Bilo je pred 4 leti.ni povedal in ni priznal.sama sem rovala tako dolgo da sem ugotovila kdo je in kaj je bilo.no rekla sta oba da je bilo samo pogovarjanje in nic vec.zelo je bolelo.ampak nekako sem mislila da sem opravila s tem.ampak zal zdaj znova boli in vdarja ven.sedaj sem tudi zvedela da je prislo do spolnosti in baje veckrat,ampak on naj nebi mogel ker ljubi mene in ni mogel z njo.no,povedal mi je kje je bilo in kdaj.ko je vozil otroka na trening.skratka zdaj dela pa tako sluzbo kjer so same punce od najstnic naprej.in se zafrkavajo,smejijo in lepo uzivajo.naj povem da je bila tista punca takrat stara 17 let.
Po tistem sva se odlocila se za enega otrocka ki je sedaj se dojencek.obljubil mi je vso podporo saj nisem vec rosno mlada,ampak sedaj ima moznost velike kariere in se je odlocil uspeti.jaz pa imam obcutek da mu ne morem stat on strani.enostavno mu vec ne zaupam.kajti v zivljenju nasploh je manipulator in ful dober laznivec.prav tak je bil njegov oce.
No sedaj pa me zanima zakaj se mi to dogaja po tolkih letih?enostavno mi nekaj pravi naj ga pustim ker bom spet prevarana.no on mene nebi pustil ampak imel mene in morda se kako.pravi mi da sem zmesana in cisto nora ker veliko tudi berem forume o zivlj.zgodbah.enostavno me zeli preprocat da se je zdaj spremenil.in da je takrat. Hotel samo probat z drugo.jaz pa se sprassujem zakaj sem bila naivna in slepa zakaj komaj zdaj vem dolocene stvari ko imava dojencka?

Zvezdica pozdravljena...
Vedno poslušaj svoje srce, svoje občutke, svoj notranji glas. Če ti ta govori, da nekaj ni v redu, potem nekaj ni v redu. In zapomni si, da kdor prevara enkrat, prevara tudi drugič in stotič. Ne glede na to, ali ima otroke ali ne. Osnovni predpogoj za ljubeč odnos in dolgotrajno zvezo je medsebojno zaupanje. Ti svojemu partnerju (očitno upravičeno) ne zaupaš več. Iz svojih lastnih izkušenj ti lahko povem, da nezaupanje zlepa ne izgine, temveč se še poglablja in te razžira navznoter do nezavesti. Ta bolečina se ves čas vrača, ob vsaki odsotnosti se sprašuješ, kje je, s kom je, kaj počne, vsak telefon/sms ti je sumljiv..., na koncu zaradi negotovosti in nezaupanja postaneš tako nemogoča, da bi še najbolj zvest moški verjetno pomislil na drugo žensko.Če boš to ves čas nosila v sebi, si boš uničila zdravje. Če tega ne zmoreš preboleti ali nezvestobe odpustiti, potem je dolgoročno zate bolje, da odideš.
Vem, da ti je težko, ker imata otroke.
Po moje imaš dve možnosti: ali zavoljo otrok vztrajati v zvezi in se naučiti zamižati na eno oko ter nekako oprostiti in preboleti njegovo nezvestobo, ali pa se začni imeti rada (to pomeni, da se začneš zavedati, da si zaslužiš najboljše), odidi, odpusti in poskusi kasneje na novo zaživeti z nekom, ki si zasluži tvojo ljubezen.
Verjetno te nisem prav pomirila, ampak to niti ni bil moj namen. Želim ti, da se zaveš, da si za svojo srečo odgovorna ti sama in da si ti tista, ki odločaš, kaj boš dopuščala v svojem življenju. Tvoji otroci potrebujejo srečno in močno mamico...

Zakaj je prišla ponovno bolečina ven? Morda gre za kombinacijo materinstva in ugotovitve, da je pred štirimi leti en del zgodbe prikril.

Ob doječku ugotavljaš, da mu ne moreš biti ob strani, kot bi mu bila lahko sicer, saj majhen otrok zahteva svoje. Morda tudi podzavestno se zavedaš, da takšni "labilni" moški potrebujejo veliko pozornosti in "spremstva", da si jim ne ponovno zalomi.

Kaj več ti ne znam svetovati. Ali misliš, da te res ljubi in da je z drugimi samo za zabavo? Ali misliš, da boš lahko pridobila dovolj samozavesti, da si boš rekla - saj ni važno, če skoči čez plot. Z mano je, to je najpomembnejše, rad me ima. Kot vsi ljudje ima neko hibo.

Če bi me nekdo vprašal, ali bi pri dvajsetih preživela prevaro, bi rekla - Ne. Če bi me danes vprašal, bi rekla - odvisno. Skoraj nemogoče bi pa bilo zame sprijazniti se s tem, da je skakanje čez plot njegov konjiček. Morda bi sprejela enkratno napako, norost, celo zaljubljenost. Težko bi mi pa bilo sprejeti, da je zavoljo lastnega fizičnega ugodja (saj je samo seks, mar ne?) pripravljen poteptati moja čustva in da mu je vseeno, če trpim in mi je hudo.

Pa se vam zdi, da imate izbiro? Očitno vas nekaj na njem privlači, da ste se zaljubili vanj in mu rodili otroke.... Najbrž prav takega moškega rabite...

Ob tem branju - kot bi pisala jaz. Le da nimam dojenčka. Ampak mož, mož ima pa iste finte - moj namreč.
Tudi jaz ne morem zaupati, tudi mene nek glas v podzavesti skozi opozarja, da nekaj ne štima. Ampak... Čakam na pravi trenutek, ko bom odšla. Pri meni je težje, ker sem ostala brez službe in z otrokom ne morem oditi, če nimam prihodka. Iščem, čakam. Prišlo bo mojih pet minut, in potem mi dol visi, kaj bo delal ali naredil.
Če imaš možnost idi. Še prej pa se pogovorita, da mu slučajno le ne delaš krivice.
Meni moj laže, prikriva, vendar sem mu dala vedeti, da vem kakšen je, da me to več ne boli, skrbi. Da sem z njim samo, ker nimam kam. Sicer mi ne verjame, vendar to ni moj problem. Bo že videl, ko pride tako daleč.