V spalnici imamo plesen. Ker sem bol naravno-ekološko naravnano me zanima, na kakšen način oz. s katerimi sredstvi sedaj to zadevo sanirat, da bo učinkovito in človeku prijazna.

LP

Premalo ste napisali. A je plesen na veliki površini, spodaj, zgoraj, v kotu ali kotih itd.
A ste v hiši, stanovanju...a je na zidu oz. zidovih les, barva, tapete...A je objekt izoliran,vlažen,iz česa je zgrajen itd...

Bodite bolj specifični, da vam lahko konkretno svetujem.

LP

Plesen v notranjosti his je zelo pogosto posledica toplotnega mostu. (po domace - kjer mraz pride skozi zid zaradi prekinjene izolacije) Na takih mestih se kondenzira vlaga, kar ustvari ugodne pogoje za plesen.

Do vlage lahko prihaja tudi v dobro izoliranih prostorih, kjer je slabo zracenje. Pasivne hise morajo zato uporabljati rekuperator, ki skrbi za stalno izmenjavo zraka s cimmanjsimi toplotnimi izgubami.

Med spanjem tudi ljudje sprostimo precej vlage. Zato ni presenetljivo, da so spalnice lahko precej vlazne, ce jih ne zracimo. (proizvajalci lezisc priporocajo, da postelj cez dan ne prekrivamo, ker se tako bolje posusijo. S tem zmanjsamo ugodne vplive za naselitev prsic, plesni in gljiv v leziscih.)

--------

Drugace pa stenske barve ze vsebujejo doloceno kolicino sredstev proti plesnim. Ce plesen rocno odstranis in zid prebelis, se ne bo takoj pojavila. Najbolje pa je odstraniti izvor vlage in plesni ne bo vec... to je najbolj ekolosko.

Premalo ste napisali. A je plesen na veliki površini, spodaj, zgoraj, v kotu ali kotih itd.
A ste v hiši, stanovanju...a je na zidu oz. zidovih les, barva, tapete...A je objekt izoliran,vlažen,iz česa je zgrajen itd...

plesen je na zunanji steni, za radiatorjem je največ, pote pa tudi še nekaj po sredini stene med vrati za ven in steno, v kotih plesni ni,
smo v eno nadstropni hiši, pod nami in nad nami ni bivalnih prostorov,
na stenah je barva
ta zuananja stena je verjetno slabo izolirana, ta sten aje bila naknadno zgrajena
ne vem iz katerega materiala

vzrok poznamo, premalo zračenje, izolacija je slaba, .. sedaj že spreminjamo navade.

Zanima me, kako to plesen odstraniti, na učinkovit in človeku prijazen način. Na sosednjem forumu ljudje omenjajo bref, klor, varikino, algicid. kaj vi priporočate.
Po čiščenju verjetno je potrebna ponovno premazati z akrilno emulzijo in barvo. Ali navadno barva ali kakšno posebno.

Če želite odstraniti plesen, poskusite z belim kisom. Da odstranite zelo nakopičeno plesen uporabite nerazredčen kis. Za manjše madeže pa ga zmešajte z enako količino vode.

Kis doseže celo boljši učinek, ko vsa kemična čistila. Ki so pa zdravju lahko zelo škodljiva in jih je seveda tudi neumno uporabljati. Tisti, ki se resnično ceni uporablja naravna sredstva za čiščenje (sol, kis, soda, limona)

Če želite za vedno odstraniti plesen. Pa naredite ilovnati omet na problematičnih stenah. Ilovnati omet vlago vpija, ne da bi mu le-ta škodovala oziroma da bi zaradi tega lahko začela nastajati plesen. Ilovica ima zelo dobre zdravju prijazne lastnosti
Ilovica in vlaga

Ilovnati omet pokaže svojo odlično sposobnost vezanja vlage predvsem v kopalnicah, saj se z njim izognemo orošenim ogledalom, ploščicam in okenskim steklom ter posledičnim negativnim pojavom (plesni v fugah, …).

Vsemu temu bi se lahko izognili z vgradnjo ilovice, ki ima kot naravni in okolju prijazen gradbeni material lastnost, da hitro veže odvečno vlago in jo potem, ko se zrak posuši, spet odda. Tako ilovica regulira klimo v prostoru brez dodatnih stroškov na prijetno in zdravo 50-55% relativno vlažnost.

S svojo sposobnostjo regulacije vlage in, ker lahko nase veže škodljive snovi in smrad iz zraka, ilovica pripomore k boljšemu počutju tudi v javnih prostorih, še posebej tistih, kjer se zadržuje večje število ljudi ali pa je zaradi aktivnosti le teh (razne rekreacijske dejavnosti, vrtci, …) bistveno povečana relativna vlažnost. Že omet iz ilovice, ki se nanese v debelini 10 mm, prispeva k občutnemu izboljšanju klime v prostoru.

Ilovica zelo dobro shranjuje toploto in jo potem s sevanjem tudi oddaja.

sevalna vrednost

Šamot - 6

Ilovnat omet - 4,5

Klasični omet - 2

Gips omet - 1,5


Ilovica zelo dobro shranjuje in uravnava toploto v prostoru zato jo v obliki zidakov ali težkega ilovnatega granulata uporabljamo za izgradnjo toplotno akumulacijskih sten v zimskih vrtovih, ki so izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam in zato potrebujejo termo-regulacijsko akumulacijsko maso. Ker je oddajanje toplote časovno zamaknjeno, dnevna temperatura ni previsoka, ponoči pa se varčuje z dragoceno energijo za ogrevanje.

Upam, da sem vam s tem kaj pomagal :-)

" Srečen in svoboden je tisti, ki ima čim manj potreb in ne čim več" (Dr. Hubert Požarnik)

Aleš Babič
Avtor knjige "Zakaj sem brez denarja?"
www.alesbabic.com

K tej za vas odlični in poceni naravni rešitvi, ki vam jo podaja g. Aleš, bi še dodal:

Čisti, naravni vinski kis mešamo z naravnim eteričnim oljem sivke, v razmerju 10:1. To mešanico nanašamo na zid po očiščenju plesni s samim kisom. Delamo počasi tako, da zid vpija mešanico. Nanesemo 2-5X. Naravno eterično olje sivke opravi dezinfekcijo zidu, ki ga tudi "energetsko" očisti. V prostor oddaja lep, prijeten, pomirjujoč vonj še najmanj 3 tedne po nanosu. Priporočljivo je tudi nekaj sivkinega olja primešati barvi, s katero pleskamo.

Veliko uspeha!

Na vsak način upoštevajte tudi gradbeno fiziko, ki govori o toplotni prehodnosti in krivulji nasičenega parnega tlaka. Ko se ti dve krivulji (toplotna in parna) prekrižata, pride do rosenja. Točka rosišča je lahko v zidu, lahko v prostoru, lahko pa zunaj zidu (v izolaciji, ki se mora posušiti). To je odvisno od toplotne prevodnosti in parozapornosti materialov od temperaturne razlike med zunanjo temperaturo in notranjo temperaturo, ter parnim tlakom na zunanji in notranji strani zidu.

Tako se zgodi pri steklu, da se vlaga kondenzira na notranji strani stekla. Če uporabite termopan steklo, se to ne zgodi več. Ko pa se znotraj prostora poveča parni tlak, pa se stekla spet zarosijo. (pomaga smo prezračevanje, oz. paroizenačevanje)

Drug primer (resničen) je strojnica, v kateri je bil parni kotel, prostor pa je prekrivala betonska streha z visokokvalitetno Pirellijevo kritino (guma). Gumo je začelo dvigovati, pod njo so se pojavljali nekaksni mehurji. Ko so ugasnili parni kotel, se je iz stropa ulil slap vode ... iz tistih mehurjev. Problem je bil v tem, da je bil v strojnici visok parni tlak, para je prešla skozi betonsko streho, mimo gume pa ni mogla. Če bi pod gumo namestili paroizenačevalni sloj, ki bi omogočil pari izhod, tega problema ne bi bilo.

Drug problem je znan v Ljubljanskem naselju Murgle. Zidovi so iz siporeksa (dobro izolativen in paropropusten), fasade pa so dodatno izolirane s stiroporjem (ki je precej parozaporen). Zgodilo se je podobno kot pri gumjasti strehi. Para se je kondenzirala na stiku med siporeksom in stiroporom. Na stičišču se je pojavila plesen in v najhujših primerih so fasade celo odpadale. Če bi uporabili bolj paropropustno izolacijo (mineralno volno), tega problema ne bi bilo.

Moja osebna izkušnja je na vikendu. V kuhinji pod okni se nam je pojavila črna plesen. Zunaj še ni bilo fasade. Ko smo naredili fasado, je plesen sama od sebe odpadla v 14 dneh.

Zato je zelo pomembno, da ugotovite gradbene fizikalne lastnosti zidu.
Lahko uporabite tudi tale program: http://www.novolit.si/slo/novocad.html
Še bolje pa je, da kontaktirate katerega od proizvajalcev toplotnih izolacij in jih prosite za izračun toplotne prevodnosti.

Pri glini bi jaz upošteval tudi dejstvo, da je glina zelo parozaporna in ima slabo toplotno izolativnost (veliko toplotno prevodnost) ... če ni ekspandirana (porolit ali votla opeka).

Zato se dobro obnese v kopalnicah, ker prepreči vlagi, da gre v sosednje prostore. V spalnici pa bi pomoje dosogli podoben efekt, kot če bi spalnico oblekli v ploščice. Kondenz bi se še vedno nabiral na notranji strani zidu in plesen bi imela enako dobre pogoje za rast. (Z glinenimi ometi nimam nikakršnih izkušenj.)

Pomembno je spraviti točko rosišča iz zidu. To pa naredimo z izolacijo zunaj, in znižanjem parnega tlaka znotraj (prezračevanje). Oboje je lahko popolnoma ekološko.

hvala vsem,
imam pa še eno vprašanje za vas, imamo sobo, katera ima eno zunanjo steno:
od spodaj gor je 1/3 stene pokrita z lesom, ostalo je gola stena-barva, eno leto nazaj se je na površini, kjer je stena gola pojavila sem pa tam plesen, to smo očistili, in v enem letu se ni več pojavilo, smo zračili.
Sedaj me zanima, kakšna je verjetnost, da je plesen pred enim letom nastala tudi pod lesno oblogo, namreč moji starši ne želijo to odstraniti dol, da bi pregledala,

lp

Ker je les dober izolator, se fizikalni pogoji na zidu precej spremenijo (na bolje). Težko rečem zagotovo, vendar je zelo verjetno, da plesni za leseno oblogo ni. Če bi bila, bi jo verjetno opazili tudi na stikih v leseni oblogi.

Ali je to tudi učinkovito in dovolj eko, da steno, na kateri je plesen, premažeš z apnom?

Navedeno

saska

Ali je to tudi učinkovito in dovolj eko, da steno, na kateri je plesen, premažeš z apnom?

Ja je. Lahko pa na tistih delih stene naredite ilovnati omet. V tujini je vedno večje povpraševanje po ilovnatih ometih, saj imajo zelo veliko prednosti.
http://med.over.net/forum5/read.php?268,5861295

Kako pa se dobi to ilovico? A se jo lahko kupi tako pripravljeno, da jo sam naneseš z "mačkom"?

Kar učinkovito in zdravju manj škodljivo bo stene premazati s termoščit barvo, ki vsebuje izolativne keramične kroglice, tej barvi se lahko dodaja tudi odtenke. Belež deluje tako, da preprečuje nastanek kondenza oz vlage na steni, vlaga na steni pa je pogoj za nastanek gojišča plesni. Preverjeno učinkuje. Le steno je potrebno prej očistiti s kakšno varekino. Termoščit dobiš tudi v Mavrici na rudniku (za leclercom)

No tale s kisom je pa čisto preč.Glivice plesen se še bolj razvija v kislem področju tako,da ne vem,če je to pravilno.Žal.

Plesen se pojavi tam, kjer so toplotni mostovi - vlaga se nabira na hladnem delu stene, s tem pa se ustvarijo pogoji za razvoj plesni. Pomembno je tudi, da stena diha, drugače se plesen ustvarja pod barvo (če nanesete recimo barvo na oljni osnovi). Najbolj učinkovito se boste plesni rešili z barvo Europal 2000 - preskušeno. Ker je izdelana za živilsko industrijo, je nestrupena in tudi brez vonja. Vsebuje konzervanse, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji - npr pri šamponih. - isothiazolinone. Boste pa problem plesni neškodljivo rešili za 5 in več let. Barva se nanaša kot vsaka druga, v dveh slojih, brez predhodnega čiščenja in mazanja sten s kakšnimi preparati. Je paro propustna, kar pomeni da stena diha, tako da je ne "zapre", zato je tudi tako učinkovita.