tem mislim tvojo družino. To je prvi korak do tvojega spoznanja, kaj vrednote so. Ko se ti bo v prah sesulo vse, kar si sestavila skupaj kot "družino", ko bo šla v prah vsa tvoja na pesku zaljubljenosti zgrajena struktura, takrat boš zelo nesrečna in ko se boš zjokala in doumela, kaj ti govorim; takrat pojdi vase in ugotovi, kje si naredila napako. Imela boš tri možnosti; ali boš našla vsaj sled ljubezni doma in izgradila vse na novo, ali boš terala dvojno življenje dokler te nekaj hudega ne strzni, ali pa boš odfrčala k drugemu, kjer te ob tako globokem razmišljanju, kot ga ti premoreš, ne čaka sreča. Do tedaj pa ne verjemi nikomur nič in zagovarjaj in teraj svoj prav v obliki skakanja čez plot - dalje.

Srečno, medinmleko.

medinmleko...točno vem kako ti je. Kot bi brala svoje misli...doletela me je popolnoma enaka stvar kot tebe. Zato te še kako dobro razumem.

sem ti napisala to samo toliko da veš, da je še nekdo, ki ima enako situacijo

No, kaj bi rekla, medinmleko. Strast mine,brezglava ljubezen tudi. Ostane prijateljstvo ali pa tudi ne. Ne, ko se zaljubiš nimaš nikakršnih pomislekov ali računice, pa bi bilo dobro, če bi imel toliko pameti v glavi in ne samo med nogami. Ali ti misliš, da trenutki popolne ekstaze zabrišejo zdravo pamet. Ja trenutno pravgotovo. Kaj pa, ko prideš domov in vidiš, da ti tvoj prevarani mož briše ritko tvojemu otroku, ga ujčka in crklja in nadomešča materino ljubezen medtem, ko ga ti biksaš. Oh saj vem, kakšen plaz se bo sedaj utrgal name. Da, si ga dojila, ga previjala, ko je bil čisto majčken itd. Sedaj naj to delo opravlja mož, norec, ki se ne zaveda kakšne roge nosi. Sicer pa, zakaj si tako zagrenjena. Zakaj tako mlatiš čez urejeno življenje. Ne govori mi o kalupih, prosim! Ja, še vedno zagovarjam urejen dom in brezskrbno otroštvo majhnih človečkov, ki prav gotovo čutijo varanje.Ja pravgotovo zagovarjam življenje ob strani človeka, ki mi je v pomoč in me spoštuje. Zgleda, da ga ti nimaš in žal mi je zate. Lep dan z manj žolča.

Bila tam - popolnoma enako in zdaj po 10 letih sva še vedno skupaj , presrečna, strastna in polna optimizma...Če je to TO, potem ne potrebuješ nekih nasvetov ljudi, ki ne živijo tvojega življenja. Delaj tisto kar misliš da je dobro zate....če boš pri tem srečna ali trpela, boš to občutila samo ti in ne mi, ki ti tukaj svetujemo ali "solimo " pamet:) Torej, življenje je tvoje ...

Uživaj in srečno!

medinmleko; moja zgodba je podobna
Te razumem in vem kaj želiš povedati.

Navedeno

marinec.si
Si pa res precizna, medinmleko.

Da, ob partnerju, ne kateremkoli, ampak tistemu, ki nas ljubi, nas čaka zanesljiva opora. To drži. Izpustila si iz stavka tole; "ki nas ljubi". Ljubezen vsebuje tudi oporo, da. Če ni ljubezni, seveda ni opore, logično. Poleg tega tega mešaš odnos petih otrok do matere in odnos partnerja do iste osebe. Otroci ravnajo tako, kot so bili vzgojeni, tudi z vzgledom staršev. Partner pa ravna v skladu s tem, ali zares ljubi ali blefira.

Če se zaljubiš, ko si že poročen, si pač živ in krvav pod kožo ... in to je po tvoje opravičilo za vse, kar lahko potem počneš? Očitno pri tebi zaljubljenost poganja celo zadevo, poganjala je tudi tvoj "zakon" par let, dokler ni izpuhtela. Potem ni poganjala ničesar več. In iščeš novo vznemirjenje v obliki varanja, ki te "dela živo". Vse kar izjaviš, to potrjuje.

Prav. Naj ostane zate še naprej zaljubljenost vzrok in povod za poroke razne, ločitve, skoke čez plot in seks, ki traja, dokler človeka po 12 letih v detajle ne spoznaš in ugotoviš, da prijeten videz ni nikakršna osnova za zakon, niti za nič drugega. Nekam plitko mi deljuješ, medinmleko. Nekatere pojme si boš morala še razčisti sama pri sebi. V to te bo prisililo življenje in lastno spoznanje, da nimaš prav. Se ti po tem, kar izjavljaš o poroki in povodih zanjo, še vedno ne zdi čudno, da ti gre vse nekam v franže in v maloro ali se ti zdi, da je v tvojem življenju vse lepo in prav in čudovito urejeno?

Glede učenja o vrednotah pri drugih ljudstvih... Zadnjič sem gledal oddajo o Beduinih. Živijo tradicionalno in na rob civilizacije odmaknjeno življenje v puščavi. Drži tista tvoja o 40 kamelah za ceno ženske. Ženske nimajo osnovnih človečanskih pravic. Vse to ni prav, vendar, nekaj se premika v pravo smer, gledano s človekovimi očmi počasi, a se. Neka mladenska, zakrita v celoti, le oči so se videle, je dobila dovoljenje od svojega očeta, da je za televizijo podala izjavo in sicer vprašali so jo, kaj misli o družini, v kateri živi. Izjavila je, da je izredno srečna, ker ima njegov oče eno samo ženo, čeprav bi jih lahko imel več. Morda tebi to kaj pove o premiku pri vrednotah tudi tam, v puščavi?

Tvoje razmišljanje je zelo plitko in površno, dojemaš zgolj na ravni čutov, preberi svoj zadnji odstavek. Ne veš, kaj ljubezen je. Nisi je še doživela. Zadošča ti simpatija, všečnost zunanjosti, vznemirjenje, zaljubljenost, adrenalinska bomba in dober seks, a vse to pa prej ali slej mine. Ja, poroka je res zgolj žurka. Brez ljubezni poroka ne pomeni čisto nič, poglej in preveri to kar pri sama na svojem primeru. Bistveno se zgodi v dveh srcih in je očem nevidno, če je ljubezen med njima. Če je ni, se ne zgodi nič posebnega, razen žurke. Do tu je tvoj domet dojemanja.

Morda so moje želje, da bi se človeštvo na svojih napakah kaj naučilo, prevelike. Vendar se nekoč bo. Tudi ti se boš, brez skrbi. Nadaljuj s skakanjem čez plot. Kmalu ne boš imela ničesar več, kar bi lahko nazaj vkup sestavila - pravzaprav nikdar ničesar trdnega niti nisi imela. S tem mislim tvojo družino. To je prvi korak do tvojega spoznanja, kaj vrednote so. Ko se ti bo v prah sesulo vse, kar si sestavila skupaj kot "družino", ko bo šla v prah vsa tvoja na pesku zaljubljenosti zgrajena struktura, takrat boš zelo nesrečna in ko se boš zjokala in doumela, kaj ti govorim; takrat pojdi vase in ugotovi, kje si naredila napako. Imela boš tri možnosti; ali boš našla vsaj sled ljubezni doma in izgradila vse na novo, ali boš terala dvojno življenje dokler te nekaj hudega ne strzni, ali pa boš odfrčala k drugemu, kjer te ob tako globokem razmišljanju, kot ga ti premoreš, ne čaka sreča. Do tedaj pa ne verjemi nikomur nič in zagovarjaj in teraj svoj prav v obliki skakanja čez plot - dalje.

Srečno, medinmleko.

Dragi marinec,

ne morem se premagati in sebe prisliti, da ti ne bi odgovorila....

1. Zelo moteče je, ker si kar precej prepričan, da imajo tisti, ki varajo po pravilu IDEALNE partnerje, ki jim stojijo ob strani, jih LJUBIJO in SPOŠTUJEJO... in vse take reči... pa to če bolje premislimo največkrat ni res

2. Vzgled matere s 5.otroki je zelo primeren, ker kaže na to, da tudi žrtvovanje matere za 5 otrok pogosto ni dovolj, da bi ji kdorkoli stal ob strani ko bo to rabila....in podobno je tudi v številnih partnerskih odnosih.

3. Nisem se nameravala opravičevati s tem, da sem napisala, da se lahko tudi poročeni zaljubijo. Menim, da je tako, ker do zaljubljenosti pride iz drugačnih razlogov. Zaljubljen biti je nekaj zelo lepega in tega ni treba zaničevati. Vesela sem, da sem jo doživela v tem kratkem življenju a nikakor ni opravičilo in tudi ni razlog za nezvestobo. Pomanjkanje spoštovanja, ljubezni, opore mojega moža pa je. Če bolje premisliš je nezvestoba na ta način veliko hujša zadeva od uradne, seksualne. Sam pišeš kaj je najpomembnejše v zakonu. In mislim, da ti vsi kar verjamemo.... in če te partner ne ljubi, spoštuje, kaj je potem to? Naj bom zato srečna z njim , ker ne skače čez plot? Jaz od tega nimam nič. Mogoče se sliši hecno a bi mi bilo povsem vseeno če bi imel 1000 ljubic, če bi bil z mano bil ljubeč, spoštljiv in pozoren.... Sicer je res, da je to najbrž v nezdružljivo a jasno ponazarja kaj se celo meni, po tvoje osebi brez prave vrednostne lestvice zdi.

4. Glede Beduinov je pa tako, da so TV oddaje ne glede na naziv "dokumentarni" največkrat rezultat scenaristove ideje kaj želi povedati... največkrat skušajo v dokumentarcih, predvsem slabih dokumentarcih, kako počasi prodira naš "pravi način življenja" v druge, neprave, divje kulture... gre za vsiljevanje kar je za moje pojme samo odraz napuha zahodne civilizacije. Če so Indijci v splošnem kar srečni ljudje in največkrat nimajo težav z dogovorjenimi porokami še ne pomeni, da nimajo prav. Če je normalno da poroka nekaj kar nima pretirane zveze z izbiro posameznika, potem je v življenju težav lahko celo manj in je kot taka celo smiselna. Premiki so pa seveda tudi v glavah puščavskih deklet, ki imajo v sodobnem času dostop do marsičesa kar se dogaja po svetu....pa te spremembe mogoče niso glasnice nečesa boljšega.


5. Ni mi všeč, da mi lepiš nalepko površne osebe, ki svoje življenje usmerja s pomočjo čustev. Ker to preprosto ni res. Če bi tako bilo, bi se ločila od moža že zdavnaj a mi je kristalno jasno, da zaljubljenost ni nujna sestavina juhice, ki ji rečemo partnerski odnos. Je pa taka juhica okusnejša zato imam pravico po njej hrepeneti. Lahko ti tudi zaupam, da je bila moja poroka dobra žurka za povabljene, za naju pa zelo srečen in pomemben dogodek....tudi na čustveni ravni. Zame je bil zunanji odraz moje osebne odločitve, da se grem s tem moškim ZARES... da bom zanj skrbela bolj kot zase, da mu bom stala ob strani, ko bo to rabil in da ne bo več pomembno kaj sem jaz, ampak kaj sva MIDVA....Občutek je bil fenomenalen. Mislim, da tudi zanj, ker je bil ves čas poroke presrečen, čeprav sva že kar zelo dolgo živela skupaj pred tem. In ni imel veliko zveze z zaljubljenostjo, vsaj pri meni ne. Imel pa je opraviti z ljubeznijo. Prepričana sem, da sem ga zelo dolgo in predano ljubila. In po 20 letih nehala. Mar to ni mogoče? Če te nekdo dolgo in vztrajno izkorišča, ne spoštuje in omalovažuje je nemogoče celo življenje živeti v prepričanju da je povsem dovolj, če ljubiš sam....Konec koncev kdo pa je tisti, ki ga ljubiš....Pisati o tem, da ne vem kaj je prava ljubezen, pri tem, da sem še kar dobra in ljubeča mati svojim otrokom je pa naravnost smešno. In to ni bila moja ocena, temveč njihova, povsem subjektivna.

6. Vzgoja otrok s skrito nezvestobo nima veliko opraviti... slabša je tista, ki jo doživljajo ob nepoštljivih pogovorih med očetom in materjo. Škoda, ki na ta način nastane pa tudi usodna za otrokovo samopodobo ali odločitve o partnerstvu v odrasli dobi. Zato prosim ne klobasaj o škodi, ki jo skrita nezvestoba prinaša otrokom. Včasih je celo koristna.Če nam ljubimec pomeni nekoga, ki mu zaupamo, se ob njem počutimo srečnejše, se to odraža tudi v odnosih z drugimi...in sigurno je srečnejša mati boljša opcija od zagrenjene cankarijanske obupanke...

Hvala ti za zanimivo izražanje osebnega mnenja, dragi marinec....Videti si oseba ki zelo hitro sodi na podlagi zelo malo informacij.

Sigurno, varanje samo krepi zakon, prav imaš. Kako ga okrepi, si oglej v raznih prispevkih na teh forumih. Če to ne bo zaleglo, bo za streznitev poskrbel razplet tvojega lastnega primera.

Če partner ni idealen, ga zato še ni treba varati. Če imaš željo to početi z drugimi, se loči in počni to po mili volji. Pokaži, da imaš jajčnike ne le za tisto.

Ostalo se mi ne zdi vredno debatirati s tabo, nima smisla in imam mnogo pametnejše zadeve za početi, kot debatirati z raznimi v svoj prav zaverovanimi čez plot skakajočimi prešuštnicami. Zaslepljena si do konca ali pokvarjena do konca ali pa tako omejena, da ne razumeš, kaj pomeni to, kar počneš, lahko izbereš eno od možnosti ali več njih. Malček se še izobražuj in preverjaj to v praksi na svoji koži, morda te kaj zbistri.

marinec gre naprej, zato, pa pa, forum in imejte se še naprej navzkrižno prisrčno radi.


http://med.over.net/forum5/read.php?95,6673031

In iz vsebine:

Kako veš, da je še upanje za zakon? Kako veš, da bo bolje, če počakaš še dodaten mesec, dva, da se ona odloči kaj želi? Kako kasneje obnoviš zaupanje? Kdaj "zahtevaš" kokretne pogovore in dejanja? Kdaj se ti zbistrijo misli, da lahko trezno sklepaš in ne dovoliš svojim čustvom, da te vodijo? Kje in kako nabereš moč, da greš še čez en dan, ker je vsak dan muka, trpljenje? Moraš res postati čustveno otopel, da te stvari ne ganejo? Kako veš, da si z upanjem, ki ga obujaš na vsak način, ki se ga še lahko spomniš, ne lažež samemu sebi v obraz? Kako naj opravljaš stvari, služba, hrana in ostalo, če nimaš volje? Kako se postaviti nazaj na noge in iti naprej (da še vedno čakaš, a normalno funkcioniraš v svetu), medtem ko čakaš na svojo ženo, da se odloči kaj bo storila z zakonom? Kako obnoviš zaupanje, tudi če se odloči za naju, da ni varala? Kako zaupati njenim besedam, da je bila zvesta, če dvomiš v to? …...Čas bo pokazal vse. Trudim se delati to, kar verjamem, biti tak kot si želim, kot sem bil preden sem se izgubil. Težko je biti ljubeč in vzpodbujajoč v tem trenutku, a se trudim. Trudim, ker v to verjamem, ker je to del mene tudi, če v tem trenutku čustva 100% ne sledijo odločitvam. Vem, da mi je bolj žal zaradi dejanj, ki jih storim kot zaradi občutka, ki sem ga imel, ko sem dejanje storil. Dejanja, ki so manj odvisna od čustev. Stabilnost, ki je potrebna v tem svetu. ...Škoda, škoda, da je cena spoznanja velikokrat čas in zlomljena srca. In da, ko sem 35 spoznavam stvari, ki bi bilo super, da bi jih vedel pri 20+. Vesel sem, da spoznavam stvari, spoznavam napake in se mogoče celo nekaj naučim iz tega, saj vem, da se bom. 

Navedeno

marinec.si

Ostalo se mi ne zdi vredno debatirati s tabo, nima smisla in imam mnogo pametnejše zadeve za početi

smešno :))

MARINEC.SI pravi....da je oseba resnično taka, da ti bo znala biti zvesta, da je odkrita in poštena, zaupanja vredna, da bo ostala s tabo v vseh težavah in nesrečah, ki jih lahko naplavi življenje, tudi tedaj, ko boš star in betežen, ko ne bo več koža napeta, ko boš morda bolan in boš potreboval pomoč in nego in boš morda kakal v plenice in ne v školjko, ker ne boš mogel več vstati iz postelje /to je realna opcija/..., da te bo podpirala v odločitvah, ti znala prisluhniti in svetovati in da je pripravljena iti skupaj s tabo, z roko v roki in ramo ob rami, čez vse prepreke v življenju do konca, da te je resnično vzljubila, te zares ljubi in ima rada, da te spoštuje, da te zna bodriti, opozarjati, se s tabo odkrito pogovarjati, se s tabo ljubiti kot v sanjah, se veseliti, smejati in jokati, se s tabo spreti in pobotati, da zna odpuščati, da je v tebi našla prijateljstvo, ramo za naslonit in tolažbo, ko je žalostna in roko, ki jo dvigne, ko pade ali klecne, da je našla ljubezen in vse, kar je iskala in po čemer je od nekdaj hrepenela in da ti čutiš v vsem povsem enako do nje, tedaj se odločiš ostati z njo za vedno, ji ostati zvest, vedno in povsod, v dobrem in slabem /tudi v slabem in seveda tudi tedaj, ko primiga mimo ena taka, kot si ti, oblinasta in strupeno čedna, ki jo malček razganjajo hormončki in daje pomlad, ki omamno diši in se zapeljivo ziblje v bokih in je takoj za/ in se obenem zavedaš, da bo včasih to težko in naporno, a veš, da bo tisti mogočni plamen ljubezni v tebi premagal vse te težave in ne bo nikoli presahnil, če ga boš družno z njo negoval in se trudil, da ne ugasne, tedaj je to prava - Ljubezen. Kar je manj od tega, ni Ljubezen in to morda tudi nikoli ne bo postala. Kjer je Ljubezen, ni prostora za nezvestobo in za tretjega.....


O mama mija kakšne misli, ne vem kdo mi lahko na tem svetu garantira da mi bo nekdo ki se mi trenutno zdi zaupanja vreden in ustreza tudi ostalim vrednotam, ki jih je g. marinec.si tukaj napisal...nekoč res brisal kakce? Me res zanima. Kdo?

Navedeno

kriza.n.tema
MARINEC.SI pravi....da je oseba resnično taka, da ti bo znala biti zvesta, da je odkrita in poštena, zaupanja vredna, da bo ostala s tabo v vseh težavah in nesrečah, ki jih lahko naplavi življenje, tudi tedaj, ko boš star in betežen, ko ne bo več koža napeta, ko boš morda bolan in boš potreboval pomoč in nego in boš morda kakal v plenice in ne v školjko, ker ne boš mogel več vstati iz postelje /to je realna opcija/..., da te bo podpirala v odločitvah, ti znala prisluhniti in svetovati in da je pripravljena iti skupaj s tabo, z roko v roki in ramo ob rami, čez vse prepreke v življenju do konca, da te je resnično vzljubila, te zares ljubi in ima rada, da te spoštuje, da te zna bodriti, opozarjati, se s tabo odkrito pogovarjati, se s tabo ljubiti kot v sanjah, se veseliti, smejati in jokati, se s tabo spreti in pobotati, da zna odpuščati, da je v tebi našla prijateljstvo, ramo za naslonit in tolažbo, ko je žalostna in roko, ki jo dvigne, ko pade ali klecne, da je našla ljubezen in vse, kar je iskala in po čemer je od nekdaj hrepenela in da ti čutiš v vsem povsem enako do nje, tedaj se odločiš ostati z njo za vedno, ji ostati zvest, vedno in povsod, v dobrem in slabem /tudi v slabem in seveda tudi tedaj, ko primiga mimo ena taka, kot si ti, oblinasta in strupeno čedna, ki jo malček razganjajo hormončki in daje pomlad, ki omamno diši in se zapeljivo ziblje v bokih in je takoj za/ in se obenem zavedaš, da bo včasih to težko in naporno, a veš, da bo tisti mogočni plamen ljubezni v tebi premagal vse te težave in ne bo nikoli presahnil, če ga boš družno z njo negoval in se trudil, da ne ugasne, tedaj je to prava - Ljubezen. Kar je manj od tega, ni Ljubezen in to morda tudi nikoli ne bo postala. Kjer je Ljubezen, ni prostora za nezvestobo in za tretjega.....


O mama mija kakšne misli, ne vem kdo mi lahko na tem svetu garantira da mi bo nekdo ki se mi trenutno zdi zaupanja vreden in ustreza tudi ostalim vrednotam, ki jih je g. marinec.si tukaj napisal...nekoč res brisal kakce? Me res zanima. Kdo?

Tisti, ki zares ljubi. Kakci - brisanje nekoč brez pisne garancije. Garantra z ljubeznijo. Veš, kaj to je, ljubezen? Kakci so zanjo mačji kašelj.

Bi ti rada pisno garancijo? Ah, to ni nič, mama mija.

Med zdeti se primeren in ljubiti je kar nekaj razlike, mama mija.

Moj mož me ljubi na zgoraj promoviran način. Veliko daje in še več pričakuje. Ko je bilo potrebno "brisati kakce," so rožnate kulise padle. Šele v takih situacijah se spoznamo. Ljubil me je in verjetno me še vedno. Na svoj način. Ampak njegov način ni tisto, kar je moj način. Šlo je ravno za tisto zelo pogosto omenjanje prave ljubezni, ki daje garancijo varnosti.
Sama nikoli nisem povezovala ljubezni z varnostjo. Spoštovala sem njegov pogled, ki je to varnost vključeval. Ko je najina družina "brisala kakce", ni sodeloval. Smilil se je sam sebi, ker je zaradi bolezni izgubljal varnost, ki jo je gradil na mojih plečih - investiral je ljubezen. Pričakoval in še pričakuje "brisanje kakcev". Kar se mene tiče mu to tudi pripada. Definitivno mu bom stala ob strani - v dobrem in slabem. Zato, ker ga spoštujem, cenim, zaupam, rada sem z njim, trudi se graditi soliden odnos... Ljubim ga ne več, oziroma ga morda sploh nikoli nisem. Vsaj ne na način, ki ga je pričakoval on. To sva takrat razčistila in ostala skupaj. Vendar mu ne morem mu dati tistega, kar nimam.

Ljubimec je drugačen. V naših letih ne morem govoriti o projekcijah zaljubljencev. Uživava skupaj. Z metulji in prvinskim nagonom. Brez razmišljanj o prihodnosti. Brez pričakovanj. Absurdno je, da sva ravno skozi ta odnos vedno bliže drug drugemu. Njegovo mnenje, ostaja mnenje. Lahko ga upoštevam, lahko ga tudi ne. Isto velja za moja izrečena njemu. Postajava MIDVA brez, da bi si to želela. Brez, da bi to potrebovala. Definitivno bom tudi njemu stala ob strani - v dobrem in slabem. Zato, ker ga ljubim in ker si upam.

Kdo bo meni "brisal kakce" ? Z visoko verjetnostjo tisti kot vam. Plačan profesionalec v kaki bolnišnici ali domu upokojencev. Kdaj ste posedeli ob umirajočem sorodniku ? Ga držali za roko, ko je odhajal za vedno ? Morda vas je ljubil in od vas pričakoval varnost in toplino ! Vi ste ga prepustili mojim sodelavcem - zaradi strahu, pomanjkanja časa.........

Po 20 letih delovne dobe se je moj pogled na pričakovanje varnosti močno spremenil.

Jaz bom toplino črpala iz spominov na ure z ljubimcem, varnost pa dajala možu, ker jo potrebuje bolj kot jaz.

Marinec, tisti k... je čisto v redu. Svoboda jemati resno prvinski nagon ima svojo ceno. Globine ali plitvine najinih različnih praktičnih in teoretskih znanj so mi tako simpatične, da bi kar klepetala. Kalimero in marinec imata več skupnih točk; potrebujeta varnost, potrebujeta liderja, rada se smilita sama sebi, dosti data na zunanjost...

Poročena prešuštnica, ti si kakor lajna. Vedno godeš eno in isto.

Koga ti to prepričuješ? Sebe ali druge?

Poročena, ne domišljaj si ti karkoli. Mene čez plot skakačice niso nikoli zanimale, je poštenih dovolj in zadošča le ena od njih. Poleg tega si znam sam poskrbeti za svojo varnost, ne potrebujem liderja in niti najmanj se ne nikoli nisem smislil sam sebi, tako da ti kar nekaj v tri krasne lupetaš.

Glede držanja za roko in brisanja kakcef pa tole. Za roko sem držal oba starša, ko sta odhajala, pred tem brisal kakce, dokler je bilo potrebno.

Glede vprašanja, kdaj sem brisal nazadnje kakce, pa tole. Danes zjutraj. Zamenjal sem plenico, ga umil, preoblekel posteljo, mu napravil zajtrk, mu dal zdravila, potem opral stroj cunj, pomil posodo in šel v službo. Nisem profesionalni negovalec, da ne bo pomote, je le sorodnik, star skoraj stoletje, ki ima le mene in nekoč, pred davnimi 25-timi leti sem mu obljubil, da bom skrbel zanj, če bo treba. Nisem mislil, da bo to kdaj sploh treba ali da bo to tako težko, a sem obljubil. marinec obljubo, ki jo da, drži.

Pa ti, k?

poročena ljubica,

popolnoma se strinjam s tvojim pogledom na življenje. Najbrž je potrebno kar precej poguma da človek pogleda svoje življenje brez plašnic... Se mi zdi da ga ti imaš, kar je lepo.

Navedeno

poročena ljubica
Moj mož me ljubi na zgoraj promoviran način. Veliko daje in še več pričakuje. Ko je bilo potrebno "brisati kakce," so rožnate kulise padle. Šele v takih situacijah se spoznamo. Ljubil me je in verjetno me še vedno. Na svoj način. Ampak njegov način ni tisto, kar je moj način. Šlo je ravno za tisto zelo pogosto omenjanje prave ljubezni, ki daje garancijo varnosti.
Sama nikoli nisem povezovala ljubezni z varnostjo. Spoštovala sem njegov pogled, ki je to varnost vključeval. Ko je najina družina "brisala kakce", ni sodeloval. Smilil se je sam sebi, ker je zaradi bolezni izgubljal varnost, ki jo je gradil na mojih plečih - investiral je ljubezen. Pričakoval in še pričakuje "brisanje kakcev". Kar se mene tiče mu to tudi pripada. Definitivno mu bom stala ob strani - v dobrem in slabem. Zato, ker ga spoštujem, cenim, zaupam, rada sem z njim, trudi se graditi soliden odnos... Ljubim ga ne več, oziroma ga morda sploh nikoli nisem. Vsaj ne na način, ki ga je pričakoval on. To sva takrat razčistila in ostala skupaj. Vendar mu ne morem mu dati tistega, kar nimam.

Ljubimec je drugačen. V naših letih ne morem govoriti o projekcijah zaljubljencev. Uživava skupaj. Z metulji in prvinskim nagonom. Brez razmišljanj o prihodnosti. Brez pričakovanj. Absurdno je, da sva ravno skozi ta odnos vedno bliže drug drugemu. Njegovo mnenje, ostaja mnenje. Lahko ga upoštevam, lahko ga tudi ne. Isto velja za moja izrečena njemu. Postajava MIDVA brez, da bi si to želela. Brez, da bi to potrebovala. Definitivno bom tudi njemu stala ob strani - v dobrem in slabem. Zato, ker ga ljubim in ker si upam.

Kdo bo meni "brisal kakce" ? Z visoko verjetnostjo tisti kot vam. Plačan profesionalec v kaki bolnišnici ali domu upokojencev. Kdaj ste posedeli ob umirajočem sorodniku ? Ga držali za roko, ko je odhajal za vedno ? Morda vas je ljubil in od vas pričakoval varnost in toplino ! Vi ste ga prepustili mojim sodelavcem - zaradi strahu, pomanjkanja časa.........

Po 20 letih delovne dobe se je moj pogled na pričakovanje varnosti močno spremenil.

Jaz bom toplino črpala iz spominov na ure z ljubimcem, varnost pa dajala možu, ker jo potrebuje bolj kot jaz.

Marinec, tisti k... je čisto v redu. Svoboda jemati resno prvinski nagon ima svojo ceno. Globine ali plitvine najinih različnih praktičnih in teoretskih znanj so mi tako simpatične, da bi kar klepetala. Kalimero in marinec imata več skupnih točk; potrebujeta varnost, potrebujeta liderja, rada se smilita sama sebi, dosti data na zunanjost...

Mnogo si povedala o sebi, tako da zaključiva brez olepšav:

Tvoja plitvina je v tem dvojem, ki je v bistvu eno in isto:

svojega moža ne ljubim, niti ga nisem nikoli ljubila /citiral tebe samo/, on pa tebe zgolj potrebuje, je od tebe odvisen, ne pa da te ljubi na svoj način. Z njim ostajaš zgolj iz navade, odvisna si od utečenega odnosa, tam imaš oporišče, medtem ko ga skrivaj varaš, za kar on ne ve.
Ljubimca prav tako ne ljubiš, niti on tebe ne, povezuje vaju prvinski nagon in metuljčki.

To je vse tvoje znanje o ljubezni, prvinski nagon in metuljčki, žal ne zadoščajo. Posledice so razsulo in skrivanje, ki ga živiš.

Kalimero...? O, to je pa tvoj mož!

Navedeno

marinec.si

Navedeno

kriza.n.tema
MARINEC.SI pravi....da je oseba resnično taka, da ti bo znala biti zvesta, da je odkrita in poštena, zaupanja vredna, da bo ostala s tabo v vseh težavah in nesrečah, ki jih lahko naplavi življenje, tudi tedaj, ko boš star in betežen, ko ne bo več koža napeta, ko boš morda bolan in boš potreboval pomoč in nego in boš morda kakal v plenice in ne v školjko, ker ne boš mogel več vstati iz postelje /to je realna opcija/..., da te bo podpirala v odločitvah, ti znala prisluhniti in svetovati in da je pripravljena iti skupaj s tabo, z roko v roki in ramo ob rami, čez vse prepreke v življenju do konca, da te je resnično vzljubila, te zares ljubi in ima rada, da te spoštuje, da te zna bodriti, opozarjati, se s tabo odkrito pogovarjati, se s tabo ljubiti kot v sanjah, se veseliti, smejati in jokati, se s tabo spreti in pobotati, da zna odpuščati, da je v tebi našla prijateljstvo, ramo za naslonit in tolažbo, ko je žalostna in roko, ki jo dvigne, ko pade ali klecne, da je našla ljubezen in vse, kar je iskala in po čemer je od nekdaj hrepenela in da ti čutiš v vsem povsem enako do nje, tedaj se odločiš ostati z njo za vedno, ji ostati zvest, vedno in povsod, v dobrem in slabem /tudi v slabem in seveda tudi tedaj, ko primiga mimo ena taka, kot si ti, oblinasta in strupeno čedna, ki jo malček razganjajo hormončki in daje pomlad, ki omamno diši in se zapeljivo ziblje v bokih in je takoj za/ in se obenem zavedaš, da bo včasih to težko in naporno, a veš, da bo tisti mogočni plamen ljubezni v tebi premagal vse te težave in ne bo nikoli presahnil, če ga boš družno z njo negoval in se trudil, da ne ugasne, tedaj je to prava - Ljubezen. Kar je manj od tega, ni Ljubezen in to morda tudi nikoli ne bo postala. Kjer je Ljubezen, ni prostora za nezvestobo in za tretjega.....


O mama mija kakšne misli, ne vem kdo mi lahko na tem svetu garantira da mi bo nekdo ki se mi trenutno zdi zaupanja vreden in ustreza tudi ostalim vrednotam, ki jih je g. marinec.si tukaj napisal...nekoč res brisal kakce? Me res zanima. Kdo?

Tisti, ki zares ljubi. Kakci - brisanje nekoč brez pisne garancije. Garantra z ljubeznijo. Veš, kaj to je, ljubezen? Kakci so zanjo mačji kašelj.

Bi ti rada pisno garancijo? Ah, to ni nič, mama mija.

marinec sedaj dokončno izpolnil obljubo, ki jo je dal temu človeku pred 25 leti, ko mu je tam daleč v tujini stisnil roko in obljubil, da ga bo pripeljal sem in da bo skrbel zanj, ko ne bo imel ta nikogar več na svetu. Zanj skrbel več njegovih zadnjih let in mu ravno za toliko let podaljšal življenje, drugače bi tam umrl sam. Sedaj sem lahko prenehal brisati kakce.

Bil je pošten človek starega kova, v katere ni bilo zvijače. Ni jih več takih, komaj še kakšen. Bil je iz drugačnega sveta, kot ga lahko zasledimo na teh straneh, kjer nihče ne zna potrpeti z drugim, ko pridejo težki časi in držati obljube, ki jo je dal drugemu nekoč davno. Bil je moj stric, ki ni imel nikogar drugega več na tem svetu. Sedaj je umrl star 90 let in marinec je zelo žalosten in ga pogreša, četudi je bilo včasih težko. Ker ne more tega nikomur več povedati, je zapisal tule in ni nujno, da kdo prebere, ker nima zveze s temo, le s kakci, ti pa z dano obljubo, dana obljuba pa z ljubeznijo. Ljubezni ni več vrst, kot si izmišljajo strokovnjaki in analitičarji. Je ena sama vrsta, vse ostalo so le drobne nianse.

marinec ne bo več pisal tule, zato se lepo poslavlja.

Marinec, moje sožalje in objem....
in strinjam se s teboj v vseh pogledih.

Marinec, kapo dol! Temu se reče biti Človek. Tvoje misli in dejanja to potrjujejo. Ko bi le bilo več takšnih...

Prosim, sprejmi moje iskreno sožalje.