Še ena.....

Klasika, oba poročena, z otroci, spoznala sva se preko posla in postala dobra prijatelja.
Bil je moja ljubezen na prvi pogled.

Pri meni doma je skoraj vse v redu, edino v postelji škripa, mož je popolnoma aseksualen tip (razlogov tule ne bom navajala), to je bil problem že v njegovih prejšnjih vezah.

V glavnem, s tem prijateljem so bili na začetku bolj občasni stiki, zadnje dva meseca pa precej pogosti (vsakodnevni), v smislu kavic, kakšne skupne zabave (na najino pobudo), med nama se razen par prijateljskih objemov, ni zgodilo nič. tudi, ko smo se ga parkrat napili, da je bilo joj.

Če ima dopust, pride v službo, samo da popijeva najino kavo, do mene je precej bolj pozoren, kot do ostalih v družbi. Pogovarjava se povsem običajne stvari, mene pa bega, da je za umret.
Enostavno zatrapana sem vanj, kot najstica. Ni tip ku....., žene ni prevaral v vseh letih zakona, menim, da je tudi ne bo, zato ga še bolj spoštujem.
Res pa je, ko sva skupaj, dobesedno cvetiva, to se nama vidi (baje) na 10 km.

V čem je problem..... Ne bom spraševala kaj čuti on, v njegovo glavo ne moremo. Rada bi se znebila te otročje zatrapanosti.... Če prav on zanjo ne ve, ker je samokontrola zelo močna.
Rada bi, da mi ne bili prazni dnevi, ko se ne vidiva.....


V čem je problem

Pri tebi doma prav nič ne štima. Aseksualen mož pa ja de. Ali ga prav nič ne privlačiš, ker te smatra za nadomestno mamo in ima on ravno tako svoje ščemenje v službi ali kje drugje, ali pa je ena navadna obična prikrita pederčina.
Ti se pa odloči ali boš reševala zakon, se boš ločila in si uredila življenje, ali ti sedajle najbolj leži bližnjica do sodelavčeve postelje. Najbrž tudi pri njemu doma ne štima vse tako kot naj bi zgledalo. Razen če si ti vsega preveč ne domišljaš v svoji glavi.
Moraš pa vedet, da je kvaliteten zakon, pa naj bo to s prvim, drugim ali tretjim možem, najbolj odvisen od tvoje (in seveda partnerjeve) zmožnosti po graditvi odnosa, ki se pravzaprav začne šele takrat ko ščemenje popusti (seveda bi se lepše slišalo, če bi pisala o metuljčkih v trebuhu, ampak če smo pošteni, se dogaja malo niže a ne?).

Navedeno

totalna zmeda
Še ena.....

Klasika, oba poročena, z otroci, spoznala sva se preko posla in postala dobra prijatelja.
Bil je moja ljubezen na prvi pogled.

Pri meni doma je skoraj vse v redu, edino v postelji škripa, mož je popolnoma aseksualen tip (razlogov tule ne bom navajala), to je bil problem že v njegovih prejšnjih vezah.

V glavnem, s tem prijateljem so bili na začetku bolj občasni stiki, zadnje dva meseca pa precej pogosti (vsakodnevni), v smislu kavic, kakšne skupne zabave (na najino pobudo), med nama se razen par prijateljskih objemov, ni zgodilo nič. tudi, ko smo se ga parkrat napili, da je bilo joj.

Če ima dopust, pride v službo, samo da popijeva najino kavo, do mene je precej bolj pozoren, kot do ostalih v družbi. Pogovarjava se povsem običajne stvari, mene pa bega, da je za umret.
Enostavno zatrapana sem vanj, kot najstica. Ni tip ku....., žene ni prevaral v vseh letih zakona, menim, da je tudi ne bo, zato ga še bolj spoštujem.
Res pa je, ko sva skupaj, dobesedno cvetiva, to se nama vidi (baje) na 10 km.

V čem je problem..... Ne bom spraševala kaj čuti on, v njegovo glavo ne moremo. Rada bi se znebila te otročje zatrapanosti.... Če prav on zanjo ne ve, ker je samokontrola zelo močna.
Rada bi, da mi ne bili prazni dnevi, ko se ne vidiva.....


V čem je problem

Bistvo problema si izluščila sama in ga zapisala v odebeljenem tisku - moževa aseksualnost. Ker si nezadovoljena, te mika moški, ki ti prekriža pot. Oba sta poročena. On je soliden človek in zvest mož. Ti pa zase zapišeš to, kar zase zapišejo vse, ki začnejo varati zaradi nagona; pri meni doma je skoraj vse v redu, edino neposeksana sem tako zelo, da me vse boli, ko vidim njega. Ja, res prava klasika.

Reševanja problema si se lotila na napačen način, z napačnimi sredstvi, na napačnem kraju, z napačnim človekom. Ne reci, da ne moreš storiti nič tam, kjer je problem nastal, to je, med vama z možem ali morda res tam, kjer praviš, pri tvojem možu (tvoja navedba). Kaj si storila, da bi problem rešila? Si se o tem sploh odkrito pogovorila z njim? Ve, da si se že skoraj podala na pot, ki pelje stran od njega in ni pripravljen storiti ničesar, da bi te zadržal? Ne ve, kako zelo trpiš zaradi njegove hladnosti? Namesto, da bi se sploh lotila reševanja, bežiš ti stran od njega, kam? V smeri proti drugemu moškemu? Praviš, da je bil ta vedno zvest svoji ženi in da je ni nikdar prevaral. Veš tudi, da mu podzavestno pošiljaš signale in ga zapeljuješ, iščeš njegovo bližino in potrditev, da do tebe nekaj čuti, tega pred njim ne moreš skriti. Veš, da se vsako varanje začne s takim početjem, kot ga izvajaš ti? Boš ti ta kamen, na katerem bo on padel, četudi je zvest, kreposten in se ima pod kontrolo? Preizkušaš njegovo samokontrolo? Nekaj ti bom povedal; pravi moški lažje zdrži žerjavico v dlani toliko časa, dokler ne ugasne, kot prenese stalno zapeljevanje mokre in potrebne ženske, ki dobesedno tišči vanj in skoraj vsak na koncu pade nanjo, naj bo še tako kreposten. Komaj kakšen je trden kot skala in ima načela, ki jih ne upogne vsaka seksa potrebna ženska.

Zato pazi, kaj počneš. Tvoja odgovornost je velika in krivda bo v celoti tvoja, če se bosta ti in krepostnež vpisala v klub tistih, ki varajo. Zakaj sprašuješ za nasvet Mon? Gre za rubriko Nezvestoba. Veš, kdo to bere? Sami krepostneži. Pričakuj celo serijo vzpodbud, da poslušaj svoje srce in skoči čez plot, ker je to zdravo in ker to počnejo itak vsi. V moževi aseksualnisti imaš odličen izgovor, pa se poseksaj. Bi to rada slišala? Malo še počakaj, pa boš.

Moj nasvet je čisto drugačen. Vzemi škaf mrzle vode. Imeti mora največ 4 stopinje Celzija. Potunkaj glavo v mrzlo vodo in jo drži pod vodo eno minuto. Dvigni glavo iz vode in zajemi zrak. To ponovi desetkrat zapored. Nato si posuši lase in se ogrej. Imela boš bistro glavo in po treznem premisleku boš razumela, da se igraš z ognjem. Podzavestno te nagon sili v težave. Izogiblji se kontaktom s krepostnim, tebi metuljčke vzbujajočim poročenim moškim in vsem dejanjem, ki te vlečejo v zaljubljenost. Postopek tunkanja v mrzlo vodo ponavljaj vsakič, ko te popadejo metuljčki, mokrota in ščipanje tam doli. Ko boš imela bistre možgane in ko boš doumela, kaj se greš, se odkrito pogovori z možem o teh težavah, o katerih pišeš na Monu. Poiščita vzrok njegove spolne hladnosti in s tem rešitev vajinega problema in zakona. Tisto, kar si napisala v oklepaju, je vzrok vsemu, kar počneš ti. Zapisala si, da razlogov za moževo vedenje nočeš navajati, a ravno to je od vsega najbolj pomembno! Rešitev tvojega problema ni ljubimec. Ta ti bo vse probleme pomnožil s faktorjem sto. Postelja mora škripati doma in to zelo. Uredi svoj odnos z možem tako, da se bo to dogajalo in da tvoji dnevi, večeri in noči ne bodo prazni, ko sta z možem skupaj.

Vzemi pamet spet v svoje roke in ne misli s tamalo.

V čem je problem

V tem, da si ob njem uvidela s kom si poročena, kako mož ni tisto kar bi moral biti in hote ali nehote živiš v laži. Sedaj veš (prej si samo slutila) koliko je "vreden" tvoj- vajin zakon...:(

a tebe ni sram pred sodelavci,ko vidijo ,da se med vami nekaj dogaja.?Pa vsi tisti,ki vedo,da imaš družino? kakšni ljudje ste to? prav nič te ni sram??

Odkrito povedano se igras z ognjem. Oba imata druzini in sta blizu tega da ju razbijeta.
In kaj si sedaj ti zamisljas? Kako bi bilo z tem sodelavcem lepo ziveti v pravljici. Zivljenje ni ravno taksno. Upam da ti zenske ki so sle skozi to kaj pametnega napisejo.
Otroski jok ob locitvi, sodisce in prepiri okoli premozenja in na koncu tudi moznost da ostanes sama.

Bravo marinec! Vse si povedal kar je treba, podpisem.

A si iz stroke, kaksen terapevt mogoce? Ce si, bi z mozem kar k tebi prisla na posvet. Ce nisi - skoda, imas obcutek za te stvari, lahko bi se prezivljal s tem.

Najprej, da razčistimo.

Nikjer ni bilo govora o varaju, niti ne mislim biti kamen, ob katerem bo padel.
Ne želim razbijati družine, niti moje, niti njegove.

Ne kličem ga, ne pošiljam sms-ov, ne zalezujem ga. Vse kar se meni dogaja, je zgolj v moji glavi in da, če so misli varanje, potem varam.

Vprašanje je bilo samo, kako naj ga izbijem iz misli.

Moža imam rada, a nočem razgaljati najine zgodbe in zakaj je tako, kot je.
Spoštujem ga, ker me ima rad, ker ima rad najine otroke. Zanj bi naredila vse.

Zgodilo se mi je, kar se je pač zgodilo. Pač me nekdo privlači in tukaj bo ostalo.

Pravim pa tako, uperi prst vame, ampak najprej se prepričaj, če je tvoja roka res čista.

Sploh mi ni jasno, kaj zdaj hočeš? Reci tipu ADIJO ali pa idi z njim v posteljo, pa basta.

Ne razdiraj zakona ,kajti po nekaj letih, mesecih se bo naveličal tebe, kot ti svojega moža.
Veliko jih poznam, ki so na koncu ostale same ali sami brez otrok, moža, žene. Ostali so jim samo še ločeni alkoholiki, tipi ki ne želijo obveznosti, avanturisti, udovci, udove z otroki ki te ne bodo nikoli sprejeli za svojo.Ne zavrzi varnega objema družine zaradi nekaj mesečnih užitkov.
Verjmi se ne izplača......???

Se mi zdi, da imaš v življenju premalo zanimivih dogajanj in da si se zdaj vsa obesila na tega sodelavca.
Ja, ljubi bog, saj ni edini človek na tem svetu, s katerim se da piti kavo in poišči no še kakšno drugo družbo (mislim prijateljice). Naredi kaj iz svojega življenja, pa ne bo časa se ukvarjati s sodelavcem. Napolni si svoje misli z mnogimi drugimi zadevami, načrti in cilji, pa bo tvoj "prijatelj" postal nepomemben.

Navedeno

totalna zmeda
Najprej, da razčistimo.

Nikjer ni bilo govora o varaju, niti ne mislim biti kamen, ob katerem bo padel.
Ne želim razbijati družine, niti moje, niti njegove.

Ne kličem ga, ne pošiljam sms-ov, ne zalezujem ga. Vse kar se meni dogaja, je zgolj v moji glavi in da, če so misli varanje, potem varam.

Vprašanje je bilo samo, kako naj ga izbijem iz misli.

Moža imam rada, a nočem razgaljati najine zgodbe in zakaj je tako, kot je.
Spoštujem ga, ker me ima rad, ker ima rad najine otroke. Zanj bi naredila vse.

Zgodilo se mi je, kar se je pač zgodilo. Pač me nekdo privlači in tukaj bo ostalo.

Pravim pa tako, uperi prst vame, ampak najprej se prepričaj, če je tvoja roka res čista.

Od zadaj naprej gre pri tebi takole: nihče ni še uperil prsta vate, najprej skoči čez plot. Ti samo sprašuješ za nasvet, kljub temu, da praviš, da se ti je zgodilo, kar se ti je zgodilo, da te nekdo privlači in da bo tako ostalo, a hkrati sprašuješ za nasvet, kako naj si ga izbiješ iz glave, čeprav tega ne nameravaš upoštevati, nasveta namreč. Nas ti malček znnnznnn?

Nisi najstnica, torej ti je jasno, da se varanje začne v glavi. Gojiš tiste metuljčkasto mavrične občutke v sebi in jih lepoooooo neguješ in praviš, da jih boš negovala še naprej. Žal pri tebi v tem primeru ne prime noben nasvet, ker si preveč prepričana v svoj prav. Veš, kako se odljubiš? Na nasproten način, kot se zaljubiš. Nehaj negovati misli nanj, izogibaj se stikom, na njem najdi slabosti, ki jih boš sicer brez dvoma zagledala šele potem, ko se boš odljubila po naravni poti ali na silo, te poišči in si jih naslikaj pred očmi namesto njegove idealizirane podobe, ki jo sedaj slikaš sama sebi in predvsem trajalo bo veliko dlje in zahtevalo več tvoje volje, da se boš ohadila, kot je trajalo in te stalo, da si se zagrela. Tako pač je. Uspelo ti bo, če misliš resno, v kar pa dvomim. Po tem, kar si napisala, ne misliš resno pusti misli nanj vnemar. Tudi ne misliš resno s tistim, kako imaš moža rada, malo se hecaš, saj ne misliš storiti ničesar, da bi popravila svoj odnos z njim tam, kjer imaš težave, ki so vzrok tvojemu pobegu v mislih stran od njega k drugemu moškemu. Vem, da so te napisane besede zadele na pravo mesto, zato si postala rahlo popadljiva in iz tega izvira tvoj zadnji stavek. Vprašala si za nasvet in ga dobila. Če ti ni všeč, ga pozabi in nadaljuj po svoje. Naslednjič vprašaj šele, ko boš zabredla globje ali mislila resno s spremembo smeri in strani vožnje. Namreč, varanje se začne v glavi in to, kar si povedala ti, spada pod to. Glede na to, da se mu še nočeš upreti, te bo brez dvoma potegnilo globje. Ne igraj se z ognjem in ne delaj se močne in krepostne. Zatri v sebi zadevo na začetku in ne poslušaj nasvetov, da vse skupaj ni nič in da nikomur ne škoduješ. Si že začela škodovati predvem sebi, če nadaljuješ, jih bo precej vpletenih. Pa se oglasi spet takrat, ko boš notri do vratu, če ti ni všeč nasvet...

Draga totalna zmeda,

do sedaj ti še nihče ni napisal odgovora na tvoje vprašanje, torej kako si tega prijatelja izbiti iz glave. nekateri ti svetujejo, da začni afero z njim, drugi proti, nihče pa ne razume da imaš ti to pri sebi že razčiščeno, ne veš le, kako pregnati misli nanj iz glave. ker trenutno preživljam podobno izkušnjo, ti lahko napišem kako sem poskušala sama in upajva, da se bova na podlagi mojih izkušenj lahko učili obe.
podobna zgodba, ki je ne bom ponavljala. torej, prvo kar sem storila je bilo, da sem tako partnerju (osebno) kot prijatelju (preko pisma) razložila, kaj se dogaja. Partnerju sem opisala točno tako kot je, prijatelju pa sem napisala nekaj v smislu, da se bojim da začenjam do njega čutiti več kot le do prijatelja in bi želela najino razmerje za nekaj časa malce oddaljiti in se posvetiti svojemu odnosu z možem. Oba sta razumela in s prijateljem se nisva videla nekaj mesecev. V tem času sva s partnerjem razčiščevala najin odnos in ugotovila, da je bilo nekaj težav, ki se jih sploh nisva zavedala - rezultat mojega neugodja pa je bila privlačnost do tega moškega, saj sva po (res globokem in zelloooooo utrujajočem) pogovoru ugotovila, da prijatelj predstavlja točno tisto, kar mi v sedanjem razmerju manjka. Ob tej ugotovitvi sem lažje zadihala in partner mi je potrdil, da me razume in da nima nič proti če prijateljstvo nadaljujem, saj je očitno da mi kot partner določenih stvari ne more nuditi tako dobro kot ta prijatelj (s prijateljem sva namreč identična po obnašanju, razmišljanju, ipd, zato se res dobro ujemava). In prav to je bistvo prijateljev, da se z njimi dopolnjuješ in najdeš in moj partner je k sreči dovolj odprta oseba, da te stvari razume.
In tako sem čez nekaj mesecev prijateljstvo nadaljevala. Prijatelj je bil očitno vesel, mi je pa dal proste roke naj se sama odločim kaj hočem od najinega razmerja, tako da sva začela počasi in previdno.
In glej ga zlomka, vse je prišlo nazaj. Podobno kot pri tebi - lahko sva res fajn pijana in ni nobenih skušnjav, nikoli se me še ni dotaknil - ampak naslednji dan cel dan mislim nanj, komaj čakam da ga vidim... po vsaki taki noči se oba ustrašiva in se spet nekaj tednov ne vidiva, potem naju pa spet potegne skupaj.

Moja odločitev? Čeprav je bilo to prijateljstvo nekaj najlepšega v mojem življenju, sem se ga odločila končati. K sreči se selim, tako da to ne bo težko. Po eni strani sem vesela, da grem, po drugi me je že sedaj strah da ga ne bom več videla.
Ampak razmerju s partnerjem dajem prednost, gre nama čudovito in vem, da imam krasnega človeka ob sebi. Žal vsega ne moremo imeti:(

Upam, da ti je moja zgodba kaj pomagala. Poražena priznavam, da moški in ženske ne morejo biti prijatelji tako zlahka, kot se mi je zdelo - če je vmes spolna privlačnost, pa vse odpade. Žal.
Ker sta vidva sodelavca, bo vse veliko težje, želim pa ti veliko sreče in čim manj bolečin ob poti, ki jo boš ubrala! poročaj, kako ti gre!

Prebirala sem zgodbe na tem forumu in velikokrat me je zanimalo, kako se je končalo.

No, še vedno sem "nora na prijatelja", že nekaj časa ni več samo prijatelj, ker je bilo vse skupaj premočno in še vedno je.....

In ja, oba se ločujeva.

Otroci so za vaju verjetno samo prtljaga, ki jo naložiš in preložiš drugam?

Kot je napovedal marinec.. Le da si bila ti prizadeta ker ti je povedal resnico..Varanje se začne v glavi ja, konča pa tam spodaj.. Mogoče vama celo uspe, najverjetneje pa vaju čaka težka pot kot sve ki varajo.. Veliko sreče. Ker jo bosta potrebovala.. Statistike so še kako resnične..

En kup nasvetov. Spet :))

Lahko ti iz lastne izkušnje povem, da te bo zaljubljenost minila. Še vsakega je. Ali boš lahko potem pozabila na tega moškega? Mogoče ja, mogoče pa tudi ne in boš celo življenje razmišljala, kako bi bilo, če... Da te še malo postavim na realna tla.Sedaj si na polno zaljubljena, kako bo pa čez nekaj mesecev, ko bo zaljubljenost minila? Verjetno boš ugotovila, da je čisto povprečen moški in se spraševala zakaj si sploh bila zatrapana vanj?

Dejstvo je, da ti doma nekaj manjka, zaradi česar imaš težavo, ki je ne znaš ali ne zmoreš rešiti. In dokler tega ne boš rešila, boš iskala uteho (pa čeprav samo platonsko) drugje. Prihajali bodo novi "prijatelji", nove zaljubljenosti,... in življenje bo teklo dalje.

Aja, pa še odgovor marincu (strinjam se s tabo glede večine tvojega odgovora), razen tega: "pa ne misli s tamalo"
Seksualni nagon je drugi najmočnejši nagon! Samo še nagon po preživetju je močnejši. Zatirati ta nagon je popolnoma nenaravno in če doma ne štima v postelji je to velika težava, ki se odraža na zelo širokem področju. Prav tako se mi zdi nenaravno tudi to, ko berem pisanja raznih žensk, da so malo potrpele doma in podobne zgodbice! To ni zdrav partnerski odnos, pa naj reče kdor hoče, kar hoče!!!!

no evo, saj je bilo jasno, da mož le ni bil tako oh in sploh itd. Želim vama veliko potrpežljivosti, pameti pri urejanju odnosov in sreče.

Žal ti zaradi zaljubljenosti tako nobeni nasveti nebi pomagali.. Sprejela bi seveda le tiste ki bi bili pisani tebi na kožo..
Pa sem v živo nekoč svetoval tudi znanki.. Enaka zgodba kot tvoja. Identična..
Po letu dni samo pa je iluzija izginila.. In potem užaljena reče da si je njen bivši našel drugo..
Izgubila pa je človeka ki je bil zlat proti tanovemu.. Poznam osebno in vem da ji novi pol stvari nebi dovolil.. In ji tudi ni.. Čas vedno pokaže pravo lice ko maske padejo.. Vedno..
Sedaj pa hodi z lažjo na licu kako ji je lepo da je sama in se komaj iz meseca v mesec prebija.. Pa seveda obupno išče nekoga da ne ostane na stara leta sama.. Vsem ki jim metuljčki in varanje več pomeni kot stabilna veza.. Nikjer ni idealno.. Samo v pravljicah..

Neverjetno, v kakšnih iluzijah nekateri živite! Totalna zmeda, prav možno je, da si ti tista,
ki je nora na mojega moža, s katerim se ločujeva, zato samo nekaj drobtinic realnosti. Dobronamerno. Moška mačističnost (avto, položaj, ...) je popolnoma umetna, zunanja maska, pod katero se skriva preplašen, neodgovoren, vase usmerjen fantek, ki rabi predvsem mamico, žensko pa zgolj za to, da od daleč fantazira o njej. V praksi se to pokaže kot sebično, egoistično bitje brez zmožnosti empatije in normalanih medčloveških odnosov. Tega ni sposoben niti s svojimi starši niti z otroci. Je odtujen, površinski in notranje prazen, kar skriva pod nadutostjo in potrebo po dokazovanju.
Samoiniciativnost je nula, prav tako sposobnost odločanja in to sta poleg udobja tudi edina razloga,
zakaj ga moram dobesedno brcniti iz svojega življenja, ker sicer pijavke ne bi nikoli odtrgala od sebe. Pravzaprav sem lahko vesela, da ga sploh kdo hoče. Ljubice, včasih nam poročenenim ženskam naredite veliko uslugo, ko vzamete rabljeno blago in nas rešite smrčanja, smrdenja ... in vsega ostalega, kar izpuščajo moški pri cca 50. Totalna zmeda, želim ti veliko omamnih občutkov še naprej.



Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal ElenaKecman ob 18.07.12 09:47.

Navedeno

outsider
En kup nasvetov. Spet :))

Lahko ti iz lastne izkušnje povem, da te bo zaljubljenost minila. Še vsakega je. Ali boš lahko potem pozabila na tega moškega? Mogoče ja, mogoče pa tudi ne in boš celo življenje razmišljala, kako bi bilo, če... Da te še malo postavim na realna tla.Sedaj si na polno zaljubljena, kako bo pa čez nekaj mesecev, ko bo zaljubljenost minila? Verjetno boš ugotovila, da je čisto povprečen moški in se spraševala zakaj si sploh bila zatrapana vanj?

Dejstvo je, da ti doma nekaj manjka, zaradi česar imaš težavo, ki je ne znaš ali ne zmoreš rešiti. In dokler tega ne boš rešila, boš iskala uteho (pa čeprav samo platonsko) drugje. Prihajali bodo novi "prijatelji", nove zaljubljenosti,... in življenje bo teklo dalje.

Aja, pa še odgovor marincu (strinjam se s tabo glede večine tvojega odgovora), razen tega: "pa ne misli s tamalo"
Seksualni nagon je drugi najmočnejši nagon! Samo še nagon po preživetju je močnejši. Zatirati ta nagon je popolnoma nenaravno in če doma ne štima v postelji je to velika težava, ki se odraža na zelo širokem področju. Prav tako se mi zdi nenaravno tudi to, ko berem pisanja raznih žensk, da so malo potrpele doma in podobne zgodbice! To ni zdrav partnerski odnos, pa naj reče kdor hoče, kar hoče!!!!

Aja, ziher imaš ti absolutno prav. Se koj vidi, da si izobražen na tem področju; spolni nagon se ne sme zatirati, to je tolk in popolnoma nenaravno! To celo škoduje zdravju. Ko te orngi zagrabi in poprime, moraš koj podreti vse, kar ti prekriža pot, če si pravi moški in prava ženska se mora takrat nujno dat dol, ko jo zagrabi in se dajat dol, dokler je ne popusti, ne glede na vse, ker je to popolnoma naravno, citiram outsejderja. Torej, ko babo tisto popade in zagrabi, mora misliti izključno in zgolj s tamalo, bognedaj s čim drugim. Jaja, maš absolutno prav, se kar naenkrat strinjam s tabo, ane.

Prvi outsiderjev aksiom se glasi:
Babe morajo misliti izključno s tamalo, ko jih zagrabi /Vir; outsider/,

pa naj reče kdor hoče, kar hoče!!!!

Aja, da ne bo kdo narobe razumel marinca, ane.

Navedeno

totalna zmeda


totalna zmeda
Re: Nora na prijatelja....

26.12.11 10:12

Najprej, da razčistimo.

Nikjer ni bilo govora o varaju, niti ne mislim biti kamen, ob katerem bo padel.
Ne želim razbijati družine, niti moje, niti njegove.

Ne kličem ga, ne pošiljam sms-ov, ne zalezujem ga. Vse kar se meni dogaja, je zgolj v moji glavi in da, če so misli varanje, potem varam.

Vprašanje je bilo samo, kako naj ga izbijem iz misli.

Moža imam rada, a nočem razgaljati najine zgodbe in zakaj je tako, kot je.
Spoštujem ga, ker me ima rad, ker ima rad najine otroke. Zanj bi naredila vse.

Zgodilo se mi je, kar se je pač zgodilo. Pač me nekdo privlači in tukaj bo ostalo.

Pravim pa tako, uperi prst vame, ampak najprej se prepričaj, če je tvoja roka res čista.

in

totalna zmeda
Re: Nora na prijatelja....

12.07.12 22:08

Prebirala sem zgodbe na tem forumu in velikokrat me je zanimalo, kako se je končalo.

No, še vedno sem "nora na prijatelja", že nekaj časa ni več samo prijatelj, ker je bilo vse
skupaj premočno in še vedno je.....

In ja, oba se ločujeva.


Zanimiv razplet. Spremljam brez posebnega komentarja. Toneš.
Oglasi se spet, ko boš še globje.

Kaj se je marinec naučil iz tvoje zgodbe?
Da izrek Zarečenega kruha se največ poje neizpodbojno drži in da je pot v pekel tlakovana z lepimi obljubami.

Pa ti?

Totalno zmedena,

Sam sem prepričan, da ima na tem svetu vsak svojo pot. Sprejmi jo, uživaj v njej…

Moja zgodba je podobna z malo različnimi nijansami. Pred ženo sem imel dekle, s katero sem bil več kot sedem let. Mrtev partnerski odnos. Spolnost je bila samo še rutina. Otrok nisva imela. Potem pa je prišel ta angel – moja žena. Čisto drugačna, boljša, pravzaprav odlična. Z njo sem se lahko pogovarjal, spolnost je bila super, skupni hobiji… Vsak dan sva se morala videti, če ne, so leteli sms-i. Pristno kmečko dekle in po vrhu še dobro izobažena z dobro pozicijo v službi. V pogovorih mi je zaupala, da ni nikoli varala, lagala in da to želi tudi od mene! Zadel sem terno – idealno partnerico. Začela se je pravljica. Čudovita poroka. Žena je bila super in boljša od predhodne. Na žalost pa sem po poroki prehitro spoznal, da je bila boljša od prejšnje tudi v laganju, varanju… Rezultat? Čudovita hčerka in ločitev po nekaj mesecih.

Če me kdo vpraša, kako sem, pravim, da uživam v samskem življenju! Resnica? Zadnjič sem se vsedel v avto in se odpeljal kilometre stran, da sem lahko zvečer sedel v parku in gledal stanovanje, kjer živi tista moja nekdanja partnerica, ki sem jo imel pred ženo. Imel sem čudovito moralno odgovorno žensko in tega nisem znal ceniti. Ob najinem odhodu sem otoževal njo za vse probleme. Danes vidim, da jaz ne znam reševati problemov s partnerjem!

Prijatelj? Podobna zgodba. Prišla je magična ženska in oba sta zapustila partnerje, ker sta ugotovila, da sta si usojena. Nekaj let je bilo super. Potem? Slabše in slabše. Bili smo v družbi in klicala ga je bivša žena zaradi problema z enim otrokom iz njune zveze. Seveda je družbi povedal, zakaj gre in povedal tudi, da se mora posloviti in ažurno rešiti problem svojega otroka iz prvega zakona. Mene pa je prosil, če bi lahko njegovo sedanjo ženo in otroka odpeljal domov. Nova žena je bila malo jezna in je rekla, da ve, da mu ni važen otrok, vendar da se hoče dobiti s tisto kur.. (mislila je prvo ženo). Moj kolega pa se je samo obrnil in hladno povedal besede, ki jih nihče iz družbe ne bo nikoli pozabil in so naslednje: “Ne dovolim ti, da mojo prvo ženo kličeš kur... Ona je poštena in krasna ženska. Kur.. si pa ti, ker si spala z menoj, ko sem bil še poročen. Midva sva kurbirja, moja prva žena pa je pridna in poštena ženska!!!” Vsem je zastal dih. Drugo ženo sem seveda peljal domov in celo pot je jokala, objemala otroka…

Prijateljica? Podobna zgodba! Pustila je moškega, ker naj bi bil zapečkar, nedinamičen…, ker je prišel Mr. Pravi. Noro, ona se je pomladila. On ji je nakladal o zvestobi, nato pa jo grdo prevaral. Prvič, drugič, tretjič… Razšla sta se. Ona trdi, da uživa samsko življenje. Sedaj jo večkrat vidim, kako se zamišljeno sprehaja skozi naše mesto in to v nočnih urah in sicer med polnočjo in 3:00 uro zjutraj. Pred nekaj meseci sem dobil ob cca 23:00 uri njen sms, kjer mi je napisala, da potrebuje nekoga za pogovor.

Prijatelijca od moje mame! Pustila prvega moža in se poročila drugič. Tega je že mnogo let. Danes je vsa nasmejana. Pred nekaj leti se ga je ženska malo napila in moji mami povedala, kako je nesrečna v drugem zakonu. Mami je bilo to čudno in je vprašala, zakaj je potem vedno tako nasmejana in zakaj takoooo hvali svojega drugega moža. Dobila je preprosti odgovor (meni je sicer čuden): “Ja, svojemu bivšemu možu pa ne dam tega veselja, da bo vedel, kako sem nesrečna in kako ga pogrešam!!!”

Pa še zgodba iz moje prejšnje službe. Ona spozna sodelavca in se zatrapa v njega. Ona pusti moža, on pusti ženo. Skupaj sta nekaj mesecev, nato pa zadeva škripne. Prva partnerja si najdeta medtem nove žviljenjske sopotnike in nočeta nazaj!

V svoji okolici na žalost ne poznam drugega zakona, ki bi bil boljši od prvega. Res pa je, da izjeme potrjujejo pravila. Tudi na tem forumu sem bral nekatere, ki trdijo, da je v drugo boljše. Upam, da je res, ker potem je tudi še možnost zame!!!

Tu so pa še nedolžni odtroci. Veš, kaj me moja hčerka sprašuje? “Tati, zakaj ne moremo jaz, ti in naša mamica skupaj na morje. Tati, jaz pa si želim, da bi se jaz, ti in mami popoldan skupaj igrali. Tati, prosim te, da ti in moja mami skupaj sedita na govorilni uri, ker drugače sploh ne izgleda da sta moja mami in tati. Tati, drugič se bomo pa jaz ti in moja mami skupaj objeli, ko pridem k tebi!”

Nekaj let, takoj po faksu sem učil. Takoj sem vedel, kateri otroci so otroci razporočenih staršev. Njihovo obnašanje je bilo drugačno in sicer v negativni smeri. Nikoli me ni občutek prevaral.

…upam, da ti bo lepo z novim partnerjem in tudi srčno upam, da si bo tvoj bivši mož in bivša žena od tvojega partnerja lepo uredila življenje. Sploh pa želim, da vajini otroci ne bodo v svojem življenju čutili te izgube.

Vsem vpletenim želim srečen izhod!

Evgi

Veš kaj, mislim, da vse te druge zakone vidiš slabše zato, ker (samo) takšne želiš videti.

Navedeno

marinec.si

Navedeno

outsider
En kup nasvetov. Spet :))

Lahko ti iz lastne izkušnje povem, da te bo zaljubljenost minila. Še vsakega je. Ali boš lahko potem pozabila na tega moškega? Mogoče ja, mogoče pa tudi ne in boš celo življenje razmišljala, kako bi bilo, če... Da te še malo postavim na realna tla.Sedaj si na polno zaljubljena, kako bo pa čez nekaj mesecev, ko bo zaljubljenost minila? Verjetno boš ugotovila, da je čisto povprečen moški in se spraševala zakaj si sploh bila zatrapana vanj?

Dejstvo je, da ti doma nekaj manjka, zaradi česar imaš težavo, ki je ne znaš ali ne zmoreš rešiti. In dokler tega ne boš rešila, boš iskala uteho (pa čeprav samo platonsko) drugje. Prihajali bodo novi "prijatelji", nove zaljubljenosti,... in življenje bo teklo dalje.

Aja, pa še odgovor marincu (strinjam se s tabo glede večine tvojega odgovora), razen tega: "pa ne misli s tamalo"
Seksualni nagon je drugi najmočnejši nagon! Samo še nagon po preživetju je močnejši. Zatirati ta nagon je popolnoma nenaravno in če doma ne štima v postelji je to velika težava, ki se odraža na zelo širokem področju. Prav tako se mi zdi nenaravno tudi to, ko berem pisanja raznih žensk, da so malo potrpele doma in podobne zgodbice! To ni zdrav partnerski odnos, pa naj reče kdor hoče, kar hoče!!!!

Aja, ziher imaš ti absolutno prav. Se koj vidi, da si izobražen na tem področju; spolni nagon se ne sme zatirati, to je tolk in popolnoma nenaravno! To celo škoduje zdravju. Ko te orngi zagrabi in poprime, moraš koj podreti vse, kar ti prekriža pot, če si pravi moški in prava ženska se mora takrat nujno dat dol, ko jo zagrabi in se dajat dol, dokler je ne popusti, ne glede na vse, ker je to popolnoma naravno, citiram outsejderja. Torej, ko babo tisto popade in zagrabi, mora misliti izključno in zgolj s tamalo, bognedaj s čim drugim. Jaja, maš absolutno prav, se kar naenkrat strinjam s tabo, ane.

Prvi outsiderjev aksiom se glasi:
Babe morajo misliti izključno s tamalo, ko jih zagrabi /Vir; outsider/,

pa naj reče kdor hoče, kar hoče!!!!

Aja, da ne bo kdo narobe razumel marinca, ane.

hmm... Tole kar sem napisal je blo čist narobe razumljeno. Mišljeno je blo čist nekaj drugega. in sicer sem hotel samo napisat, da se je zelo težko upret nekomu, ki te izredno privlači, še posebej, če doma ni tko, kot bi moral bit. To je vse. Posledice, takšne ali drugačne, pa itak vsak sam nosi za svoje početje, tako kot sem jih jaz!

Nekdo, ki sem ga dobro poznal in je sedaj že mrtev, mi je nekoč dejal in govoril je nedvomno iz svojih izkušenj in z njim se v skladu z obrazložitvijo spodaj, strinjam: Prva je, ne glede na vse, vedno najboljša.

Velja tudi zapis v obliki moškega spola.

Rešitev ni v pobegu drugam, ne govorim o ekstremnih ali nezrelih primerkih, ki za partnerski odnos iz raznih vzrokov niso sposobni, niti primerni. Govorim o zrelih, povprečnih ljudeh iz množice. Prej ali slej se spet pojavijo enake težave, kot prvič. Če jih prvič nisi znal rešiti, kdo pravi, da jih boš znal drugič? Bo sledil potem naslednji pobeg stran in spet naslednji, dokler ne najdeš tistega idealnega, ki ga itak nikjer ni ...?

Rešitev je v obstanku, v reševanju težav in problemov tam, kjer se pojavijo, v graditvi odnosa, ne v pobegu stran in rušenju, ko zaškriplje. Le to ima vrednost in to obstane in postane močnejše, trdno in neuničljivo. Tega naj se loti tudi avtorica. Nikoli ni za obupati in za odnehati, če je cilj popraviti in graditi medsebojni odnos, četudi je to in pa brskanje po sebi - mukotrpno delo. Najlažje pa je seveda, pobegniti. A to ni rešitev. Probleme odneseš vedno s sabo. Odneseš jih s sabo - v sebi.

Kdor ne verjame, naj navedeno mirno preizkusi v praksi in se do teh spoznanj dokoplje sam.

Meni se v teh primerih riše taka slika. Ljudje se naveličajo partnerjev, ki so stabilni, zanesljivi, ljubeči, potrpežljivi, odpuščajoči ... Drugemu partnerju začne v zvezi manjkati adrenalin in dober seks, zato si to poišče drugje in za nekaj časa verjame, da je to to. Ko adrenalin popusti, začne pa pogrešati tisto stabilno ljubezen, ki ga je v prejšnji zvezi že dolgočasila.

Ampak v mnogih teh prvih zvezah sta bila nezadovoljna oba partnerja, ne le tisti, ki je šel. Prva žena, recimo, je bila prav tako lahko že pred njegovo prevaro precej sita tega, da se njeno ljubezen jemlje kot samoumevno. Sem taka zapuščena žena in vidim ta vzorec: vedno znova se čudim, zakaj ljudje mislijo, da ker se redko pritožujem, je pač vse, kar naredim, samoumevno. Prekletstvo nas manj asertivnih pač, ker je enostavno z nami. Moj bivši bi zdaj, ko mu je razpadla nova zveza, "dal vse, da bi bilo spet tako, kot je bilo". Seveda, ker vidi, kako je bilo njemu udobno. Ne vidi pa, kako sem ga imela poln kufer že zdavnaj pred prevaro. In tega tudi ne vidi, zakaj je v zakonu pogrešal seks. Ker sem ga pedenala spredaj in zadaj, prenašala njegove izpade, branila otroka pred krivicami, razlagala vsem naokrog, kako je pri nas super in držala zase, kako vsak dan stresa name in na otroka slabo voljo. Seveda si želi nazaj svoj predpražnik.

Mislim, da je to tista dinamika, ki jo opažaš. Stvar je v tem, da so nezanesljivi ljudje lahko nekaj časa zelo privlačni in zanesljivi, oni drugi pa nikoli nimajo tistega waw. Pa tudi če imajo, imajo premalo. Ko se med poliže pri novem partnerju, si zaželimo nazaj stare dobre ustaljenosti, ampak povej - a te je to ustavilo, da ne bi šel v novo zvezo, čeprav si že takrat poznal x ljudi, ki se jim to ni obneslo? Je bilo pač preveč privlačno.

Tako kot vsi ti zgoraj našteti ljudje tudi ti ne vidiš, da bi tvoja prejšnja zveza najverjetneje tako ali tako razpadla, le agonija bi se dlje vlekla. Tudi meni bi v bivšem zakonu na koncu počilo, tako kot sem videla že pri marsikaterem predpražniku v svoji bližini. Ker NI samoumevno, da za nekoga vse narediš, si vedno nasmejan in nikoli tečen. Za to se je treba potruditi. Če ni in ni povratne informacije, ti enkrat pač vse dol pade. Hvaležna sem bivšemu, da je s prevaro naredil prvi korak in mi dal konec koncev dal nekaj konkretnega, na kar lahko pokažem. In nikoli, NIKOLI ga ne bi vzela nazaj.

Lahko da bo avtorica čez en čas jokala za bivšim, ampak lej ... tako pač je. Njej je nekaj manjkalo v tem odnosu. Zanj pa obstaja možnost, da bo spoznal eno, ki bo cenila, kar ji bo dal. Na koncu bojo vsi dobili, kar si zaslužijo. :)

meni pa se zdi, da so tile možakarji, ki so ugotovili, da je bila prva najboljša, pozabili na eno drugo dejstvo.
V Slo poda pobudo za ločitev v 80% ženska in v 20% moški. Ženske se želijo ločiti zaradi alkoholizma moških, nasilja moških, varanja moških in šele na četrtem mestu je razlog, da so same našle novega ali kaj drugega. Moški pa se na prvem in skoraj edinem mestu ločijo zaradi tega, ker mislijo, da bo ljubica boljša kot žena. Zato je tudi logično, da jim je čez čas, ko metuljčki odletijo, ostane pa še bolj zakomplicirana realnost zaradi npr. delitve premoženja, več vrst otrok itd, kot je bila prej.
Dejansko ne poznam ženske, ki bi se ločila od alkoholika, nasilneža ali prevaranta in bi ji bilo potem žal.

Glede na to, da si se vseeno poročila z njim, čeprav si menda vedela, da je aseksualen tip, bi morala to sprejeti ali pa se ne poročiti z njim. Če bi se res hotela znebiti zaljubljenosti, bi bila verjetno že na pol poti, da to narediš...kjer je volja je tudi pot. Baje je naravno, da folku postane všeč še kdo zraven partnerja, ampak če si se za nekaj odločil (poroka), potem obljubimo tudi zvestobo, torej stoj za tem kar si obljubila. Če pa tega kdo ni sposoben (kar ugotavljam za precej ljudi), pa naj se ne poroči, konec debate!

Navedeno

modrec
Prva je, ne glede na vse, vedno najboljša

Mogoče to za določene ljudi velja, ampak nikakor ni potrebno posploševati. Zame prvi sploh ni bil kaj posebnega, drugi je bil že boljši, tretji še malo bolj in četrti sedaj mi od vseh še najbolj sede. Prvi in vsi ostali, so samo še nek bled spomin in nič več- vsi isto, nima prvi nikakršne prioritete, prav tako nikoli ne žalujem ali obujam spominov ter jokcam ob tem.
Če pogledam ljudi okoli sebe, jih lahko razdelim v 2 kategoriji:

1. tisti, ki prav tako kot jaz, nikoli ne objokujejo prvega/prvo oz. preminule zveze. Tudi moja starša sta že prej imela vsak svojo resno zvezo, oče je bil celo poročen, ampak tako dobro kot se onadva razumeta, redko vidiš koga. Da bi jokala ter razmišljala o prvih? Ma, jima na kraj pameti ne pade.

2. tisti, ki objokujejo prvega/ prvo ali nekoga bivšega pač. Opažam, da je skupno vsem tem to, da so to ljudje, ki nikoli niso v življenju zares srečni. Živijo za to, da so nesrečni. Skoz jim je poanta lajfa ta, da se nekoga spominjajo ter jokajo za tistimi časi. Ampak hec je v tem, da tudi takrat, ko so živeli v tistih davnih, za njih srečnih časih, takrat sploh niso bili srečni. Upam, da sem razumljivo napisala:)
Ko govorim z njimi, mi povedo, da so nekoč bili skupaj z nekom in celo zveza je bila nikakva (narobe je bilo zelo dosti stvari), zato so se razšli. Ampak, ker očitno jim sede biti skoz melanholični in jokavi, se oprimejo neke iluzije o takratni bivši zvezi ter iz tega naklepajo zgodbice in utvare, kako bi bilo, ČE bi bilo. Ne zrealizirajo pa, da če bi tako kot si slikajo sedaj v glavi, bilo, potem bi že bilo takrat, ko so bili v zvezi z dotično osebo in bi bilo vse super (bi bili še danes s to osebo skupaj).

In Evgen je to zgoraj že prav dobro zapisal kar na lastnem primeru. Napisal je: Pred ženo sem imel dekle, s katero sem bil več kot sedem let. Mrtev partnerski odnos. Spolnost je bila samo še rutina.
Nato pa: Zadnjič sem se vsedel v avto in se odpeljal kilometre stran, da sem lahko zvečer sedel v parku in gledal stanovanje, kjer živi tista moja nekdanja partnerica, ki sem jo imel pred ženo.

Nikoli zadovoljen človek... Ne zaveda se, če bi ostal s 1., bi bilo danes stanje enako kot je na začetku navedel- mrtev partnerski odnos. Ampak on si je v glavi ustvaril iluzijo, kako bi bilo danes vse ok, če se ne bi razšla. Zakaj že? Če takrat ni bilo ok, zakaj bi bilo danes?
To so ljudje, ki ne znajo iti dalje. Vedno bodo objokavali trenutke, ki jih sploh ni bilo in jih tudi nikoli ne bi bilo, čeprav bi se v preteklosti odločili drugače. Hrepenijo po sreči, a hkrati želijo biti nesrečni in to jim prav lepo uspeva. Poznam celo nekoga, ki čuti fizično bolečino takrat, ko naj bi bil srečen, zato je 99% svojega časa raje v misli o bivši ter nesrečen.

imam zakon , ki traja že 25 let.Polno je skrbi,občasnega nerazumevanja,trme,naveličanosti.....Ampak veste kaj....Vsako obdobje pride in gre..Na vsako obdobje potem gledam kot na nekaj kar par pač mora rešiti...Ni mogoče da 25 let ližeš samo med.....Vsak probelm rešiva...Včasih traja dlje..drugič pride rešitev prej....Sva v teh letih imela tudi obdobja ko po pol leta nisva seksala.....Je bil naveličan on...pa sem bila naveličana jaz..Pa sva morala poiskati kaj naju spet podžge...da sva strastna....In doma sta dva najstnika - pa so tam skrbi in prepiri ko postavljamo meje in omejitve....In sem včasih kakšen dan sita vsega....Pa se vsedem zjutraj na teraso in spije kavo v jutranji tišini sama s svojimi mislimi....In VEM....Da ne bi želela biti nikjer drugje....Da mi mož skuha ko sem utrujena brez vprašanja....Da mi vedno nudi vse kar je v njegovih zmožnostih....Da dela in skrbi za nas..Seveda delam tudi jaz....Ampak tukaj pišem o njemu....Da ga lahko pokličem kjerkoli bom v težavah in prileti .....Da me neguje ko sem bolana...Da skupaj leživa zvečer in se pogovarjava....Da stojiva drug ob drugem....Da to počne zame že 25 let....Da sem presneto trmasta in vihrava...pa me ima vseeno rad....Da je on trmast in vzkipljiv..pa ga imam rada....Da so najini prepiri burni.....in vroče tudi pomiritve....:-) In da zame nikoli nihče ne bi bil enak in njemu enakovreden......In sem imela skušnjave v življenju....Pa jih vedno odmislila...in s temi enostavno prekinila stike...Brez problema.....Ker sem vedela zakaj....In nisem nikoli obžalovala.....Ženske....zamislite se.....!!! Sem presneto sita poslušanja o teh vaših metuljčkih!!!! Ugasnit številko...postavit meje....in živet realno kjer ste.....!!!

Tudi jaz sem bila na istem..pred 17 leti. Le, da mi je nekaj v tem odnosu pomenil pogovor, pogovor in še enkrat pogovor in to je tega človeka delalo privlačnega v mojh očeh. Razumel me je in razumel je moje stiske in zato sva bila rpijatelja. Doma pri čustveno hladnem možu nisem dobila nekega normalnega partnerskega odnosa..in ja živela sem v iluziji pomembnosti moje družine in zakona zato seveda s prijateljem nikoli nisem skočila med rjuhe. Po treh letih in pol prijateljstva so se začela kazat prva razhajanja, saj prvič nisva bila enotnega mnenja pri moji odločitvi za nadljni študij, saj njemu tak korak ni uspel in ni podpiral moje poti v vrhnji management - je imel s tem sam preslabe izkušnje. Vztrajala sem pri svojem in doštudirala, ni mi žal. Ko sem bila potem na drugem porodniškem dopustu sem izvedela, da je alkoholik in da je odšel na zdravljenje..zanimivo, tega pri svojem prijatelju 6 let nisem opazila!? Sem ga torej sploh poznala???? No ja to je skrival, itak...sva bila prijatleja še naprej, ko sva se vrnila, vendar sva hodila nekako vsak svojo pot, on je ostal s svojo ženo, jaz pa sem se pred 6 leti začela ločevati od svojega rablja, na njegovo pobudo, zaradi tretje osebe..ta proces še ni končan..vendar sem trenutno nadvse srečna samska oseba. S prijateljem (ki si je medtem našel drugo službo) pa si piševa za novo leto, če se srečava greva na kavo in razpravljava o otrocih in njegovih vnukuh (je kar precej starejši od mene) in nama je fajn :)

Zakluček..ni rečeno, da je prvi najboljši, sploh ne!!! Moj prvi mož (tudi prvi resni partner) je dejansko poden od podna. Prepričana pa sem, da tudi s prijateljem ne bi šlo, četudi bi se takrat ločila oba ... Sama moram predelat težavo napačne izbire moškega in "popucat" preden izberem naslednjega (pa je gneča in vesela sem, da sem se naučila razpoznavat in bežat od "slabe robe" pa če je še tko fensi zapakirana - taki se sluzkajo okol kot piše gor ena srečna ločujoča se žena - "kvazi" uspešneži, ki rabijo mamico, ne hvala!). Narobe je če gremo iz starega partnerstva s pomočjo bergle novega in te stvari so dejansko večinoma obsojene na propad, životarjenje in morda celo glorficiranje prvega partnerja... (tako bedarijo sem tudi jaz verjela, ko sem vztrajala v poraznem zakonu!!! kao da naslednji pa ne more bit boljši in da je mož čist fajn, pajade - sem ugotovila,d a so redki še slabši!) Poznam kar nekaj novih zvez, ki so uspešne že vsaj 5 in več let, katerim skupna značilnost je to, da sta se našla dva človeka, ki sta popucala prejšnje partnerstvo in sta vedela kaj iščeta - noben ni skočil iz starega direkt v novo in imel novo za berglo, da je odšel...se je treba najprej na lastne noge postavit. Če si invalid najdeš sebi primernega invalida. (četudi na prvi pogled izgleda pinc/esa na belem konju, hehehe)

Navedeno

nikoli ne bom varala
imam zakon , ki traja že 25 let.Polno je skrbi,občasnega nerazumevanja,trme,naveličanosti.....Ampak veste kaj....Vsako obdobje pride in gre..Na vsako obdobje potem gledam kot na nekaj kar par pač mora rešiti...Ni mogoče da 25 let ližeš samo med.....Vsak probelm rešiva...Včasih traja dlje..drugič pride rešitev prej....Sva v teh letih imela tudi obdobja ko po pol leta nisva seksala.....Je bil naveličan on...pa sem bila naveličana jaz..Pa sva morala poiskati kaj naju spet podžge...da sva strastna....In doma sta dva najstnika - pa so tam skrbi in prepiri ko postavljamo meje in omejitve....In sem včasih kakšen dan sita vsega....Pa se vsedem zjutraj na teraso in spije kavo v jutranji tišini sama s svojimi mislimi....In VEM....Da ne bi želela biti nikjer drugje....Da mi mož skuha ko sem utrujena brez vprašanja....Da mi vedno nudi vse kar je v njegovih zmožnostih....Da dela in skrbi za nas..Seveda delam tudi jaz....Ampak tukaj pišem o njemu....Da ga lahko pokličem kjerkoli bom v težavah in prileti .....Da me neguje ko sem bolana...Da skupaj leživa zvečer in se pogovarjava....Da stojiva drug ob drugem....Da to počne zame že 25 let....Da sem presneto trmasta in vihrava...pa me ima vseeno rad....Da je on trmast in vzkipljiv..pa ga imam rada....Da so najini prepiri burni.....in vroče tudi pomiritve....:-) In da zame nikoli nihče ne bi bil enak in njemu enakovreden......In sem imela skušnjave v življenju....Pa jih vedno odmislila...in s temi enostavno prekinila stike...Brez problema.....Ker sem vedela zakaj....In nisem nikoli obžalovala.....Ženske....zamislite se.....!!! Sem presneto sita poslušanja o teh vaših metuljčkih!!!! Ugasnit številko...postavit meje....in živet realno kjer ste.....!!!

Tole je Ljubezen.

Navedeno

Navedeno
nikoli ne bom varala
imam zakon , ki traja že 25 let.Polno je skrbi,občasnega nerazumevanja,trme,naveličanosti.....Ampak veste kaj....Vsako obdobje pride in gre..Na vsako obdobje potem gledam kot na nekaj kar par pač mora rešiti...Ni mogoče da 25 let ližeš samo med.....Vsak probelm rešiva...Včasih traja dlje..drugič pride rešitev prej....Sva v teh letih imela tudi obdobja ko po pol leta nisva seksala.....Je bil naveličan on...pa sem bila naveličana jaz..Pa sva morala poiskati kaj naju spet podžge...da sva strastna....In doma sta dva najstnika - pa so tam skrbi in prepiri ko postavljamo meje in omejitve....In sem včasih kakšen dan sita vsega....Pa se vsedem zjutraj na teraso in spije kavo v jutranji tišini sama s svojimi mislimi....In VEM....Da ne bi želela biti nikjer drugje....Da mi mož skuha ko sem utrujena brez vprašanja....Da mi vedno nudi vse kar je v njegovih zmožnostih....Da dela in skrbi za nas..Seveda delam tudi jaz....Ampak tukaj pišem o njemu....Da ga lahko pokličem kjerkoli bom v težavah in prileti .....Da me neguje ko sem bolana...Da skupaj leživa zvečer in se pogovarjava....Da stojiva drug ob drugem....Da to počne zame že 25 let....Da sem presneto trmasta in vihrava...pa me ima vseeno rad....Da je on trmast in vzkipljiv..pa ga imam rada....Da so najini prepiri burni.....in vroče tudi pomiritve....:-) In da zame nikoli nihče ne bi bil enak in njemu enakovreden......In sem imela skušnjave v življenju....Pa jih vedno odmislila...in s temi enostavno prekinila stike...Brez problema.....Ker sem vedela zakaj....In nisem nikoli obžalovala.....Ženske....zamislite se.....!!! Sem presneto sita poslušanja o teh vaših metuljčkih!!!! Ugasnit številko...postavit meje....in živet realno kjer ste.....!!!

Tole je Ljubezen.

Si vedel, da nekje obstaja, pa si jo le dočakal, Marinec.
Vesela sem zate.

Navedeno

IolantaMaria

Navedeno

Navedeno
nikoli ne bom varala
imam zakon , ki traja že 25 let.Polno je skrbi,občasnega nerazumevanja,trme,naveličanosti.....Ampak veste kaj....Vsako obdobje pride in gre..Na vsako obdobje potem gledam kot na nekaj kar par pač mora rešiti...Ni mogoče da 25 let ližeš samo med.....Vsak probelm rešiva...Včasih traja dlje..drugič pride rešitev prej....Sva v teh letih imela tudi obdobja ko po pol leta nisva seksala.....Je bil naveličan on...pa sem bila naveličana jaz..Pa sva morala poiskati kaj naju spet podžge...da sva strastna....In doma sta dva najstnika - pa so tam skrbi in prepiri ko postavljamo meje in omejitve....In sem včasih kakšen dan sita vsega....Pa se vsedem zjutraj na teraso in spije kavo v jutranji tišini sama s svojimi mislimi....In VEM....Da ne bi želela biti nikjer drugje....Da mi mož skuha ko sem utrujena brez vprašanja....Da mi vedno nudi vse kar je v njegovih zmožnostih....Da dela in skrbi za nas..Seveda delam tudi jaz....Ampak tukaj pišem o njemu....Da ga lahko pokličem kjerkoli bom v težavah in prileti .....Da me neguje ko sem bolana...Da skupaj leživa zvečer in se pogovarjava....Da stojiva drug ob drugem....Da to počne zame že 25 let....Da sem presneto trmasta in vihrava...pa me ima vseeno rad....Da je on trmast in vzkipljiv..pa ga imam rada....Da so najini prepiri burni.....in vroče tudi pomiritve....:-) In da zame nikoli nihče ne bi bil enak in njemu enakovreden......In sem imela skušnjave v življenju....Pa jih vedno odmislila...in s temi enostavno prekinila stike...Brez problema.....Ker sem vedela zakaj....In nisem nikoli obžalovala.....Ženske....zamislite se.....!!! Sem presneto sita poslušanja o teh vaših metuljčkih!!!! Ugasnit številko...postavit meje....in živet realno kjer ste.....!!!

Tole je Ljubezen.

Si vedel, da nekje obstaja, pa si jo le dočakal, Marinec.
Vesela sem zate.

Žal nisi pravilno razumela mojega stavka, ki se je glasil: Tole je ljubezen. Samo pojasnjujem svoj stavek; nanaša se na opis Ljubezni, ki ga je podala v prispevku nikoli ne bom varala in ne name.

Navedeno

totalna zmeda
Prebirala sem zgodbe na tem forumu in velikokrat me je zanimalo, kako se je končalo.

No, še vedno sem "nora na prijatelja", že nekaj časa ni več samo prijatelj, ker je bilo vse skupaj premočno in še vedno je.....

In ja, oba se ločujeva.

............logično, na začetku je vedno premočno. Vprašanje pa je, kam to pelje. No, če je bil tvoj totalno aseksualen, je morda prikrit homič. Tak definitivno nima kaj početi s čisto pvprečno žensko, nikar s kakšno, ki jo dobesedno razganja po šivih. Če premislim......................., ni bilo druge variante, vprašanje je, zakaj si navalila ravno na poročenega in sesula še njegovo družino, ne le svoje!! Je bila njegova morda lezbijka...............?

Me pa sedaj zanima, sta se tudi ločila, se poročila in je še vedno tako močno ali nič od tega?

Navedeno

še moja zgodba
Tudi jaz sem bila na istem..pred 17 leti. Le, da mi je nekaj v tem odnosu pomenil pogovor, pogovor in še enkrat pogovor in to je tega človeka delalo privlačnega v mojh očeh. Razumel me je in razumel je moje stiske in zato sva bila rpijatelja. Doma pri čustveno hladnem možu nisem dobila nekega normalnega partnerskega odnosa..in ja živela sem v iluziji pomembnosti moje družine in zakona zato seveda s prijateljem nikoli nisem skočila med rjuhe. Po treh letih in pol prijateljstva so se začela kazat prva razhajanja, saj prvič nisva bila enotnega mnenja pri moji odločitvi za nadljni študij, saj njemu tak korak ni uspel in ni podpiral moje poti v vrhnji management - je imel s tem sam preslabe izkušnje. Vztrajala sem pri svojem in doštudirala, ni mi žal. Ko sem bila potem na drugem porodniškem dopustu sem izvedela, da je alkoholik in da je odšel na zdravljenje..zanimivo, tega pri svojem prijatelju 6 let nisem opazila!? Sem ga torej sploh poznala???? No ja to je skrival, itak...sva bila prijatleja še naprej, ko sva se vrnila, vendar sva hodila nekako vsak svojo pot, on je ostal s svojo ženo, jaz pa sem se pred 6 leti začela ločevati od svojega rablja, na njegovo pobudo, zaradi tretje osebe..ta proces še ni končan..vendar sem trenutno nadvse srečna samska oseba. S prijateljem (ki si je medtem našel drugo službo) pa si piševa za novo leto, če se srečava greva na kavo in razpravljava o otrocih in njegovih vnukuh (je kar precej starejši od mene) in nama je fajn :)

Zakluček..ni rečeno, da je prvi najboljši, sploh ne!!! Moj prvi mož (tudi prvi resni partner) je dejansko poden od podna. Prepričana pa sem, da tudi s prijateljem ne bi šlo, četudi bi se takrat ločila oba ... Sama moram predelat težavo napačne izbire moškega in "popucat" preden izberem naslednjega (pa je gneča in vesela sem, da sem se naučila razpoznavat in bežat od "slabe robe" pa če je še tko fensi zapakirana - taki se sluzkajo okol kot piše gor ena srečna ločujoča se žena - "kvazi" uspešneži, ki rabijo mamico, ne hvala!). Narobe je če gremo iz starega partnerstva s pomočjo bergle novega in te stvari so dejansko večinoma obsojene na propad, životarjenje in morda celo glorficiranje prvega partnerja... (tako bedarijo sem tudi jaz verjela, ko sem vztrajala v poraznem zakonu!!! kao da naslednji pa ne more bit boljši in da je mož čist fajn, pajade - sem ugotovila,d a so redki še slabši!) Poznam kar nekaj novih zvez, ki so uspešne že vsaj 5 in več let, katerim skupna značilnost je to, da sta se našla dva človeka, ki sta popucala prejšnje partnerstvo in sta vedela kaj iščeta - noben ni skočil iz starega direkt v novo in imel novo za berglo, da je odšel...se je treba najprej na lastne noge postavit. Če si invalid najdeš sebi primernega invalida. (četudi na prvi pogled izgleda pinc/esa na belem konju, hehehe)

Jah, za ženske očitno velja obratno, da je vsak naslednji boljši.

Navedeno

Marinec

Žal nisi pravilno razumela mojega stavka, ki se je glasil: Tole je ljubezen. Samo pojasnjujem svoj stavek; nanaša se na opis Ljubezni, ki ga je podala v prispevku nikoli ne bom varala in ne name.

Saj! In ti si vesel, ker si jo našel. Ljubezen, namreč. Se pravi, da ta zares obstaja.
Sem prebrala kar nekaj tvojih prispevkov in oprosti, če sem dobila občutek, da jo iščeš...Še pišeš jo z veliko začetnico.
Pa prosim, ne vzemi to drugače kot dobrohotno.

Navedeno

marinec.si

Navedeno

IolantaMaria

Si vedel, da nekje obstaja, pa si jo le dočakal, Marinec.
Vesela sem zate.

Žal nisi pravilno razumela mojega stavka, ki se je glasil: Tole je ljubezen. Samo pojasnjujem svoj stavek; nanaša se na opis Ljubezni, ki ga je podala v prispevku nikoli ne bom varala in ne name.

Žal? Nikoli ni prepozno za upanje, da jo dočakaš.

Navedeno

pomni

Navedeno

marinec.si

Navedeno

IolantaMaria

Si vedel, da nekje obstaja, pa si jo le dočakal, Marinec.
Vesela sem zate.

Žal nisi pravilno razumela mojega stavka, ki se je glasil: Tole je ljubezen. Samo pojasnjujem svoj stavek; nanaša se na opis Ljubezni, ki ga je podala v prispevku nikoli ne bom varala in ne name.

Žal? Nikoli ni prepozno za upanje, da jo dočakaš.

To je res le v primeru, če jo čakaš.

Navedeno

važno je kar imamo zdaj

Navedeno

modrec
Prva je, ne glede na vse, vedno najboljša

Mogoče to za določene ljudi velja, ampak nikakor ni potrebno posploševati. Zame prvi sploh ni bil kaj posebnega, drugi je bil že boljši, tretji še malo bolj in četrti sedaj mi od vseh še najbolj sede. Prvi in vsi ostali, so samo še nek bled spomin in nič več- vsi isto, nima prvi nikakršne prioritete, prav tako nikoli ne žalujem ali obujam spominov ter jokcam ob tem.
Če pogledam ljudi okoli sebe, jih lahko razdelim v 2 kategoriji:

1. tisti, ki prav tako kot jaz, nikoli ne objokujejo prvega/prvo oz. preminule zveze. Tudi moja starša sta že prej imela vsak svojo resno zvezo, oče je bil celo poročen, ampak tako dobro kot se onadva razumeta, redko vidiš koga. Da bi jokala ter razmišljala o prvih? Ma, jima na kraj pameti ne pade.

2. tisti, ki objokujejo prvega/ prvo ali nekoga bivšega pač. Opažam, da je skupno vsem tem to, da so to ljudje, ki nikoli niso v življenju zares srečni. Živijo za to, da so nesrečni. Skoz jim je poanta lajfa ta, da se nekoga spominjajo ter jokajo za tistimi časi. Ampak hec je v tem, da tudi takrat, ko so živeli v tistih davnih, za njih srečnih časih, takrat sploh niso bili srečni. Upam, da sem razumljivo napisala:)
Ko govorim z njimi, mi povedo, da so nekoč bili skupaj z nekom in celo zveza je bila nikakva (narobe je bilo zelo dosti stvari), zato so se razšli. Ampak, ker očitno jim sede biti skoz melanholični in jokavi, se oprimejo neke iluzije o takratni bivši zvezi ter iz tega naklepajo zgodbice in utvare, kako bi bilo, ČE bi bilo. Ne zrealizirajo pa, da če bi tako kot si slikajo sedaj v glavi, bilo, potem bi že bilo takrat, ko so bili v zvezi z dotično osebo in bi bilo vse super (bi bili še danes s to osebo skupaj).

In Evgen je to zgoraj že prav dobro zapisal kar na lastnem primeru. Napisal je: Pred ženo sem imel dekle, s katero sem bil več kot sedem let. Mrtev partnerski odnos. Spolnost je bila samo še rutina.
Nato pa: Zadnjič sem se vsedel v avto in se odpeljal kilometre stran, da sem lahko zvečer sedel v parku in gledal stanovanje, kjer živi tista moja nekdanja partnerica, ki sem jo imel pred ženo.

Nikoli zadovoljen človek... Ne zaveda se, če bi ostal s 1., bi bilo danes stanje enako kot je na začetku navedel- mrtev partnerski odnos. Ampak on si je v glavi ustvaril iluzijo, kako bi bilo danes vse ok, če se ne bi razšla. Zakaj že? Če takrat ni bilo ok, zakaj bi bilo danes?
To so ljudje, ki ne znajo iti dalje. Vedno bodo objokavali trenutke, ki jih sploh ni bilo in jih tudi nikoli ne bi bilo, čeprav bi se v preteklosti odločili drugače. Hrepenijo po sreči, a hkrati želijo biti nesrečni in to jim prav lepo uspeva. Poznam celo nekoga, ki čuti fizično bolečino takrat, ko naj bi bil srečen, zato je 99% svojega časa raje v misli o bivši ter nesrečen.

Obrazložitev stavka po pol leta; Prva je,ne glede na vse, vedno najboljša. In nekje naprej piše, da je zapis veljaven tudi v obliki za ženske, obrazložitev,da ne bo prehude in predolge debate v napačno smer:

Mišljeno je bilo in govora je o prvem resnem partnerju, s katerim gremo trezno v resno zvezo in zakon na podlagi ljubezni, ne o najstniški zaljubljenosti. Govora je o resni ljubezni, ne o čemerkoli. Govora je bilo o ljudeh, ki varajo, zato jih zapusti partner, ki je bil pošten ali pa zapustijo oni zaradi tretje osebe. Da to storijo, jih žene seveda upanje na boljše in lepše življenje. Čez leta pa se jim zgodba ponovi in ti, ki zapustijo prvega, ugotovijo, da je bilo prej, v prvi zvezi enako ali celo lepše. Običajno so to ljudje, ki ne vedo, da je ljubezen trdo delo in ne zgolj preskakovanje od enega do drugega in iskanje novih metuljčkov, koti minejo. Ker tega ne vedo, preskočijo k naslednjemu takoj spet, ko metuljčki minejo in tako dalje. Poznam nekoga, ki se je po parih letih po poroki ločil in v naslednjih 20 letih zamenjal pet partnerk in vsaka je bila boljša od prejšnje, a najboljše še ni našel, zato si spet išče naslednjo. Njegov brat pa je našel prvo in zadnjo in zgradil na tem vse življenje in sta srečna, ker vesta, kaj pomeni graditi skupaj odnos in kaj je ljubezen. Oba brata sta iz istega gnezda, a povsem različna. So seveda tudi ljudje, ki preskakujejo od enega do drugega takoj, ko metuljčki minejo, a ne zapustijo prvega ker bi bil ta najboljši, že vedo, zakaj ne, partnerju pa njihovo početje ostane skrito, ti niso mišljeni tukaj.

Torej mišljeno je v tem smislu. Kar ne pomeni, da morata dva za vedno ostati skupaj, če družno ugotovita po enem letu, da sta totalno nekompatibilna, daleč od tega.

25.12.11 08:39
Še ena.....

Klasika, oba poročena, z otroci, spoznala sva se preko posla in postala dobra prijatelja.
Bil je moja ljubezen na prvi pogled.

Pri meni doma je skoraj vse v redu, edino v postelji škripa, mož je popolnoma aseksualen tip (razlogov tule ne bom navajala), to je bil problem že v njegovih prejšnjih vezah.

V glavnem, s tem prijateljem so bili na začetku bolj občasni stiki, zadnje dva meseca pa precej pogosti (vsakodnevni), v smislu kavic, kakšne skupne zabave (na najino pobudo), med nama se razen par prijateljskih objemov, ni zgodilo nič. tudi, ko smo se ga parkrat napili, da je bilo joj.

Če ima dopust, pride v službo, samo da popijeva najino kavo, do mene je precej bolj pozoren, kot do ostalih v družbi. Pogovarjava se povsem običajne stvari, mene pa bega, da je za umret.
Enostavno zatrapana sem vanj, kot najstica. Ni tip ku....., žene ni prevaral v vseh letih zakona, menim, da je tudi ne bo, zato ga še bolj spoštujem.
Res pa je, ko sva skupaj, dobesedno cvetiva, to se nama vidi (baje) na 10 km.

V čem je problem..... Ne bom spraševala kaj čuti on, v njegovo glavo ne moremo. Rada bi se znebila te otročje zatrapanosti.... Če prav on zanjo ne ve, ker je samokontrola zelo močna.
Rada bi, da mi ne bili prazni dnevi, ko se ne vidiva.....


Ohh kura ,kuretina od kure ti..

Navedeno

misonkka
25.12.11 08:39
Še ena.....

Klasika, oba poročena, z otroci, spoznala sva se preko posla in postala dobra prijatelja.
Bil je moja ljubezen na prvi pogled.

Pri meni doma je skoraj vse v redu, edino v postelji škripa, mož je popolnoma aseksualen tip (razlogov tule ne bom navajala), to je bil problem že v njegovih prejšnjih vezah.

V glavnem, s tem prijateljem so bili na začetku bolj občasni stiki, zadnje dva meseca pa precej pogosti (vsakodnevni), v smislu kavic, kakšne skupne zabave (na najino pobudo), med nama se razen par prijateljskih objemov, ni zgodilo nič. tudi, ko smo se ga parkrat napili, da je bilo joj.

Če ima dopust, pride v službo, samo da popijeva najino kavo, do mene je precej bolj pozoren, kot do ostalih v družbi. Pogovarjava se povsem običajne stvari, mene pa bega, da je za umret.
Enostavno zatrapana sem vanj, kot najstica. Ni tip ku....., žene ni prevaral v vseh letih zakona, menim, da je tudi ne bo, zato ga še bolj spoštujem.
Res pa je, ko sva skupaj, dobesedno cvetiva, to se nama vidi (baje) na 10 km.

V čem je problem..... Ne bom spraševala kaj čuti on, v njegovo glavo ne moremo. Rada bi se znebila te otročje zatrapanosti.... Če prav on zanjo ne ve, ker je samokontrola zelo močna.
Rada bi, da mi ne bili prazni dnevi, ko se ne vidiva.....


Ohh kura ,kuretina od kure ti..

maš popolnoma prav. Tole je namreč bil konec zgodbe:


totalna zmeda
Re: Nora na prijatelja....

12.07.12 22:08
Prebirala sem zgodbe na tem forumu in velikokrat me je zanimalo, kako se je končalo.

No, še vedno sem "nora na prijatelja", že nekaj časa ni več samo prijatelj, ker je bilo vse skupaj premočno in še vedno je.....

In ja, oba se ločujeva.
Odgovori • Citiraj sporočilo