Različne so zgodbe, ki jih piše alkohol. Bolečina, stiska, žalost, groza, nemoč ter obup so občutki, ki kričijo iz posameznih zgodb in kličejo na pomoč. Tako malo je potrebnega, da postane človeku zvesta prijateljica steklenica alkohola, veliko truda, volje, moči in vztrajnosti pa je potrebno, da se človek osvobodi izpod njenega primeža.

Na javno tribuno smo tokrat v našo in vašo družbo povabili člane skupnosti anonimni alkoholiki.

Dobrodošlico voščim gospodu, ki se je odločil z nami deliti svojo zgodbo.

V uri, ki je pred nami, vabljeni, da zastavite kakšno vprašanje, morda z našim gostom delite svojo misel, izkušnjo, dilemo ali pa povprašate za nasvet.

Glede na to, da je tema delikatna, mislim, da se strinjamo, da dopustimo gospodu možnost, da pove stvari, ki jih želi in do tja, dokler jih sam želi.

V imenu Med.Over.Neta najlepša hvala gospodu, ki se je opogumil sodelovati.

Sedaj pa predajam besedo gospodu

Boli me, ko slišim toliko mladih, da je najboljši del sobotnega žura, biti popolnoma pijan ...

Sem alkoholik. Spoznal sem, da svoje življenje nisem mogel več obvladovati, zato sem se hotel izvleči iz tega pekla. Po neštetih neuspelih poskusih, me je pot pripeljala v društvo AA. Tam sem spoznal množico ljudi z istim problemom, s pomočjo katerih mi je uspelo doživeti trezno življenje. To niso terapevti, ampak so to ljudje, ki so na lastni koži prebrodili pekel alkoholizma in zaživeli trezno življenje.

Mene pa zanima, kdaj ste se odločili prenehati? Kaj je bilo odločilno?

Pri meni je bilo odločilno to, da sem dosegel svoje dno, to je bilo tako, da je žena spoznala mojo bolezen pred mano in se skupaj z otroci odselila. Postavila mi je pogoj, da preneham piti. To je bil moj začetek na poti v začetek zdravljenja. Vsak človek ima sebi lastno dno.

mene pa bolj zanima sledeče in sicer, kako lahko človk dopusti,da je alkohol njegov gospodar in ne obratno ?

*********************************************************************
It took a moment before I lost myself in here
It took a moment and I could not be found?

Jaz sm že fulkrat probu, pa mi nekak ne rata. Vsak večer ga pijm s kolegi, vendar ne najdem motivacije za dokončno prenehat. Včasih sm probu, pa nism zdržal dolgo brez alkota. Okolica me ne podpira, da bi nehu, doma tut ni podpore, prej bi se mi smejal,..kaj lahk nardim?Kako si lahk pomagam?

Po prihodu v skupino AA sem dobil precej drugačen pogled na alkoholizem. Sprejel sem, da je alkoholizem bolezen, da sem pred alkoholom nemočen in da sam te bolezni ne morem obvladati. To je sicer prvi korak po AA imamo pa jih še 11, s pomočjo katerih si spremenim način življenja, da lahko srečno živim mimo alkohola. To mi sicer ne rešuje mojih problemov, vendar jih sedaj vidim in lahko tudi uspešno rešujem.

alkoholizem je bolezen in to zelo nepredvidljiva in tudi nerazumljiva, zato se lahko pri alkoholiku vse dogaja.

za BOGIJAST. Poskušaj najti eno skupino AA, ki so po celi Sloveniji, seznam in urnik srečanj je na spletni strani AA.
Zelo boš dobrodošel s svojo izkušnjo boš pomagal tudi mnogim. Mogoče se boš pridružil nekaj sto anonimnežem, ki nam je to uspelo.

Jaz vem, da ko spijem znam bit agresiven. Žena mi skos pravi, da se me boji, ampak vem, da ji ne bi ničesar žalega storil. A ste imeli tudi vi te težave?

Skupina AA je samo ena izmed poti, ki lahko alkoholika potegne iz pekla zasvojenosti z alkoholom.
Anonimni smo zato, prvič, ker je alkoholizem sramota, drugič pa zato ker se zdravimo izključno z svojimi izkušnjami, ki pa nebi bile učinkovite, če si nismo vsi enaki.

za vulkanec
Sigurno, vendar sem s takim vedenjem izzval neskončno nezaupanje. V skupini sem se naučil obvladovati tudi tudi te situacije, torej brez alkohola vsega tega ni.

Citiram:
Gunnar
mene pa bolj zanima sledeče in sicer, kako lahko človk dopusti,da je alkohol njegov gospodar in ne obratno ?

Ha ha ha. Pa u resnic ni nč smešno. Fino je žurat. Pa pit - sploh če ti udar na smeh, gobcanje.
Pa da čutiš drug dan težko glavo in si rečeš - zdej pa mal pavze!

Enim useka pa v nasilje (ženskam jok al pa ... . Če bi men tako, nikol več nč ne pijem.
Da te pa čist zasužnji .........težka je ta. Jaz ne vem, sm pa slišala, da je meja zelo tanka.
Ej Gunnar - vsak od nas kje spodrsne.



Popravljeno 1-krat. Zadnjič popravljal edera ob 10.03.10 11:45.

To, da jaz pijem ne ve nihče. Mislim, da nimam prekomernih težav z alkoholom in da trenutno situacijo še nadzorujem. Strah me pa je, da bi se to prej ali slej razvedelo in takrat bi bilo ob moje ime. Saj veste, naenkrat si sam. A pa hodijo na srečanja tudi svojci, prijatelji ali prihajajo samo tisti, ki imate težave z alkoholom?

Kaj je tisto na alkoholu, da iz občasnega pivca nastane alkoholik? Ali je to družba, ki pričakuje od tebe, da boš spil vsaj kozarček in naenkrat ugotoviš, da si vsak dan pijan? Ali je nesposobnost soočati se z vsakdanjimi problemi in posledično iskanje alkoholne omame, ki vse skrbi naredi nepomembne?

Citiram:
ha ha

Citiram:
Gunnar
mene pa bolj zanima sledeče in sicer, kako lahko človk dopusti,da je alkohol njegov gospodar in ne obratno ?

Ha ha ha. Pa u resnic ni nč smešno. Fino je žurat. Pa pit - sploh če ti udar na smeh, gobcanje.
Pa da čutiš drug dan težko glavo in si rečeš - zdej pa mal pavze!

Enim useka pa v nasilje (ženskam jok al pa kurbarijo). Če bi men tako, nikol več nč ne pijem.
Da te pa čist zasužnji .........težka je ta. Jaz ne vem, sm pa slišala, da je meja zelo tanka.
Ej Gunnar - vsak od nas kje spodrsne.

to sigurn, da vsak kje spodrsne, pa da je žurat fajn, sej če so žuri, ga jst tud pijem, sam mam pa mero oz. so bli cajti k sm spil po litr vodke ( finlandia, smirnoff ipd. čista, brez okusov ) na večer al pa sm mel to za 2 dni, pa za enkrat morm potrkat, še ni tolk deleč pršlo, da bi alko pa ratal moj gospodar, da bi zdej zard tega zganjal cirkus, se ga mogu še bl nažret al pa kej podobnga, zato sm pa to vprašal, ne da bi se norca delal al pa kej, samo pač zanima me, kaj res prpele človeka oz. kdaj pride tist moment k alko rata tvoj gospodar, ne ti njegov.

*********************************************************************
It took a moment before I lost myself in here
It took a moment and I could not be found?

Na AA ju so tudi ljudje, ki še niso dosegli svojega dna, vendar so že začutili, da jih prekomerno pitje moti. V programu AA - ja se lahko naučimo kvalitetnejšega življenja s tem se izognemo tragičnemu koncu grdega dna, vendar smo prepričani, da je alkoholizem družinska bolezen, zato vzporedno potekajo tudi srečanja svojcev, pod imenonom AL - Anon. S tem se tudi svojci soočijo z alkoholizmom kot boleznijo in njihovo vlogo pri tem. Tudi te skupine so anonimne in se zdravijo z izkušnjami.

Na dnu ste bili. Kaj vas je dvignilo?? Strah? Boj za obstanek?
In da vztrajate. Kaj ni to najhuje?
Spremenit vse frende, okolico?

Pa še nekaj. Zelo se vam je spremenil tudi značaj kajne?

za Ireno

Alkoholizem je fenomen, ki si ga tudi sami alkoholiki ne znamo pojasniti. Pride do trenutka, ko "nam pregori varovalka v glavi" in se sami več ne moremo obvladati. Zato smatramo, da je edina rešitev "umik" od alkohola.

Za ha ha

Bi kar pritrdilno odgovoril na vse trditve, resnično se mi je spremenilo življenje, brez velikega filozofiranja, ampak z iskrenostjo do samega sebe in neizmerno željo po prenehanju.

S svojim spoznanji in izkušnjami tudi drugih, da je alkoholizem bolezen, ki me bo spremljala do konca, vendar z drugačnim načinom življenja, mi uspeva živeti trezno kvalitetno in umirjeno življenje tudi brez alkohola. Seveda mnogo lepše in bolj doživeto.

Iskreno vas imam rada. Kaj naj pišem druge nebuloze.
Jaz sm imel ata - alko.. Mami zamorjena. Danes ju imam rada.
In tudi vas.

Naša javna tribuna se za danes zaključuje.

Najlepša hvala današnjemu gostu, ki je izbral pogum in spregovoril o svojih težavah z alkoholom in opisal pot, ki lahko vodi posameznika iz njih.

Vabljeni v našo družbo tudi v prihodnje.

Najlepša hvala tudi forumašem za vprašanja, misli, izpovedi, pomisleke in dileme.

V okviru Med.Over.Neta je tudi forum Alkohol, ki je zabeležil že veliko zgodb, misli, izpovedi,...link : [med.over.net]

Sem partnerka enega od anonimnih alkoholikov.
Imam lepo priložnost da se zahvalim skupini AA za življenje, ki se nam je kot družini spremenilo od njegovega prvega obiska skupine AA pa do danes.

HVALA

ali ste se zdravili v kakšni ustanovi?

Vsi ki imate kakršne koli probleme z alkoholizmom, zberite pogum in si poiščite eno izmed poti, ki vodijo iz njega in čeprav sedaj ne mislite tako, se splača. Ena izmed poti so tudi skupine AA, kjer boste vedno dobrodošli.

Najlepše se zahvaljujem za vaša razmišljanja
Srečnih 24 ur.

Citiram:
al-anon
ali ste se zdravili v kakšni ustanovi?

Ne, vendar sem imel prijatelja terapevta, ki me je seznanil s to boleznijo, ko sem bil na dnu. Po 13 letih sem naredil recidiv in odšel na AA.
Danes čisto drugače razumem bolezen alkoholizma, saj sem že 11 let s pomočjo AA trezen in živim čisto drugačno življenje.

Edera. Hvala ti, da zrihtaš tak klepet. Mal zamori, velik pa v opomin drugim.

Kva bi jaz lahko še klepetala, če nebi drugi gledal. OK . Thanks še 1x.

Zdej gremo pa na aperitiv pred južno.













hecam se!!!!!!!!!!!!!!

Citiram:
ha ha
Edera. Hvala ti, da zrihtaš tak klepet. Mal zamori, velik pa v opomin drugim.

Kva bi jaz lahko še klepetala, če nebi drugi gledal. OK . Thanks še 1x.

Prav je, da se spregovori tudi o malce manj prijetnih stvareh, kajti tudi na ta način se lahko marsikomu pomaga.

Bilo bi fino, da se dajo konkretne info, kam se lahko obrnejo tisti, ki potrebujejo pomoč.

Konkretno, kraj in kontakt.

Današnji gost je bil član AA - anonimni alkoholiki : [www.aa-drustvo.si]

Veliko naslovov je mogoče najti na: [www.nalijem.si]

Za informacije o pomoč v Celjski regiji pa je link: preberite na [www.brezalkohola.si]

Vabljeni tudi na forum Alkohol [med.over.net], kjer so objavljene zgodbe, misli, izkušnje ter izpovedi oseb, ki imajo posredno ali neposredno težave zaradi alkohola.

Pozdravljeni,

Ko berem te vsebine me stisne pri srcu. Moj oče je pil. Ne vem, ali je bil alkoholik. Ni se napil vsak dan, je pa imel pivske dneve. Mami pa je garala doma, mi otroci smo ji pomagali. Potem je bil ok, in sem imela slabo vest, da sem bila jezna nanj, da sedaj je pa ok. Pri hiši ni bilo eliko denarja, zato so me prav te razmere pripeljale do tega, da znam z denarjem zelo dobro delati. Vem koliko ima mesec dni, če se kakšno stvar dela in stane toliko, kolikor stane, vem da je treba se nečemu drugemu odpovedat, da privarčuješ. Bila sem med najboljšimi učenci v osnovni šoli. Prav tako tudi v sredni šoli. In ko sem končala srednjo šolo, sem se vpisala na fakulteto. Seveda sem bila sprejeta. Dobila sem domov obvestilo, kdaj naj se pridem vpisati in mislim, da je bilo 5000 sit za vpisnino. In takrat sem se zamislila. Doma nobenega denarja. Še za elektriko ni bilo za plačat, jaz pa naj grem v Ljubljano? 1 hlače sem nosila celo leto. In da bom v Ljubljani kot kakšen revež? Raje grem delat, sem se odločila. Čimprej da zginem iz teh nemogočih razmer, da se osamosvojim in zaživim. In sem šla delat v trgovino. Samo da je bilo. Takoj sem šla v najemniško stanovanje. Znala sem si razporediti plačo. Vse sem preračunala, koliko bom dala za hrano, koliko za obleko, koliko na varčevanje. In moram reči, vedno mi je ostalo še več, kot sem mislila. In vsak vikend sem odšla domov. Ustavila sem se v rgovini in nabavila marsikaj za domov, pa seveda nikoli rekla, da naj mi dajo kakšen denar. Vesela sem prišla domov, doma pa oče, ki je bil siten, ki ga ni zanimalo čustveno stanje, ni znal pokazati veselja, očetovske ljubezni. Saj, ko se poglabljam, saj je tudi sam ni bil deležen kot nezakonski otrok, pa vseeno. In hitro je bila nedelja, ko sem se olajšano vrnila v svoje stanovanje, češ, hvala bogu, konec te psihične vojne, alkohola, dretja. In takos em živela v sebi odločena, da bo moj partner drugačen. Vedno sem živela pošteno. Mogoče preveč ranljivo za ta svet. Kaj pa vem. In spoznala sem sedanjega moža. V prvem trenutku sem se zaljubila vanj. Bil je prijazen do mene..... Naj povem, da vedno ko sva kaj delala, sva delala skupaj brez kričanja, brez očitkov. Imava dva otroka. Prišla sva do svojega stanovanja. Uredila sva si življenje, sedaj pa ne vem, ne kod, ne kam. Moj mož je vedno spil kakšno pivo sem in tja. To pa je prešlo že prek meje. Po 5-6 piv dnevno, in od 1-2 škatljici cigaretov na dan. Mene je to bolelo. Pa še kajenje v stanovanju. Če preračunam, koliko to stane dnevno, me kar zvije, kaj bi za to si lahko kupil. On pa nosi prazne piksne v kontejner in nima od tega nič. Vedno sem govorila, daj, čuvaj denar. A ni škoda, da takole zapravljaš... Pa pitje. In prišel je dan, ko sem spoznala, da me mož vara. V tistem momentu se mi je sesul svet. Šla sem čez pekel. Ostala sem v zakonu. Spremenila sem se ogromno. Nekako sva pokrpala najin zakon. Vedno sem gledala, da imajo otroci, pa mož, zame je bilo vse dobro. No, sedaj se je to zelo spremenilo. Gledam nase, si rečem, če delam skromno, zakaj si ne bi pa kaj kupila, da bom nosila, da se bom dobro počiutila? In si kaj kupim. Ta alkohol je pri nas vsak dan prisoten. Če sem jaz ok in ne težim, potem je tudi on ok. Ko pa se nabere pa znorim in potem je štala. On užaljen, slabe volje, jaz žalostna. Ne vem več, ali sem jaz problem, ali mož. Najraje bi kam šla nekam daleč, kjer nobenega ne poznam in zaživela na novo. Vse to mi je mučno. Zmenila sva se, da bova investirala v hiši za neko popravilo, ki stane kar nekaj denarja. Zmenila sva se, da morava dati mesečno dol. vsoto na stran, da prideva čez. Opozorila sem moža, da imava za en teden še 50e denarja, ker ostalega ni, če hočeva našparat, pa je reku, ja no, kaj težiš. In sedaj, ko zmanjkuje, jaz šparam, jem komaj kaj v službi, si od doma prinesem, da prišparam, mož pa vsak dan čike kupi, pa 5-6 piv in je naklan. In jaz naj bom mirna? Ko namesto mleka ali sadja kupi pivo. In sem znorela totalno. Počutim se totalno izdano. Pa tako me je izdal že v življenju. Ali naj se še ukvarjam s tem? Ali naj preprosto spokam iz tega pekla? Ali mogoče samo pretiravam?? Vem samo, da sem žalostna zelo.

Alkohol bi morali prepovedati podobno kot kokain in heroin. Ali kdaj kdo sliši koga, ki bi se hvalil koliko je danes heroina vbrizgal? Najbrž ne. Potem pa imamo alkohol. Kaj je prva stvar ki jo tipičen Slovenec pove, ko pride iz morja ali pa iz žurke? Joj kok smo ga pil, skoz smo bli trdi, nč nisem spal, ... Patetično in žalostno da je lahko nekdo ponosen na to. Življenje je dosti lepše skozi trezne oči.
Pa kaj bi se sekirali, poskrbeti je treba zase, zgornja zgodba je kot predloga ostalim tisočim zgodbam, samo akterje in lokacijo je treba zamenjati. Po mojem mnenju sicer taki ljudje ne morejo več trezno razmišljati zaradi alkohola tudi ko dejansko so trezni. Postanejo drug človek, tujec. In ženske ostajajo s temi tujci zaradi meni neznanega razloga. Očitno ima alkohol zelo dolge lovke, daljše kot samo do tistega, ki pije. Tako kot je pijanec zasvojen z alkoholom so ostali okoli njega zasvojeni s trpljenjem. Ker življenje z alkoholom ni življenje, ampak trpljenje.

Postavi ga pred dejstvo!!!
Lahko samo rečem da si zapravljaš svoje življenje in ne očitaj si da si ti kriva če mož pije! Pije ker mu tako ustreza in nič drugega vse ostalo so samo izgovori!!

Živjo!

Jaz lahko tudi povem kako sem spoznal alkohol, sicer ne pijem več toliko kot včasih, sem pa tja za vikend si privoščim 3, 4 pive..ko sedim ob računalniku in pecam dekleta.., včasih kak mesec nič.. Včasim smo ga s prijatelji veliko pili, vsak petek, soboto, tudi med tednom, tudi travo smo kadili zraven...to je bilo vse normalno...to smo rabili, da je bil žur..to se je začelo dogajati v srednji šoli, pri 16, 17 letih.. Potem so se nekateri prijatelji podali celo v heroin, nekateri pa so se kao zresnili, jaz pa sem še vedno pil zunaj, ker mi je pasalo, ker mi je bilo drugače dolgčas in nisem imel kaj za povedat, če nism biu malo pod dozo.. In potem sem se ga nekajkrat napil zunaj do kome, menda tudi zelo težil folku, jaz se nič ne spomnim takih stvari, in potem so me počasi kako bi rekel, zapustili, nič več noben ni poklical, v družbi ko se je folk menil za kake počitnice, me noben ni povabil zraven, nikoli ne pride sedaj nihče na obisk itd... In tako me je to pripeljalo v osamljenost. In včasih tudi pomislim na samomor, ampak imam še upanje, ker upam, da bom spoznal kako punco fajno, s katero bom srečen itd.. In zdaj ne vem, se mi zdi da me je vseeno to pijančevanje spremenilo, nekako kako bi rekel zamorilo, spoznal sem drugo temno stran življenja..

Zdravo osamelec!
Faca, da si z nami, tako preko foruma podelil del sebe in nas potrdil v tem, da smo vredni tega zaupanja, HVALA.
Iz vsake zgodbe se lahko kaj naučimo, tudi iz tvoje- seveda, če jo vzamemo kot izkušnjo! Dobro bi vsekakor bilo.
Ja, prijateljevanje s steklenico, da zapolnim dolg čas, da bom imel kaj za povedat, da se bom na neka način potrdil v družbi...
A je družba bolj pomembna od tebe? Kje si ti, ja Ti, ki to bereš? Kdo si ti, ja ti v vsej svoji globini? Kaj počneš tam? Kako to da si ravno tam?
Zapisane besede sem razumel, da si z alkoholom spoznal temno stran življenja. Kljub temu slabemu občutku, pa si verjetno ponosen v sebi, da si prišel do spoznanja, da je druženje z alkoholom propad, druženje s seboj, z vesoljno Ljubeznijo pa osvobojeno življenje. Ja kolega, tudi ti so enkraten človek in tudi ti si še lahko vrhunski človek.
Ravno sedaj, ko si spoznal, da si alkoholik, v družbi "teme" kot sam imenuješ, in ravno sedaj, ko si se odločil oglasiti se po forumu, je napočil čas, čas, ko sebo pričel proces osvobajanja od vsega tega, zamorjenega praznega življenja.
Če hočem priti v drugo nadstropje, je potrebno da uporabim pot- stopnico za stopnico. Tako si sedaj tudi ti vključen v proces (to je pot) osvobajanja.
Najprej je seveda potrebno, da se ozdraviš alkoholizma in kot ozdravljen, poln odgovornosti in ljubezni moški, za korakaš v partnersko življenje.
Škoda bi namreč bilo spoznati tebi dostojno žensko, a jo zaradi alkoholizma zgubiti. Hmm, to bi bilo res škoda.
Mi zaupaš kakšen je tvoj naslednji korak k vrhunskemu človeku? Kako se boš ozdravil alkoholizma?
Se veselim tvojega odgovora- hvala v naprej!